UVODNIK | 2023 | št. 4–5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 5 PISMENOSTI Literacies T okratna številka je posvečena razvoju pismenosti v vrtcu in šoli. V slovenskem šolskem prostoru so v obdobju 2016–2022 po- tekali razvojni projekti, ki so razvijali bralno, matematično, naravoslovno in finančno pismenost. Vključenost predstavnikov fakultet, vzgojiteljev, učiteljev, ravnateljev in svetovalcev ZRSŠ je omogočila drugačen vpogled v pismenosti in s tem tudi razvoj, pripravo in izdajo gradiv, ki so teore- tične in aplikativne narave. Razvoj pismenosti v posameznem vrtcu ali šoli predstavlja poseben izziv, ki je zahteven, saj moramo ves čas premikati meje v prepričanjih in spreminjati poučevalno prakso. Ves čas trajanja projektov nas je vodilo is- kanje odgovorov na vprašanja: Kako ustvariti pogoje, da bodo strokovni delavci pristopili k preizkušanju di- daktičnih pristopov, ki bodo razvajali pismenost? Kako povezati strokovne delavce, ki razvijajo pismenosti in so hkrati pripravljeni deliti svojo poučevalno prakso s kolegialnimi hospitacijami s preostalimi strokov- nimi delavci? Kako voditi pogovore po hospitacijah, ki vodijo k skupne- mu učenju vseh: tistih, ki opazujejo didaktične pristope, kot tistih, ki jih izvajajo? Kako se upočasniti, da bomo potem bolj učinkoviti? Kako uresničiti namen projekta, kaj je tis- to, kar je drugačno? Kako usmerjati svoj notranji dialog v premišljanju in preiskovanju lastne prakse? Kako podpreti sodelujoče, tudi takrat, ko nam ne gre najboljše? Kako ohranjati mrežo sodelujočih in hkrati skrbeti za razvoj? Kako spodbujati odgovornost posameznikov in ves čas reflektirati: kje smo in kateri so še naši izzivi? Kaj res učinkuje na razvoj pismenosti? Na ta in še na mnoga druga vprašanja smo odgovarjali v različnih delovnih oz. razvojnih skupinah in z vsemi sodelujočimi VIZ-i. Odgovore na ta vprašanja smo zapisali v različnih gradivih, objavljenih v digitalni bral- nici ZRSŠ (OBJEM in NA-MA POTI). Osredotočenost na izboljšanje učin- kovitosti poučevanja, ki združuje že obstoječe, uvaja novo in premišljuje izvedeno, je bila pomemben opomnik vsem sodelujočim. S tem ko so vzgoji- telji oz. učitelji preizkušali didaktične pristope, jih objavljali v spletni učil- nici, preostali vzgojitelji oz. učitelji pa jih preizkušali in zapisali povratno informacijo, smo gradili učečo se skupnost, ki je vodila v spremembe in iskanje odgovorov: kaj uvajamo in predvsem, kako to počnemo. Vse, kar smo načrtovali, izvajali in preizkušali, je bilo usmerjeno v podpi- ranje sodelujočih in ustvarjanje pod- pornega okolja za razvoj pismenosti. V delovnih in razvojnih skupinah smo oblikovali gradnike pismenosti, ki so jih strokovni delavci uvajali v svoje poučevanje. Na začetku projek- ta smo opravili analizo Kurikuluma za vrtce, učnih načrtov in katalogov znanj z namenom, da ugotovimo, kaj je pri posameznem področju oz. predmetu v povezavi z vsebinami in cilji projektov že zapisano, kaj se že izvaja v igralnicah in učilnicah. V primerih didaktičnih pristopov so bile opisane dejavnosti otrok, učen- cev in dijakov. Te dejavnosti so bile podkrepljene z gradniki pismenosti in cilji iz učnih načrtov, katalogov znanj in Kurikuluma za vrtce. Prime- re dejavnosti in izkušnje z uvajanjem gradnikov v pouk so strokovni delavci predstavljali v okviru mreženja vrtcev in šol. S kolegialnimi hospitacijami in uporabo protokola za njihovo izvajanje ter strokovnega pogovora je bilo strokovnim delavcem omo- gočeno ponotranjanje razumevanja strokovne terminologije in poglab- ljanje razumevanja pomena uvajanja gradnikov pismenosti. Z različnim instrumentariji (vprašalniki, naloga- mi v preizkusih, NPZ in maturo) smo merili raven doseganja pismenosti. V projektu Bralna pismenost in ra- zvoj slovenščine – OBJEM smo razvili gradnike bralne pismenosti (govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, odziv na besedilo in tvorjenje besedil, kritično branje). Razvili in preizkusili smo učinkovite didaktične pristope, ki uvajajo gradnike bralne pismenosti v poučevanje. Poleg tega smo razvijali didaktični model bralne pismenosti, ki vključuje: vertikalo izobraževanja (od prvega starostnega obdobja v V edno znova o pismenostih? Da, vedno znova in nikoli do- volj! O vseh: o bralni, naravo- slovni, matematični, vizualni, estet- ski, medijski, filmski, kritični, čus- tveni in socialni, digitalni, finančni, trajnostnostni ... Zakaj? Ker omogo- čajo, da se ljudje lažje znajdemo v za- pletenem svetu, lažje »odčitavamo« njegove mnogotere pomene in spo- ročila, se ustrezneje sporazumevamo, se bolj polno izražamo, pristopamo k problemskim situacijam in jih rešuje- mo ... skratka: lažje oz. bolj polno, pa tudi bolj zrelo in odgovorno živimo! Čestitke številnim kolegom, ki so leta dolgo s praktiki in s fakultet- nimi strokovnjaki oblikovali številne prepričljive rešitve za spodbujanje pismenosti in hvala gostujočima urednicama, ki sta bili na čelu teh prizadevanj! Dr. Zora