STATUT OBČINE KAMNIK SPREJE 8. aprila 1964 je bila skupna seja občinske skupščine in plenu-ma občinskega odbora SZDL Kamnik. Na skupni seji sta razpravljala o poročilu, ki ga je podal predsednik komisije za pripravo statuta občine Kamnik France Vidcrvol, o poteku javne razprave o osnutku statuta ter o predlogu končnega osnutka statuta občine Kamnik. Javna razprava o osnutku statuta je trajala od 6. do 25. mar- ca 1964. Osnutek statuta je bil tiskan v 3000 izvodih in je brezplačno razdeljen občanom in organizacijam. Na sestankih, predvsem^ pa na zborih volivcev, so bile živahne razprave. Občani so pokazali velika zanimanja za vsebino statuta, zavedajoč se pomena, ki ga bo imel na celotno dogajanje v občini. Komisija, je do roka za pošiljanje predlogov in pripomb prejela skupno 4 predloge delovnih organizacij s sed- mimi predlogi in pripombami, pet predlogov so poslale druge organizacije z 18 predlogi in pripombami, na zborih volivcev pa so skupno predlagali 42 pripomb. O teh predlogih in pripombah je komisija za pripravo statuta razpravljala na svojih plenarnih sejah in jlih skušala v kar največji meri vskladiti. Sprejeti statut se od osnutka, ki je bil razdeljen občanom in organizacijam, razlikuje tudi po tem, da ima uvodne določbe, v katerih so vsebovana načela, ki bed« vodila občinsko skupnost pri izvajanju posameznih določb statuta. Tudi na seji so na pripombe prisotnih dopolnili še nekatere določbe statuta. Statut bo objavljen v Uradnem vestniku občine Kamnik, veljati pa bo začel 30 dni po njegovi objavi. c. Sta pjcdznßz, aiek delßiuiik Lftidl faititafß nahm öhcauoui MISLI OB PRAZNIKU DELA vsi vemo, da je delo neizogibna Življenjska potreba, posebna anketa o tem vprašanju bi bila smešna. to dokazujejo tudi postopajoči de-lomrznezi, katerih klavrno življenje je v očitnem nasprotju s tem, kar si v resnici želijo. tudi lenuhi v najbolj skritem kotičku svojih misli čutijo potrebo po delu in vrednost dela... v delu je morda kdaj pa kdaj tudi nekaj grenkobe. to je napor, ki je z delom združen. ta napor je včasih za nas hudo velik — toda brez njega ni uspeha, brez njega ni delovnega zadovoljstva. prav ta poteza dela nam v polni meri razlaga in narekuje tudi pravi odnos do cloveka-delavca. delovni Človek je kakor nenehni zmagovalec v borbi za dobrine, ki jih vsi občinska skupščina občinski odbor SZDL občinski komite ZK občinski komite ZMS združenje borcev NOV in uredniški odbor občinski sindikalni svet Kamniškega občana potrebujemo in se jih vsi veselimo. naš vsakoletni praznik dela je zato v resnici tudi praznik veselja! je praznik veselja nad delovnimi zmagami na vseh področjih naše dejavnosti, je praznik veselja in vere v še večje uspehe naše socialistične graditve v prihodnje. delavka m. B., tovarna usnja S POSVETA KOMUNISTOV KAMNIŠKE, DOMŽALSKE IN ŠKOFJELOŠKE OBČINE V ospredju samoupravljanje in delitev dohodka < o m o >—i Krepitvi samoupravljanja 'n notranjih odnosov v _kolektivih so med ostalimi vprašanji dali poseben poudarek komunisti kamniške, domžalske in škofjeloške občine na predkongresnem posvetu v Kamniku. Sistem delitve dohodka v delovnih kolektivih še vedno dovolj ne spodbuja uvajanje decentraliziranih oblik samoupravljanja. Kolektivi poslovnih in ekonomskih enot imajo še vedno premalo pristojnosti pri odbiranju o delitvi dohodka. Na to resno opozarjajo nekateri pojavi, zlasti v podjetjih, ki so se združila; o tem govorijo tudi osnutki statutov delovnih organizacij, ki se določila o pristojnosti kolektivov delovnih enot kar bojijo obravnavati. Nekaj skromnih določil o tem, da samoupravni organ delovne enote odloča o vprašanjih v zvezi z delovnimi razmerji, to je tudi marsikdaj vsa pristojnost teh organov. Kot zelo zgovoren primer, kako kolektivi na decentralizacijo samoupravljanja ne bi smeli gledati, so obravnavaLi položaj škofjeloškega podjetja Transturist, ki se je združil s podjetjem Ljubljana-Transport. Kolektiv Trans-turista je ob integraciji pričakoval večjo samostojnost glede gospodarjenja, delitve sredstev, osebnih dohodkov itd. Vendar pa je razvoj šel v popolnoma drugo smer. Kot je na posvetu povedal predstavnik kolektiva, član škofjeloške enote, sploh niso bili in- formirani o tem, kako gospodarijo v svoji enoti, kaj šele, da bi lahko odločali o sredstvih, ki so bila v njihovi enoti ustvarjena. Tak položaj je iprivedel do tega, da se je kolektiv poslovne enote v Skofji Loki z referendumom odločil za odcepitev od Ljubljana-Tramsporta. Ko so govorili še o nekaterih podobnih primerih, je prišla do izraza tudi ugotovitev, da se sredstva združenih podjetij preveč centralizirajo v tistih občinah, kjer je sedež podjetja, medtem ko osnovne enote oziroma obrata nimajo dovolj samostojnosti pri odločanju o delitvi ustvarjenih sredstev. Brez materialne podlage je o samoupravljanju v obratih takih podjetij težko govoriti. Ze tolikokrat