,11 |'ostntna plačana v gotovinn Stev. 12. V Llubljani, dne 23. marca 1933. .Fosamecitsrstsv. Din v-» lito xvi. Jpravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaf lova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 . Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuiematvo: četrtletno I Din, polletno II Din, celoletno 3« Bln; zt !(«• jernatTO razen J m tri Ve: Četrtletno II Mn, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl«.r Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podrtinlte r Ljnbljinl, it 10.711^ Novi državni proračun v narodni skupščini sprejet Zaključek splošne razprave o državnem pro-j računu je bil pretekli četrtek in je bil proračun sprejet v načelu z 246 proti 21 glasovom. Ob koncu splošne razprave pred glasovanjem je imel MINISTRSKI PREDSEDNIK G. DR. MILAN SRŠKIČ GOVOR. iz katerega povzemamo: Ob koncu izčrpne in vsestranske stvarne obravnave proračuna bi želel, da se ozrem z nekoliko besedami na politično stran razprave in da podam svoje mišljenje o glavnih vprašanjih, ki so bila načeta o njej. Vse vaše upravičene pripombe in kritike bodo vzete v najresnejše razmišljanje in bodo mnoge služile vladi kot smernice pri delu za izvršitev nalog, ki so ji bile poverjene. Preko 90 govornikov se je razvrstilo in vsak je govoril, kolikor je hotel. Nikomur ni bila omejena njegova pravica, četudi mu jo poslovnik sam omejuje. Vlada je predložila proračun v ustavnem roku. Ta posel je izvršila v pričetku druge polovice meseca februarja. Glede na očitke, zakaj ni vlada takoj odgovorila na vse izjave ljudi (punktaši) izven parlamenta, je dejal ministrski predsednik med drugim: Vlada smatra, da je dolžna odgovarjati samo pred zakonodajno ustanovo, ki je poklicana, da vrši nadzorstvo politike, ki jo vodi vlada. Dobro bi bilo, da gledajo na to zadevo tako tudi narodni poslanci že zaradi svojega ugleda in zavoljo ugleda tega visokega doma. Jaz sem že nekolikokrat poudarjal, da se mora politika v naši državi voditi tu v tej hiši in ne izven nje. Ne zahtevajte od vlade, da se spušča v prepir z vsakomur, pa naj bo to že kdorkoli, in da daje izjave o vsaki reči, karkoli se komu poljubi. Kajti vi dobro veste, da so poleg ljudi političnega imena, ki so dajali Izjave, bili tudi taki, katerih punktacije so izzvale po svojih započetnl- kih in po svoji vsebini samo obžalovanje ali zasmeh. Nadalje so nekateri govorniki zamerili vladi, da ni dovolj odločno zavrnila izjave političnih ljudi izven parlamenta. Te izjave so v mnogočem povzročile, da se je vlada trdno odločila, izvajati brez oklevanja politiko, kateri je dala okvir in smernice ustava iz meseca septembra leta 1931.: z uspešno izvajanim delovnim programom, ki pomeni točno izvajanje ustave, je in bo vsakomur pokazala, da so poti, po katerih koraka, za njo take, da z njih kreniti ne more. Ni opravičeno očitati vladi, da je bila proti omenjenim pojavom ravnodušna. Vlada je vršila svojo dolžnost in je poklicala na odgovor vsakogar, kdor je mislil, da more in sme nekaznovano zahtevati ureditev naših notranjepolitičnih vprašanj na način, ki more spraviti v vprašanje veliko delo uedinjenja, izpodkopati osnove narodnega edin-stva in ogražatl nedotakljivost naše državne celote in zajednice. Toda ljudje izven parlamenta, ki so dajali take politične izpovedi, so poleg vsega obžalovanja, ki so ga te izjave upravičeno izzvale, v svojih izjavah bolj ali manj pozabili, da so z njimi koristili državi in jugoslovenski reči, ker so'odprli { oči marsikomu izmed onih, ki so bili poprej še zaslepljeni. Strnili so v enotno vrsto vse one, ki