Rutar Ilc, odgovorna urednica Zavod RS za šolstvo * * * UVODNIK VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 6 • realizirati ideje za nadaljevanje projekta po zaključku projekta, • lahko s plakati Igre za po poti in doma ozaveščamo starše o pome- nu bralne pismenosti in kako lahko starši doma z otroki izvajajo raz- lične aktivnosti, s katerimi spod- bujajo k branju, • vpeljati pripravo izvedbenega ku- rikula za razvijanje izbrane pisme- nosti v vrtcu in šoli, • smo ovrednotili, kaj so z vklju- čitvijo pridobili strokovni delavci in kaj otroci, učenci in dijaki, • razvijati odnos do naravoslovja in reševanje problemov skozi mode- liranje na razredni stopnji, • razumeti pomen naravoslovne pismenosti na nacionalni in tuji ravni. Navdušeni smo, da se je na povabilo za pripravo članka o poteku projekta NA-MA POTI ali OBJEM odzvalo toliko avtorjev. Ker vseh zaradi ome- jenega prostora v tej številki ne mo- remo objaviti, si članka Irene Simčič (Finančna pismenost, finančna uspo- sobljenost in finančno izobraževanje) in Nataše Živkovič (Matematični nahrbtnik) lahko preberete v reviji Matematika v šoli št. 2/2023, kjer bo tematika matematična pismenost, članek Andreje Klemenc (Zorenje učeče se skupnosti in sodelovalne kulture v okviru projekta NA-MA POTI) pa v reviji Vzgoja in izobraže- vanje št. 6/2023. Obe reviji bosta izšli konec letošnjega leta. Dr. Sandra Mršnik, vodja projekta OBJEM Jerneja Bone, vodja projekta NA-MA POTI vrtcu do srednje šole), štiri področja projekta OBJEM (bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika, slovenščina kot drugi jezik, diagno- stična sredstva in posodobljeni model šolske knjižnice) in devet gradnikov bralne pismenosti. Vsaka dimenzija modela vključuje še osredinjenost na otroka/učenca/dijaka oz. aktivno vključenost, sistematičnost in načr- tnost, kroskurikularnost ter smiselno in učinkovito vključevanje sodobnih tehnologij. V ta namen so strokovni delavci v projektu razvijali in preizkušali di- daktične pristope, ki prispevajo k dvi- gu ravni bralne pismenosti, in sicer s posebnim poudarkom na motivaciji za branje in aktivni soudeležbi otrok, na zmanjševanju razlik med spolo- ma, uspešni integraciji neslovensko govorečih učencev v sistem VIZ oz. na vključevanju ranljivih skupin in vzgajanju za medsebojno strpnost in spoštovanje drugačnosti. Uvajanje gradnikov v poučevalno prakso ima pri tem pomembno vlogo. Razvojni vrtci in šole so razvijali in preizkušali didaktične pristope, ki spodbujajo dvig ravni bralne pismenosti z učin- kovitejšo rabo slovenščine, in razvi- jali raznovrstne motivacije za branje z aktivno participacijo pri branju kakovostnih besedil. V projektu Naravoslovna in matema- tična pismenost: razvoj kritičnega mišljenja in reševanja problemov – NA-MA POTI smo se osredotočili na pripravo gradnikov, podgradni- kov in opisnikov za naravoslovno, matematično in finančno pismenost. Vzporedno s tem smo razvijali in se poglabljali v miselne procese in ve- ščine kritičnega mišljenja. V samem naslovu projekta je bilo reševanje problemov, ki smo ga posebej nas- lavljali in vključevali v 2. gradnik tako naravoslovne kot matematične pismenosti. Razvojno smo delovali tudi na področju odnosa do učenja in učni motivaciji, ki se je izkazala za zelo pomembno. Naj omenimo še pripravo in uvajanje izvedbenega kurikula za posamezno pismenost, ki so ga strokovni delavci pripravljali za posamezni vrtec oz. šolo. Uvajanje vsega naštetega v poučevalno prakso so strokovni delavci izkazovali z raz- vijanjem, izvedbo in preizkušanjem primerov dejavnosti, v katere so vključevali gradnike. Ob izvedenih dejavnostih so razvijali tudi veščine kritičnega mišljenja in reševanja pro- blemov in spretno krepili odnos do učenja in učno motivacijo. V obeh projektih smo posebno po- zornost namenili sodelovalnemu in timskemu delu strokovnih delavcev, kjer smo jih podpirali pri delovanju projektnih timov in delovanju vodje projektnega tima, podpirali ravnate- lje ter uvajali in spodbujali kolegialne hospitacije in skrbniške obiske. V tej številki revije smo se vsebinsko posvetili obema projektoma. V okviru obeh smo našli odgovore na konkretna vprašanja in izzive. Vseh seveda v reviji ne moremo predstaviti, zato jih boste tu našli samo nekaj. Če želite izvedeti več in še bolj poglobljeno, vas vabimo, da v Digitalni bralnici ZRSŠ preberete gradiva, ki so nastala v obeh projektih, in jih uporabite pri svojem poučevanju. Upamo, da vam bodo v pomoč in spodbudo pri vašem vzgojno-izobraževalnem delu. Prispevki v tej reviji predstavljajo, ka- ko: • so vzgojitelji in učitelji uvajali gradnike v svoje poučevanje, • delovanje tima vpliva na uvajanje sprememb, Publikacije, ki so izšle v okviru projektov, najdete v Digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo. NA-MA POTI: https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/na-ma-poti/ OBJEM: https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/objem/