obravnavana in stalno ponavljana skrb za družbeno ekonomsko izobraževanje upravljalcev je še vedno marsikje ostala le pri besedah in na papirju, v praksi pa so stvari videti čisto drugačne. Se vedno je mnogo primerov formalnega sprejemanja sklepov na sejah delavskih svetov, ko ljudje, ki glasujejo, ne vedo, za kaj so glasovali. Kaj vendar koristi članu delavskega sveta, če dobi ob razpravi o zaključnem računu 100 ali 150 strani obsežno gradivo, če pa ga ne razume in se ne znajde iz kupa številk, če mu nihče ne pojasni, kaj je najvažnejše itd. Glede delitve osebnih dohodkov je bilo v razpravi izraženo mnenje, da bi bila v nekaterih kolektivih akcija za povečanje najnižjih osebnih dohodkov izpod Pri zvezi borcev mnogo problemov V mali dvorani Doma .je bila 19. aprila letna konferenca občinskega odbora Združenja borcev NOV občine Kamnik, ki so ji prisostvovali člani in delegati vseh 11 krajevnih organizacij in številni gosti, med njimi zastopik okrajnega odbora tov. Stane Bobnar. Obširno poročilo o delu občinskega odbora ZB je podal predsednik Mirko Podbevšek - Lado. Poudaril je velik napredek, ki ga je lani dosegla organizacija na vseh področjih — od naporov za materialno pomoč članom do muzejske dejavnosti. Kljub napredku pa se marsikje še kažejo (pomanjkljivosti, ki jih bo treba urediti. Sekretariat 9 članov, ki je bil izvoljen lani, je imel 15 6ej, na katerih je razpravljal o tekočih zadevah. Marca lani je v Japljevi ulici odprl pisarno, v kateri tehnični tajnik Jože Banič vodi posle vseh treh organizacij združenja, to je odborov ZB, ZVVI in ZROP. S tem je poslovanje postavljeno na trdno osnovo in člani, ki jih je na vsem območju 1600, se lahko vsak čas obračajo na svojo organizacijo. Sekretariat je največkrat pretresal reševanje vlog za priznanje delovne dobe. Odi 96 vlog jih je zavrnil 32, ker člani ne more- jo dokazati organiziranega dela za narodnoosvobodilno gibanje, kakor to določajo predpisi. Postopek za uveljavljanje teh pravic je bil spremenjen v toliko, da je zdaj treba vlagati prošnje pri občinski skupščini in navesti naslove prič, ki bodo lahko potrdile resničnost navedb v vlogi. Zelo živahno delo v skrbi za članstvo sta razvijali tudi komisija za skrb borcev in invalidov pri občinski skupščini in upravni odbor sklada za borce NOB. Komisiji sita zasedali dvakrat mesečno in razpravljali o odobritvah priznavalnin, o napotkih in priporočilih za zdravljenje, o odpisu davčnih odmer, o stanovanjih itd. Prihranek deviz Na pobudo tovarne »Sešir« Skofja Loka smo v lanskem letu ustanovili Društvo rejcev malih živali Kamnik. Ob ustanovitvi je društvo štelo 11 članov, danes pa je včlanjenih že okrog 45. Društvo je prav prizadevno, saj je v preteklem letu organiziralo skupinski izlet v tovarno »-Sešir-« v Skofjo Loko in ogled nove se-lekcijsike postaje kuncev v Skofji Loki. V letošnjem letu namerava organizirati razstavo in prikazati uspehe rejcev malih živali. Vse priprave za izvedbo so že v teku. Namen društva rejcev malih živali je, da organizira zbiranje kunčjiih kožic in pravilno krmlje- nje malih živali ter ptic pevk. V lanskem letu je društvo odkupovalo in plačevalo kunčje kožice od 80 do 300 dinarjev, kar je odvisno od velikosti in kvalitete. Vsaka zavržena kožica predstavlja denar, za tovarno »Sešir« pa devize. Tovarna »Sešir« izda za uvoz kožic vsako leto več milijonov deviznih dinarjev. S skrbnim zbiranjem bi lahko prihranili tovarni devize, posamezni rejci pa bi dobili nagrado za trud. Društvo vabi k sodelovanju, za vsa navodila pa se obračajte na odbor Rejcev malih živali vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v posebni sobi v Gostišču pri kolodvoru (pri Marjanci). Sklad za borce je v preteklem letu razpolagal z 2,700.000 dinarji. Za priznavalnine je porabil en milijon 124.000 din, za šolanje otrok padlih borcev 368.000 din, za enkratno pomoč 51 članom pa 801.250 din. Od osvoboditve do danes je umrlo 28 borcev, ki so zapustili 53 otrok, od katerih jih še 22 obiskuje osnovno šolo. Svet za finance občinske skupščine je pretresal 55 prošenj članov in znižal davčno odmero za skupno 900.600 din. Iz občinskega stanovanjskega sklada je 14 članov prejelo 9,700.000 din posojila, za letos pa je v ta namen predvidenih še 20 milijonov. Organizacija je tudi poskrbela, da je dobilo več članov primerna stanovanja. Vendar se je v tem pogledu še premalo odločno borila in bo podvojila napore, da bo rešila še več perečih stanovanjskih problemov svojih članov. Tako živahno razprave o poročilih že davno ni bilo na zborovanju. Člani so postavili več predlogov, ki jih bo treba upoštevati. Mladina naj bi se pri pouku bolj seznanila z osvobodilno borbo in preživeli borci bi ji v predavanjih lahko posredovali dogodke, ki so jih sami doživeli. Mnogo razgovora je bilo tudi o skrbi za borce, ki niso zaposleni v proizvodnji, njihova življenjska eksistenca pa ni na taki ravni, kot bi zaslužili. Mnogo je tudi delavcev in invalidov s premajhnimi dohodki in organizacija jim bo morala posvetiti več pozornosti, Na zborovanju so se spomnili tudi umrlih tovarišev, zlasti tovariša Toma Brejca, in počastili njihov spomin z cnominutnim molkom. Zborovalci so pokazali toliko razumevanja in postavili toliko pomembnih predlogov, da bomo o tem še poročali. 