so odločeni braniti politiko, ki jamči utrditev naše države in Jugoslovenske misli. Dr. Srškič je govoril nato o dejstvu, da ni enotne opozicije, katere razdiralnega dela noben dober državljan ne odobrava. Mi pravilno pojmujemo jugoslovensko narodno in državno vprašanje, ki je rešilo srbsko, hrvatsko in slovensko vprašanje za vedno; poznamo tudi ono separatistično gledanje na državno zajednico, ki neprestano naglasa hrvatsko vprašanje samo zaradi tega, ker noče državne zajednice. To gledanje mora računati s tem, da bomo šli z njim v borbo, a nikdar na sodelovanje. Ni važno, če kdo vsak dan stokrat podčrtava, da je Srb, Hrvat ali Slovenec, a drugi zopet, da mu ne gre iz ust plemensko ime, važno je, ali se prvi ali drugi čuti člana velike jugoslovenske narodne zajednice. Prav tako je bistveno, da se pod jugosloven-stvom razumejo ne samo polna duhovna in narodna vzajemnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč tudi polna enakost in enakopravnost vseh državljanov, enaka skrb za vse kraje. Nam so vsi jugoslovenski kraji enako dragi, ker so vsi deli naše velike jugoslovenske zajednice. Izvajajoča dosledno načela, ki so našla jasen izraz v ustavi 3. septembra 1931., hoče vlada v polnem sodelovanju z narodnim predstavništvom nadaljevati one zakonodajne preosnove, ki jih določa ta ustava. Sem spada tudi preasnova ban-skih uprav in uvedba banovinske samouprave. Temu važnemu vprašanju, ki ne predstavna samo preosnove uprave, marveč globoko posega v naše notranjepolitične odnošaje, posveča vlada vso pozornost. Predmet Ja še na proučevanju v ministrskem svetu in ko bo to proučevanje končano, bo predložen narodneemu predstavništvu v nadaljnje reševanje. V duhu ustave bomo razbremenili osrednja državna oblastva vseh onih poslov, ki se brez škode za dobro upravo laže rešujejo po samoupravah. Vzporedno s tem vprašanjem se bo reševalo tudi vprašanje samoupravnih iinanc s tendenco, da banovinam glavnih dohodkov v bodoče ne bo treba iskati v najbolj omrženih oblikah neposred-njih in posrednjih davkov. Pri odrejanju meje za dekoncentracijo bomo imeli pred očmi, da mora preosnova učvrstiti in očuvatl skupno državno misel nasproti vsem raz-dornlm naklepom. Pri tem se moramo zavedati, da sta prt naših posebnih prilikah tako neraz- umni centralizem kakor federalizem nesrečna oblika notranje ureditve, ki more samo škodovati krepitvi državne misli. Ministrski predsednik je nato povedal, da bo treba misliti na nov zakon o tisku. Treba je iz osnove Izpremenltl dosedanji zakon o tisku, pri tem pa pazljivo računati z velikimi državnimi in narodnimi koristmi, ki morajo biti zanesljivo zaščitene na podlagi drago pridobljenih Izkušenj iz naše neslavne preteklosti. Novi zakon o tisku mora biti sposoben, omogočiti priroden in miren razvoj naših političnih razmer na način,1, da se ne bosta motila notranji mir in sožitja državljanov in da se ne bo podpiral oni tisk, ki bi zlorabljal svobodo. ) Mnogo je bilo v proračunski razpravi govora o znani škofovski poslanici. Zato se hočem tudi nje dotakniti. Ako je kje treba očuvati hladno-' krvnost, potem jo je treba pri tej priliki. Naša čvrsta volja je, da enako podpiramo in spoštujemo vse vere. V svesti smo si, da so dobri odnošajl države nasproti veram in dobri odnošaji med samimi verami v državi najbolj čvrsta osnova v močni zgradbi naše državne skupnosti. Vlada zelo obžaluje, da je prišlo do znane po-' slanice katoliškega škofovstva. Obžaluje tem bolj, ker je bilo to škodljivo samo cerkvi. Prvi vtisk, ki ga je napravila ta poslanica, je bila razumljiva vznemirjenost vseh