25.000 dinarjev zastavljena preveč kampanjsko in ne na osnovi realnih analiz. Zlasti v gradbeništvu so ponekod šli na povečanje osebnih dohodkov predvsem na osnovi povečanih cen svojih storitev. Drugod spet ugotavljajo, da so povečali osebne dohodke predvsem zato, ker je bilo med delavci mnogo negodovanja in zahtev po povišanju, ne pa na osnovi analiz v skladu s povečano produktivnostjo. V marsikaterem kolektivu so osebne dohodke dvignili na račun skladov. Tako na primer v Stolu pravijo, da letno lahko povečajo produktivnost 5—6 %, osebni dohodki pa morajo napraviti glede na Življenjski standard precej večji skok. Zato mora iti razlika nujno na račun skladov. Mnogo preveč je v kolektivih še zanašanja na reševanje teh vprašanj izven kolektiva, s pomočjo raiznih novih instrumentov v sistemu delitve dohodka itd. Pri tem so tudi opozorili na problem, da so se s (povečanjem najnižjih osebnih dohodkov razponi med nižje kvalificiranimi in visokokvaliiici-ranimi delavci precej zožili, ker v kolektivih nagrajevanju strokovnjakov in vi.sokokvalificiramih delavcev niso hkrati posvetili dovolj pozornosti. Uvajanje 42-urnega delavnika so nekateri diskutanti obravnavali na zelo konkretnih primerih v svojih podjetjih. Zelo pozitivno ocenjujejo uvajanje 42-urncga delavnika oziroma skrajšanje delovnega časa v papirnici Količe-vo, kj«r so zaceli uvajata skrajšani delovni čas postopoma jx» oddelkih. Najprej so uvedli četrto izmeno za proizvodnjo. Produktivnost se je januarja in februarja povečala za 7 %, hkrati pa so zmanjšali nadure od 12.000 ur mesečno na 1.000 ur. Kaže pa, da ponekod skrajšanje delovnega časa rešujejo preveč zaletavo, ne pa s pomočjo analiz notranjih rezerv, možnosti za povečanje produktivnosti itd. Svetel j Likovna razstava V dvorani DU je od 18. do 25. aprila prvič samostojno razstavila akad. slikarka Irina Rahovskv-Kralj iz Ljubljane. Mlada slikarka, rojena 1937 v Ljubljani, je lani končala Akademijo za likovno umetnost pri slikarju prof. Nikolaju Omcrsi. Razstavila je ljubke portrete v olju, dve krajini in interiere. Ljubi krepke, živahne barve. Razstava je bila deležna znatnega obiska, organiziral pa jo je spet muzej Kamnik. Za praznik dela čestitamo vsem oSčanom in jih vabimo na o6isk našik domov na Kamniškem in Koroškem sedlu, koče na Starem gradu in gostišča na Kratni PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK OBČINSKI ODBOR SZDL O PROBLEMIH ŠOLSTVA Potrebni so hitrejši ukrepi Sodeč po razpravah v zadnjih treh mesecih, je šolstvo prav gotovo eno izmed najbolj obravnavanih področij. V zadnji številki smo poročali o seji občinskega komiteja ZKS, ki je imel na dnevnem redu probleme izobraževanja. Pred tem je o osnovnem šolstvu v občini razpravljala tudi občinska skupščina. Konec marca pa je posebno plenarno sejo posvetil šolstvu tudi obč. odbor SZDL. Po vseh teh številnih, načelnih !n stvarnih razpravah si lahko nuirslkdo zastavi vprašanje: kakšen praktičen učinek imajo te razprave, ali so vse te seje kaj vplivale na spremembo položaja ha področju šolstva itd. Predvsem pa je važno vprašanje: ali se sklepi in priporočila, sprejeti na sejah in plenumih najrazličnejših organov tudi uresničijo? Ali pa ostanejo le na papirju? Ta vprašanja so aktualna za vsa področja, vendar pa v zadnjem času posebno za področje šolstva. Zakaj? Zato, ker cesto na sejah raznih organov v občini slišimo iste ugotovitve in to po večkrat. Občinski odbor SZDL se je na svoji seji posvetil zlasti naslednjim vprašanjem: organizacija šolstva, kadri na osemletkah, idejnost pouka in samoupravljanja. Ne bomo ponavljali podat- Poravnalni sveti pred zakonsko ureditvijo Prvi poravnalni sveti so v naši občini začeli delati ob koncu leta 1959. Sprva jih je bilo 11, nato pa se je njihovo število povzpelo na 16 s sedeži v Črni, Duplici, Kamniški Bistrici, Komendi, Lokah, Mostah, Motniku, Ncvljah, Selih, Smarci, Smartncm, Tuhinju, Tunjicah, Vranji peči in dva v Kamniku. Nedvomno so poravnalni sveti v dobrih štirih letih svojega delovanja opravičili svoj obstoj. Rešili so na stotine sporov, ki so kalili odnose med sprtimi stranka-mi in s tem posredno ovirali tudi splošen napredek določenega območja. Znani so primeri, ko so poravnalni sveti uspeli pomiriti tudi dolgoletne zakoreninjene razprtije med sovaščani, katerih niso mogli rešiti niti sodišče niti drugi državni organi. .Ce pogledamo delo poravnalen svetov skozi statistične podatke, j>a opazimo, da Število zadev, ki prihajajo pred poravnalne SVete, zadnja leta upada. Menimo, da to ne pomeni, da poravnalni svew niso bili uspešni, ampak da Sre za druge vzroke. Po našem mnenju so poravnalni sveti imeli Prva leta več dela zato, ker je bilo med občani še mnogo starih, neporavnanih sporov, razen tega Pa so sodišča in drugi organi vezali začetek določenih postopkov na prejšnji poizkus poravnave Pred poravnalnim svetom. To je bilo takrat opravičljivo, ker se 'je s tem hotelo pomagali pri populariziranju in utrditvi poravnalnih svetov. Sčasoma je ta potreba odpadla in se je prepustilo svobodni odločitvi občana, na kateri organ se bo obrnil zaradi ureditve svoje zadeve. Po drugi strani pa je nekoliko padla tudi iniciativnost samih poravnalnih svetov. Zadnje volitve članov poravnalnih svetov so bile v naši občini, konec leta 1961 in so torej w člani na dolžnosti že več kakor uve leti, nekateri pa celo že od Sarne ustanovitve poravnalnih svetov. Razumljivo je, da so že ^'U-uijeni zaradi dolgoletnega in sekakor zahtevnega dela. Pre-zve-? ^° bill> storjenega tudi v Btlni ? mol'amim in materialnim j^uliranjem njihovega dela. V svpi lelm obstoja poravnalnih 0l,^ov je občinski odbor SZDL 1>t£']ni*iral več posvetovanj s rii^sedniki in tajniki poravnal-1 svetov, na katerih so izme- njali izkušnje in prejeli koristne hude za nadaljnje delo. V zad-n-,lfl dveh letih takih posvetovanj naliv več in 80 081311 porav-«i sveti prepuščeni bolj. sa- ■ Nič kaj privlačen ni pogled na desni breg Bistrice pri obratu »Novogradnje« Se bi lahko naštevali naše slabosti pri vzdrževanju reda in čistoče (nismo omenil razbitih klopi na Malem gradu, v parkih in podobno), toda to nas ne bi pripeljalo daleč! Bolje bo, da malo pogledamo okoli sebe in vidimo, kaj se da storiti, da bi se naš Kamnik lahko dostojno predstavil domačemu in tujemu turistu. Predvsem: ne močimo denarja stran, nimamo ga toliko, v komuni pa je nič koliko potreb! Prizadevanja kolektiva komunalnega podjetja bodo zaman, če mu ne bomo pomagli vsi. Letos so namenjena precejšnja sredstva tudi za ureditev naših kulturnih spomenikov, na primer za ureditev Malega gradu je predvideno 3 milijone, podobno za nekatere ostale objekte. Naš pomenek prav gotovo ne bo ostal brez odmeva in to si tudi vsi, zlasti pa kolektiv komunalnega podjetja, želimo. Mladina - nekaj je narobe v naših vrstah! Obiskal nas je direktor podjetja »Vesna« in nas uradno obvestil ter se pritožil o težavah, ki jim jih dela mladina, ko obiskuje »Slaščičarno« na Titovem trgu. Ta lokal so sedaj na novo pre-p los kali in uredili ter se resno bojijo, da bo v nekaj tednih zopet tak, kot je bil pred preureditvijo. Gornji del lokala, imenovan »mladinski kot«, si je naša kamniška, predvsem pa šolska mladina vzela v nekak »najem«. Tako, da v popoldanskem času od 17. ure dalje ni mogoče dobiti tam prostega sedeža, oziroma ni priporočljivo in ne zaželeno v ta kotiček pokukati ali se zanimati za prostor. Kako ta mladina vs'.opa v lokal? Cisto po svoje, najraje brez pozdrava in zviška naroča: tri turške, en konjak, »kremšnito«, limonado, dva deci navadne vodo. .. Za tisto popoldne in večer je prostor zaseden, ostali gostje naj popijejo kavlco' v kavarni ali kje drugje, slaščice pa naj si odnesejo domov. In kaj počne mladina v »svojem« lokalu? Zabava se in to zopet po svoje. Pije, kadi, se smeje, razgraja, zabavlja, si briše čevlje v zavese, ki so vredne samo 30 tisočakov, trga in preureja napise o prepovedi kajenja, lepi ostanke cigaret po spodnjih robovih miz in stolov, »čike«- meče tudi v strop, kjer vsi lepo vertikalno obvisijo ter jih lahko počisti le najdaljše omelo. Tukaj manjka samo še: in tako dalje! Sedaj pa se zamisli, ljuba mladina. Kaj imaš od te svoje objestnosti, od tega primi ti vizma, alkohola, kofeina in nikotina? Odgovor je kratek - inič! »Preganjam si dolgčas in izražam svojo svobodo« Pa si se zamislila vsaj nad škodo, če ti že koristi niso mar? Škodo imaš najprej sama, in to moralno in materialno. Oškodovan pa je tudi lokal, ker mu s svojim neekonomskim sedenjem od-žiraš goste, manjšaš trgovski efekt in kvariš ugled. Kaj storiti? Res je, da mladi Kaminičani nimamo lastnega klubskega prostora. To bo treba v najkrajšem^ času urediti in upamo, da Ibo talko tudi storjeno. A to bo le kurativni poseg. Kje pa je preventiva? Nekdo mora skrbeti tudi za to. Predvsem so za to dolžna skrbeti mladinska vodstva aktivov in mentorji le-teh, drugič pa prosvetni delavci, vsaj za šolsko mladino. Mlade ljudi moramo navajati na čuvanje skupne imovine, na spoštovanje do starejših, na upoštevanje moralnih in etičnih norm v naši družbi ter na spoštovanje ugleda človekove osebnosti. Mladina je vendar del nas, naše družbe! Menimo, da bi se taki pojavi kot so v »Slaščičarni«, restavraciji »Dom« in še kje drugje, zlahka odpravili ali pa vsaj omejili, če bi v te lokale kdaj pa kdaj za v i L kak profesor, učitelj, družbeni