narodnih ljudi, ki v Sokolu upravičeno gledalo najizrazitejšega silca misli narodnega edlnstva, verske strpnosti in bratske ljubezni, torej vsega tega, brez česar nI medverskega miru, tega važnega činitelja za notranji mir. Kesneje je bil ta mučni vtisk ublažen. Pred-, vsem mislim pri tem na Izjavo, da škoiovska poslanica nI imela namena, vlačiti verska čuvstva v vrtinec vsakdanjih političnih borb. I Mi bi takih poizkusov vlačenja verskih čuvsteT] v vrtinec političnih borb tudi nikdar ne mogll^ dovoliti, kakor bi tudi ne mogli dovoliti, da se; verska čuvstva mešajo z vsakdanjim političnim. razpoloženjem, ki zavzema često tudi nelepe, oblike, ker bi to škodovalo najbolj vzvišenim na-'( čelom, ki jih cerkev prldlguje. , ^ Prav tako ugotavljamo z zadovoljstvom, dat se zanika vsaka zveza te poslanice z znanimi Iz-. javami političnih ljudi Izven parlamenta. f Mi smo versko dokaj pisana država. Zato S9( moramo izogibati vsemu, kar bi se moglo raz-j umeti kot opuščanje najpravilnejšega stališča za^ popolno ravnopravnost vseh ver. Zaradi tega« vlada ne more soglašati z nikakršno akcijo, ki bi stremela za tem, da Izzove boj proti katerikoli veri. Mi smo tudi ena Izmed redkih držav, ki raz-j inerno troši največ za vere in ki troši te izdatke po enakem in pravičnem ključu. Mi smo država, v kateri se državna uprava nad vse zavzema za versko vzgojo naroda In to vzgojo neguje. Ml, smo država, ki se dobro zaveda, da verska vzgoja napravi človeško dušo plemenito in oblikuje prave državljane, ki bodo pravilno vršili svoje državljanske dolžnosti. Enakopravnost in enako spoštovanje vseh ver Je vrhovno načelo. .ko katerem se Je In se bo v te! državi vladalo In ječemu stanju v Evropi In je vzela še prav po Spravljalo, Zaradi tega vladata pri nas popolna ' ivoboda in enakost vseh priznanih ver. V petek potem se je pričela v narodni skupščini podrobna razprava o proračunu, ki je bila telo obširna in stvarna." Sprejeti so bili po vrsti ^-iroračuni vrhovne državne uprave, pravosodnega ministrstva, prosvetnega ministrstva, notranjega ministrstva, ministrstva za vojsko in v Mornarico, gradbenega ministrstva, prometnega ■<■■ Ministrstva, kmetijskega ministrstva, ministrstva iftaitrgovino in industrijo, ministrstva za gozdove In rudnike, ministrstva za socialno politiko in narodno. zdravje, ministrstva za telesno vzgojo, Zunanjega ministrstva in finančnega ministrstva. V celem je trajala proračunska razprava osem hni. Končala se je. v ponedeljek. Govorilo je Vsega 257 poslancev. Od navzočnih 255 poslancev je glasovalo za proračun 243, a proti njemu |e 12. Proračun je prišel zdaj še pred senat. Iz bširne podrobne razprave navajamo v izvlečkih ekatere govore: Pri obravnavi proračuna o zunanjem ministrstvu je otvoril razpravo zastopnik zunanjega Jninlstra dr. Albert Kramer IZ GOVORA MINISTRA DR. ALBERTA KRAMERJA povzemamo: Letošnji proračun je v primeri z lanskim za 12,7 odstotka manjši. Po uvodu, ki se je nanašal na finančno stran proračuna, je mini-., kter dr. Kramer prešel na politični del svojega . govora. Izvajal je med drugim /i | Ni dvoma, da je danes teže kakor kdaj poprej . pravilno oceniti mednarodni položaj. S strahom .beležijo narodi Evrope dnevne vesti o poostritvi odnošafev v mednarodni politiki. Sili stojimo z vsem srcem v vrstah onih, ki žele oir In prijateljstvo med narodi In ki doprinašajo to svrho žrtve. Vsi naši napori so usmerjeni la to, da naše zedinjenje služi gospodarski, prosvetni in socialni utrditvi našega naroda. Naš plemenit cilj je, da kot narod in država dopri-io svoj del k splošnemu Človeškemu