delavec, oče, mati. Najprej se take prenapeteže opomni z lepo besedo, pa tudi z grobo kot je ukor in podobni prevzgojni načini. Teh nekaj besed smo- namenili naši javnosti predvsem zato, da bi se nad tem nekdo zamislil, posebno pa tisti, ki se čutijo prizadete. Nikar pa naj nihče ne razume tega napačno, mogoče celo puritansko ali konservativno. Mladina naj zahaja v lokale, toda naj upošteva tudi to, da so uporabniki le-teh še preostali občani in turisti. Počastili smo nad 80 let stare člane - upokojence Upravni odbor podružnice Društva upokojencev je na svoji seji sprejel sklep, da se spomnimo naših članov-upokojencev, starih nad 80 let (teb jo kar 49) ter jim Pripravimo majhno proslavo. K proslavi, ki je bila za upokojence iz bližnje okolice Kamnika 14. aprila v restavraciji »Planin-ka«, se je odzvalo, kljub slabemu vremenu, 14 upokojencev, a 18. aprila pa iz okolice Stahovice v gostilni pri Prodniku 4 upokojenci. Ostali so se opravičili zaradi bolezni in onemoglosti, a bodo počaščeni na svojih domovih. Prihod teh starčkov in stark, že skoraj onemoglih pod težo let, je vzbudil splošno pozornost in občudovanje. Ko so vsi posedli okrog pripravljene mize, je tovariš predsednik podružnice povabljence prisrčno pozdravil, jim čestital k visoki starosti ter s kratkim nagovorom poudaril pomen današnje proslave. Dejal je: »Danes ste že stari ljudje in lahko- s ponosom, zrete v svojo preteklost. Ponosno gledate na ogromne uspehe v naši socialistični izgradnji, katerih temelje ste pomagali graditi tudi vi. Želim vam, da bi dočakali še 90-letnico, ki pri nekaterih ni več tako daleč. Takrat vam bomo k visokemu jubileju spet čestitali.-« Po pozdravnem nagovoru tovariša predsednika so pristopili pionirčki osnovne šole Toma Brejca in šole Stranje ter po skrbno pripravljenem programu z recitacijami in pesmicama razveselili naše najstarejše, ki so z dolgotrajnim ploskanjem izražali svoje zadovoljstvo. Vsakemu starčku so pionirčki podarili lep rdeč nagelj. jem življenju. Seveda ni manjkala slovenska narodna pesem, prav lepo in ubrano so jih zapeli. Naši najstarejši upokojenci iz Kamnika in Stahovice Upravni odbor podružnice se prisrčno zahvaljuje vodstvu osn. šole Toma Brejca v Kamniku in osn. šoli v Stranjah za tako lepo in prisrčno sodelovanje pionirjev, ki so 6 svojim nastopom razveselili naše najstarejše. k a »h milka kroni k a Ob dobri zakuski in kozarčku vina se je nato razvil živahen razgovor o tistih časih, ko so bili še mlajši ter o marsikaterih tež- kočah, ki so jih doživljali v svo- Tudi fotografirali so se. Kar poglejte jih, kako čvrsto se držijo. Začelo se je mračiti in počasi so se slavljenci pričeli odpravljata na svoje domove. ROJSTVA: Pibernik Franci lz Suha-dol št. 28; Zebaljec Marija iz Pod-hruške št. 8. POROKE: Blanc Bogomir, avtome-hanik. star 36 let lz Domžal ln Ma-ti«č Marija, otroška negovalka, stara 35 let iz Kamnika; Bučar Leon, vrtnarski mojster, star 37 let lz Izole in Janežič Marija, vrtnarska pomočnica, stara 29 let iz Volčjega potoka; Tkavc Vojko, profesor, star 37 let iz LJubljane in Drašler Milena, učiteljica, stara 32 let lz Verda. SMRTI: Dobovšek Frančiška, zaseb-nica, stara 63 let iz Stranj; Golob Antonija, osebna upokojenka, stara 83 let iz NevclJ; Hribemik Janez, kmet, star 63 let iz Golice št. 13; Hrovat Marija, družinska upokojenka, stara 83 let iz Mekinj; Jerič Jana, otrok, stara 3 mesece iz Buča št. 23; Klemene Franc, invalidski upokojenec, star 52 let iz Nevelj; Koželj Antonija, gospodinja, stara 78 let iz Smarce; PirS Simon, kmetovalec, star 59 let iz Sp. Palovč; Vettorazzi Frančiška, družinska upokojenka, stara 75 let iz Stahovice; Vrankar Frančiška, preužitka-rica, stara 88 let iz Vira; Vrhovnik Janez, osebni upokojenec, star 64 let lz Kosiš. Tekmovanje mladih šahistov Zveza prijateljev mladine in občinski šahovski odbor sta pripravila občinsko pionirsko šahovsko tekmovanje, ki je bilo letos 4. aprila v Kamniku. Sodelovalo je 20 ekip z 80 tekmovalci. Zal se tekmovanja zaradi obolelosti vodje niso udeležili pionirji iz Vranje peči, ki so do zdaj vedno dosegli dobra mesta in tudi prvenstva v nekaterih skupinah. Tekmovanje je Ibilo pod gostoljubno streho Doma invalidne mladine, Zveza prijateljev mladine pa je poskrbela za okrepčilo med hudimi borbami. Rezultati so bili naslednji: Mlajši pionirji: 1. i. osnovna šola Kamnik 3 A točke 2. Osnovna šola Mekinje Vi Mlajše pionirke: 1. Tunjice 4 2. Mekinje 0 Starejši pionirji: 1. Osnovna šola Kamnik 14 A 2. DIM 13 Vi 3. Komenda 11 4. Osnovna šola Toma Brejca A 9 5. Tunjice 8 6. Osnovna šola Toma Brejca 4 točke Starejše pionirke: 1. Osnovna šola Toma Brejca 8 A 2. I. osnovna šola Kamnik 7 Vi 3. Tunjice 5 4. Komenda 3 Mladinci: 1. Osnovna šola Toma Brejca A 12 2. DIM 5 3. I. osnovna šola Kamnik 4 4. Osnovna šola Toma Brejca Kamnik 3 Mladinke: 1. DIM 4 2. Komenda 0 Zmagovalne ekipe posameznih skupin so se uvrstile za nadaljnje tekmovanje v okviru okrajnega prvenstva. Mladi tekmovalci so pokazali resno vnemo, da dosežejo čimboljši rezultat. Želeli bi, da bi prihodnje leto sodelovalo več ekip mlajših pionirjev in pionirk, predvsem iz obeh kamniških osnovnih šol. Pri tem moramo posebej pohvaliti najmlajše tekmovalce iz Mekinj in Tunjic. z Razpored prvenstvenih odbojkarskih tekem Po spodnjem razporedu bodo igrali odbojkarji prvega moštva OK Kamnika v ii. republiški ligi v spomladanskem delu prvenstva za leto 1964. 26. 4. Kamnik 3- 5. Kamnik Brestanica Elementi, Ljb. 10. 5. Kropa : Kamnik 17. 5. Kamnik : Jclšane 24. 5. Kočevje : Kamnik 7. 6. Kamnik : Trebnje 14. 6. Predoslje : Kamnik Vse tekme bodo igrali na igriš-.h prvonavedenih ekip. Nova samopostrežna trgovina Priznanje »KOČNI« Na Titovem trgu je 16. aprila trgovsko podjetje Kočna odprlo svojo samopostrežno poslovalnico. V navzočnosti zastopnikov trgovinske in obrtne zbornice, gospodarskih in političnih organizacij in številnega občinstva je predsednik delavskega sveta Matevž Lipičnik s pozdravnim nagovorom izročil novo poslovalnico svojemu namenu. Podjetje Kočna je s tem dobila svoj najlepši lokal, pa tudi Kamnik je z njim napravil nov korak pri prehodu na sodobno trgovsko poslovanje. Pohvale je vredna ureditev lokala. Od prejšnjih 46 kvadratnih metrov se je trgovina z adaptacijo veže povečala na 106 kvadratnih metrov. Podjetje Kočna je iz lastnih sredstev vložilo v zidavo in opremo lokala 15 milijonov dinarjev. V treh dneh je preselilo trgovino, ki je po ureditvi ena prvih v okraju. Prevzela je tudi prodajo kruha, mesa, delikates in tudi dostavo na dom. Zanimanje občinstva za ogled novega lokala potrjuje ugotovitev, da sta obe blagajni prvi dan zabeležili 1127 nakupovalcev. KAMNICANl! Tudi letos vabimo vse prebivalstvo, hišne svete ter gospodarske organizacije Kamnika in okolice, da posvetijo čim več pozornosti zunanjemu videzu mesta. Pročelja hiš naj bi po možnosti obnovili, okrasili naj bi jih s cvetjem, uredili naj bi vrtove in okolja naselij, da bo naše mesto postalo tudi na zunaj odraz naše kulture. Trgovske organizacije naj poskrbijo za čim lepšo aranži-ranje svojih izložbenih oken. Posebej vabimo našo mladino, da skrbi za snago v mestu ter posveti vso skrb varovanju prirode, nasadov in parkov. Komisija turističnega društva Kamnik bo pregledala ureditev hiš, vrtov ln okolij ter ureditev izložbenih oken in jeseni ocenila prizadevanja posameznikov ter podelila primerne nagrade in priznanja. Imena najprizadevnejših v tej akciji pa bomo objavili tudi v Kamniškem občanu. TURISTIČNO DRUŠTVO Glasilo »KAMNIŠKI OBČAN- - Izdaja Občinski odbor SZDL Kamnik. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Dolfe Cebulj, tehnični urednik Avgust Novak, lektor prof. M. Šuštar. Izhaja enkrat mesečno. Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Japljeva 2. Tiska tiskarna »Kočevski tisk« v Kočevju. < ca o t—( NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 V 1 6 7 8 9 10 H □ 12 13 ■ 15 16 ■ 18 n 20 ■ 22 □ 23 □ 25 □ 26 SP" 28 ■ 30 ■ 31 32 ■ 35 36 ■ 38 □ 39 n VI W Vb iS VODORAVNO: 1. tropski sadež, 6. neorana zemlja, 11. kratica za »Narodna republika«, 12. podzemeljska votlina v Španiji, kjer so našli slikarije predzgodovinskcga človeka, 15. romanski veznik, 16. kazalni zaimek, 18. produkt v topilnici, 19. okrajšano tuje moško ime, 20. vrbo v gaj, 22. ljubkovalni naziv za moškega potomca, 23. najmanjši prispevek, 24. halógena prvina, 25. nota v soltnlzacljl, 26. reka v Sibiriji, 27. Ober, 29. vodni hlapi, 31. v zemljo zabit kol, 34. tul za puščice, 35. ena od stranic v pra- vokotnem trikotniku, 37. splošen naziv za otok v našem Podonavju, 38. del kolesa, 39. redkost, 41. vrsta piva, 42. angleški plemiški naziv, 43. ostrine. NAVPIČNO: 1. staroslovansko pleme, 2. natura, 3. predlog, 4. ženski glas, 5. postava, 6. okenca, 7. obdobje, 8. pritrdllnica, 9. Izraz pri tehtanju, 10. vulkanski otok, 13. vrsta organskih spojin, 14. del mošeje, 17. eskimski čoln, 19. meja med kopnino ln vodo, 21. pevski zbor, 23. organ vida, 27. delec snovi, 23. »kosti« v kitovem žrelu, 29. divja zver lz rodu mačk, 30. lah- KINO DUPLICA 1., 2. in 3. maja ameriški CS film »TROJANSKA VOJNA« 5. in 6. maja češkoslovaški film »NEIZKORIŠČENI ALIBI« 9. in 10. maja ameriški CS film »ZLATO S SEDMIH BREGOV« 12. in 13. maja ameriški CS film VV film »ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA« 16. in 17. maja japonski barvni CS film »LJUDJE S PLANETA TAINOSTI« 19. in 20. maja nemški film »DRAGA, OSTANI Z MENOJ« 23. in 24. maja angleški barvni film »POD OKRILJEM NOCI« 24. maja mladinska predstava ob 10. uri dopoldne sovjetski barvni film »SEDEM DOJILJ« 26. maja ameriški barvni CS film »APRILSKA LIUBEZEN« 30. in 31. maja ameriška barvna komedija »KO ZVONOVI ZVONIJO« KINO KOMENDA 2. in 3. maja jugoslovanski