napredku in mirnemu prijateljskemu sožitju med narodi. Ofenziva onih, ki žele izpremembe mej, ima svojo pajvečjo zaslombo v težkočah razorožitvene konference. Ta ofenziva Je naperjena proti obsto- sebej za cilj našo državo. Toda ti ljudje se hudo motijo. Oni računajo na težkoče naše notranje utrditve, ki niso manjše, a tudi ne večje od težkoč, s katerimi so se borili drugi narodi po svojem zedi-njeju in s katerimi se bore danes še večji narodi kakor je naš. Neprijateljska gonja se razvija v izvestnem evropskem tisku z izmišljenimi vestmi in pretiranimi dogodki. Temu tisku so se pridružile celo nekatere radijske postaje, ki mečejo v svet najneverjetnejše in najbolj smešne vesti o dogodkih v naši državi. Mi globoko obžalujemo te načine in ne maramo vračati milo za drago. TI načini so najnevarnejši baš za one, ki se jih poslužujejo, ker Jih zavajajo v napačno prepričanje s tem, da ustvarjajo pri njih domnevo, da bi moglo biti v resnici pri nas tako, kakor to oni žele. Vse to početje se bo razbilo na pogrešni predpostavki o slabosti naše narodne moči. Delo razorožitvene konference v Ženevi stopa sedaj v odločilno stanje. Posamezne komisije in odbori delajo na osnovi francoskega načrta, ki bo skoro gotovo vzel v po-štev tudi najnovejšo angleško pobudo. Naše odposlanstvo sodeluje pri vseh delih konference. Svrha, ki jo ima pri tem, je vedno ista: Izvesti organizacijo miru in političnega reda v Evropi, ki bo vsem državam dal jamstvo za njihovo varnost. Naše odposlanstvo zastopa z našimi zavezniki stališče, da se moreta mir In red najbolje doseči s sklenitvijo pogodb, ki bi zagotovile napadeni državi naglo In uspešno mednarodno pomoč proti napadalcu. V petek zvečer je predsednik angleške vlade Macdonald odpotoval v Rim, kjer se je sestal z g. Mussolinijem. Mi z velikim zanimanjem in zaupanjem spremljamo to potovanje g. Macdonalda in zunanjega ministra Simona in upamo, da bo rimski sestanek privedel do pomirjenja splošnega evropskega položaja. Vsem nam so znani veliki In neprestani napori, ki so Jih angleške vlade po zaključku vojne de-dale za ohranitev miru, Izboljšanje političnega stanja in za dosego sporazuma na svetu. V gosp. Macdonaldu pa še prav posebej spoštujemo enega najbolj zaslužnih pobornikov miru In napredka v Evropi. Mi smo nedavno dokazali, s koliko vdanostjo služimo miru in prijateljstvu med narodi. Podpisali smo 16. februarja letos novi pakt Male antante, ki bo na eni strani omogočil, da v nerazdružnl zajednici z našimi zavezniki z vsemi svojimi silami bran;mo v skladnosti z duhom nove mednarodne politike koristi svojih držav, a na drugi strani, da svpje združene sile vzposobimo za čim plodnejše sodelovanje z velikimi silami in za čim koristnejše zbližanje z našimi sosedi. Ker je pakt Male antante odkrit in pristopen tudi drugim državam, omogoča s tem tudi razširjenje splošne varnosti v našem delu Evrope. Gotovo je, da je preosnova Male antante končno tudi resen opomin vsem onim, ki mi?1ijo, da se more mir v tem delu Evrope nekaznovano rušiti. Z zadovoljstvom moram ugotoviti, da smo v prijateljskem sodelovanju rešili med Ru-munljo in JugoslavV vsa še nerešena vprašanja. Najvažnejši uspeh naših prijateljskih razgovorov je bil ta, da je sedaj končno sklenjena gradnja velikega mostu preko Dunava, ki bo vezal železniški promet obeh držav. Naši stiki z bratsko Češkoslovaško ne morejo biti prisrčnejši in z zadovoljstvom lahko ugotovim, da postajajo tudi prosvetne in gospodarske zveze med obema narodoma vse bolj tesne in prisrčne. Prirodno je, da so ostali naši odnošaji z našim velikim prijateljem