film »KAPITAN LESI« 9. in 10. maja ameriški barvni film »BONGO EXPRESS« 16. in 17. maja španski barvni film »CARMEN IZ GRANADE« 23. in 24. maja jugoslovanski CS film »DUBROVSKI« 30. maja in 1. junija španski barvni film »PRODA.TAIJCA VIJOLIC« KINO »DOM« KAMNIK 2., 3. in 4. maja domači film »NEVESINJSKA PUŠKA« 5., 6. in 7. maja zahodmo-nemški film »DEZERTER« 9., 10. in 11. maja ameriški film »ALI LJUBITE BRAHMSA« 12., 13. in 14. maja angleški film »FALSIFIKATOR IZ LONDONA« 16., 17. in 18. maja ameriški barvni film »ZTVIM ZA TEBE« 19., 20. in 21. maja angleški VV Tilm. »ČLOVEK NA MESECU« 23., 24. in 25. maja francosko-ita-lijanski barvni CS film »MOR-GANOVI GUSARJI« 26., 27. in 28. maja japonski barv. CS film »ČLOVEK Z RIKSO« 30. in 31. maja ameriški barvni film »NUNA« ko hlapljiva tekočina, 32. malik, 33. tovarniška dvorana, 35. oziralnl zaimek, 36. grška boginja zapeljivosti, 39. grška črka, 40. prvi glas v staro- cerkveno slovanski abecedi. Med pravilnimi rešitvami bo žreb izbral štiri reševalce, ki bodo dobili nagrade. PRVA NAGRADA JE 2.000 DIN, ostale tri nagrade pa so po l.ooo din. Rešitev pošljite na naslov: Uredništvo Kamniškega občana — Delavska univerza, Japljeva 2, najkasneje do 10. maja 1964. PRVA VOŽNJA PO NOVI ZlCNICI Z GONDOLO NA ŠIMNOVEC Bilo je lepo pomladansko popoldne, ko so se po dolini Bistrice prebijali trije fički. Zlasti prvemu so se amortizerji precej šibili, saj je bil naložen z dobrotami za naše prve potnike z novo žičnico na Veliko planino. Majhen zastoj na zavoju nedaleč od Stahovice, ki pa ga je naš vodja potovanja Janez s pomočjo buldožerjev kmalu odpravil. Pa spet naprej do prvega ovinka. Delavci, ki gradijo cesto, so razstreljevali skale. Spet si .je bilo treba, vendar tokrat z rokami, utreti pot. Končno smo prispeli na cilj. Sredi drevja stoji lepa konstrukcija iz betona in stekla, pod njo na levi strani pa sre-brnkasta gondola. Naše oči potujejo po debelih jeklenih vrveh tja gor, kjer se izgubljajo v soncu kot tenke niti. Na vrhu skalnega previsa stoji zgornja postaja nove žičnice. »Veter je v skalah, nekoliko nas bo gugalo,« je prestrašil Janez prve potnike, ki so že tako in tako z nezaupanjem čakali, kdaj jih bo gondola potegnila v strmo skalno steno. »Cez deset minut je odhod,« je sporočil strojnik z vrha Simnovca. »Fantje, zdajle pa pogum,« je bodril nekdo ostale in sam sebe. Se posnetek za spomin pred prvo vožnjo, še nekaj globokih dimov Morave in kabina se je začela počasi pomikati proti vrhu. Zgubili smo tla pod nogami, že smo bili 30 metrov visoko nad cesto. »Vozili se bomo približno deset minut,« je pojasnil Janez, »ker danes še vozi s pomožnim, dizel motorjem.« V začetku se kar nekako nismo upali pogledati skozi okna gondole. Samo spraševali smo, koliko smo že visoko. Vendar nas je kmalu pritegnil prelep razgled na dolino Bi- eelinstvena prilika za ljubitelja planinske fotografije. »Kako visoko pa bomo na vrhu?« je bil radoveden nekdo izmed potnikov. »V teh desetih minutah bomo višje za 860 metrov, zgornja postaja pa leži nekako na višini 1400 metrov,« je bil odgovor. Postaja na Simnovcu, v katero bodo prihajale gondole glavne žičnice in od koder bo tekla tudi sedežnica na Zeleni rob (Foto Svetelj) strice, ki je vse hitreje ostajala pod nami in na zasnežene vrhove bližnje Ojstrice, Brane ter druge vrhove, ki so nam bili (vsaj tako se nam je zdelo) vedno bližji. »Sedaj imamo pobočje približno 200 metrov globoko pod sabo.« Pred nami je v soncu ležala panorama Kamniških Alp. Res Na sredini poti smo se srečali z drugo gondolo, ki je hitela v dolino. Se pogled proti Kamniku in naprej po Mengeškem polju proti Ljubljani. Škoda, da je v dolini nekoliko megleno ozračje, drugače bi lahko spet nastal prvi posnetek z novega zornega kota. Res prijetna vožnja, brez VMkan* tresenja. Gondola drsi tiho, kot bi plavala. Ustavili smo se. Prisrčen pozdrav s strojnikom .Tocom, z Milanom, monterjem Elektrosignala in drugimi, ki hitijo, da bi bila dela čimprej pri kraju. »To je pa velika stvar,« je slišali nekoga, ko stopimo v strojnico, polno velikih elektromotorjev, velikih koles in drugih naprav. Izračunali so, da tehta ves gradbeni material za izgradnjo objekta in vse naprave v njem okrog štiri in pol milijona kilogramov. Res, niso bile mačje solze to gmoto spraviti v enem letu skoraj 900 metrov visoko. »Dva enosmerna elektromotorja po 90 kilovatov, ki jih napaja poseben dlnamo, bosta lahko v eni uri prepeljala na rob Velike planine okrog 200 ljudi,« nam pojasnjujejo. Sonce je z zadnjimi žarki obrobilo vrhove Krvavca, ko smo se napotili proti Zelenemu robu. V dolini že zdavnaj ni več snega, tu pa ga je še vedno precej. Le tu in tam okrog dreves kuka iz zemlje prvi teloh. Po dvajsetih minutah hoda se že v koči na Simnovcu krep-čamo h toplim čajem. Skozi okno se nam odpre nov pogled na pobočje proti severu, kjer med zelenimi borovci stojijo počitniške hišice kamniških kolektivcev. Res, nadvse posrečeno izbran kraj za oddih. Nekomu se je utrnilo vprašanje: ali bomo še naprej znali ceniti naše planine? Upajmo! Morali bi jih še bolj kot doslej, saj nam bodo še bolj blizu! F. Svetelj Ob častita kotdktio PODJETJA Kamnik IZDELUJEMO: - AMONITRATNA PRA5KASTA RAZSTRELIVA, V2IGALNO VRVICO, RUDARSKI IN LOVSKI SMODNIK, VZIGALNA - SREDSTVA, IZDELKE ZA OGNJEMETE, PIROTEHNIČNO GALANTERIJO IN LOVSKE PATRONE (7j£em (Lelmmlm Lfudem èe£tltu zxl /. maj-praznik djoLa kolektiv:tekstilhe tovarne SVILAM IT * Kamnik Priporočamo vse vrst« naših izdelkov iz frotirja z jacquard skimi, tiskanimi vzorci in emblemi za opremo hotelov, ledij, bolnišnic, šol itd. Kopalne jope in plašče ter domače plašče i najnovejšimi vzorci iz frotirja. Razne vrste lepijo ja frotirja za opremo raznih prostorov; izdelke iz umetne svile in sintetičnih snovi: šali, kravate, posteljna pregrinjala, zavese itd. Razne vrste gostinskih in dekorativnih prtov iz bombaža I ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV Kamnik čestita delovnim ljudem za praznik dela z željo po še večji prizadevnosti pri izgradnji naše nove družbe! »♦»»»<»»»<»»♦♦»»♦♦»< KOLEKTIV živilske industrije Limnil. čestita za 1. maj in se pridružuje željam vseh delovnih ljudi KOLEKTIV KOMUNALNE KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem vlagateljem in občanom! ■ -« 34 x i ►♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ZA PRVI MAJ - PRAZNIK DELA ČESTITA KOLEKTIV KOLEKTIV PODJETJA SVIT KAMNIK ČESTITA OB PRAZNIKU DELA VSEM OBČANOM Naši izdelki slove po svoji kvaliteti: O pollrna in brusna sredstva, varilni praški, lepila, O izolacijski elektromaterial, impregnacija tekstila in O papirja, elektroporcelan, galanterija iz plastičnih O mas itd. tovarne kovanega orodja Izdelujemo: - specialna karoserijska orodja, dele za tekstilno in- - dustrijo, razna kovana orodja ter specialne odkove - za avtomobilsko in traktorsko industrijo! Z NAŠIM DELOM USTVARJAMO SOCIALIZEM! Jludcuski pazdiaa 06 1. maju — ■ ■ asem deiaamm ifudem delovni kolektiv Rudnik kaolina Črna - Kamnik SREČNOI Komunalno podjetje ČESTITA ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELAI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA DOM- čestita vsem svojim obiskovalcem in delovnim ljudem za 1. maj in vas vabi za praznične dni na sončno teraso »Doma«, kjer se boste prijetno počutili ob lepi melodiji in morski ribici Čestitkam za praznik dela se pridružuje tudi Delavska univerza Kamnik C3B 91 Še več uspehov pri delu želi našim proizvajalcem ob prazniku dela kolektiv trgovskega podjetja KOČNA Kamnik Obiščite naše trgovine, zlasti novi samopostrežni lokal! KOLEKTIV OBRTNEGA PODJETJA ^Uslug a KAMNIK s svojimi obrati: tapetništvo, krojaštvo, šivalnica in čevljarna čestita za 1. maj! Vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem ■ M " V., v * čestitajo za praznik dela proizvajalci OBRTNO PODJETJE »SLOGA« MOSTE pri KOMENDI priporoča vsem cenjenim odjemalcem svoje mizarske, tesarske in ščetarske izdelke ter čestita za praznik dela! GRADBENEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ALPREM KAMNIK kolektiv industrije pohištva STOL Kamnik IZDELUJEMO ♦ vse vrste sedežnega pohištva, stole, stolčke, fotelje, gugalnike iz upognjenega in neupognjenega bukovega ♦ lesa po najsodobnejših osnutkih in modelih, predvsem v serijski proizvodnji. Najnovejše je sodobno pisar- ♦ niško pohištvo iz kovine in lesa, izdelano po dolgotrajnem študiju lastnega razvojnega biroja OB PRAZNIKU DELA POZDRAV VSEM DELOVNIM LJUDEM KOLEKTIV splošnega mizarslvva Menina" Kamnik -........-...............................----—-.-.....¡..... Gozdno gospodarstvo LJUBLJANA Obrat Kamnik čestita vsem občanom za PRAZNIK DELA! GOSTINSKO PODJETJE se priporoča za obisk in čestita za 1. maj! Se več uspeha pri delu v prihodnje želi ob praznovanju mednarodnega praznika dela kolektiv Ortno montažnega podjetja ZARJA KAMNIK Borbeni pozdrav ob 1. maju pošilja vsem delovnim ljudem kolektiv TOVARNE USNJA Kamnik Tovarna usnja Kamnik j« najstarejša tovarna za svinjsko usnje v Jugoslaviji. Izdelujemo vse vrst« svinjskega usnja za domači trg in izvor. Naše posebnosti so: galanterija, nabuk, velur za obutev in oblačilni velur. S kvalitetnimi izdelki si je tovarna pridobila svetovni sloves. Z željo za še večje gospodarske uspehe se čestitkam za W pridružuje tudi k le Idi v tovarne kovinskih izdelkov in livarne TITAN Kamnik KOLEKTIV GOSTINSKO-TURISTIČNEGA PODJETJA »Velika planina« čestita ob nrazniku dela vsem občanom OBIŠČITE OBRATE NAŠEGA PODJETJA I čestitkam in voščilom za praznik dela se pridružuje kolektiv obrata PREHRANA Ljubljana SAMOPOSTREŽBA KAMNIK -MESO Za mednarodni praznik dela čestita kolektiv podjetja KAMNIK ! KOLEKTIV OBRATA AGROKOMBINAT — LJUBLJANA KOOPERACIJA Kamnik -——--;--- ČESTITA ZA PRAZNIK DELA!