Francijo v duhu stare prisrčnosti In vzajemnosti. Naši odnošaji do drugih držav so normalni. Gotovi dogodki v zadnjem času so bili zmožni, da bi zanesli v odnošaje med sveto stolico in Jugoslavijo nezaželeno ozračje. Vlada In z njo ves naš narod sta polna spoštovanja do vseh ver in tudi do rimsko-katoliške cerkve, ker iskreno želita, da bi Imeli s sveto stolico dobre in urejene odnošaje. Z zadovoljstvom bi pozdravili, ako bi mogli te odnošaje postaviti na zdravo in trajno osnovo konkordata. Vlada na tem dela in bo storila vse, da pride čimprej do sklenitve konkordata. Mi smo daleč od vsake misli, da bi stremilt za kakim nadvladjem na Balkanu. Baš nasprotno smo ostali iskreni in dosledni pristaši načela h--- ptlirko Brodnik : Goljava (Povest iz naših dni.) Prijelo jo je, da bi pisala materi, kakšno srečo |e imela. Toda premagala se je. «Saj je še čas», si je rekla. cKadar bo treba, pišem, da je ne bo skrbelo.* Zvečer je stopila v najbližjo mlekarno ter po-^ečerjala skodelico mleka in kos kruha. Potem |e šla spat. Drugo jutro se je lotila dela. j Dve sobi je imel gospodar zase. V spalnici Bta stali še zmeraj dve postelji, čeprav je bil gospodar že pet let vdovec. Tako ji je povedala polenčevka. Stanovanje je bilo tako razkošno, da kaj takega še ni videla. Kar strmela je, ko je gledala krasna z zlatom obložena zrcala in dragocene brušene vaze. Nanje je morala najbolj paziti. •Tako ji je naročil gospodar. cVsaka je vredna j)et tisočakov*, ji je rekel. Ogledovala jih je. Pet tisoč, ta pisana malenkost! Koliko mora biti vredno šele vse drugo! Gospodar je bil za ravnatelja v neki banki. fcVsak dan se je vozil z avtom v urad. čez dan ga mi bilo. Sele pozno zvečer je navadno prihajal. Bil je molčečen. Nikdar ni dosti govoril. Časih ipe zanjo še zmenil ni, kakor da je sploh ne bi bilo pri hiši. V mesto je zahajala le malo. Komaj vsak drugi dan je skočila na trg, ki ni bil daleč, in k trgovcu, da se je založila s tistimi malenkostmi, ki jih je potrebovala zase. Anica je bila zadovoljna. Čeprav sta jo mučila mir in samota. Zdelo se ji je, da je v mirnem zavetju, kamor ne seže življenje, ki je tam zunaj, na drugi strani zidov. Dela je bilo tako malo, da ga je z lahkoto opravila v dveh, treh urah. Potem je delala zase. Za denar, ki ga ji je dal gospodar, je kupila blaga in si delala perilo. Tudi pri denarju, ki ga je dal za njeno oskrbo, je precej prihranila. Le eno željo je imela: da bi vselej ostalo tako. Tako je mineval dan za dnem. Zvečer je zgodaj legla v posteljo. In vselej, preden'je zaspala, je vzela v roko Janezovo sliko. Tisti trenutki so ji bili najsvetejši... Prišel je dan, ko se je zgodilo nekaj, kar je obrnilo njeno življenje v drugo smer. Gospodar, ki je prej prihajal precej pozno domov, navadno že takrat, ko je spala, se je jel vračati bolj zgodaj. In tudi bolj prijazen je postajal kakor prej. Ves se je izpremenil. Neki večer — četrti teden je že tekel, kar je bila v svoji prvi službi — je prišel v kuhinjo, ko je baš pripravljala skromno večerjo, «Ali ste mi pripravili vse v kopalnici?* je vprašal, toda tako čudno, da je takoj opazila, da je njegovo vprašanje le izgovor in hoče govoriti nekaj drugega. , ji je mirno rekel. cPomislite, kaj govorim. Poldrugi tisoč na mesec vam nnnuiam. Anica, bodite pametni!* , je odvrnila. ♦Nič. Da je že dobro, so rekli.> Krenila je mimo njega proti kuhinji. ♦ Počakajte še rnalob Obstala je. ♦Kaj želite še?» v$''«Ali ste se premislili? Poslednjič vas vpra-Eam.> ♦Neb je naglo odvrnila in se obrnila. . «Poteni pripišite posledice samim sebi!> je ^ezno dejal. Odprla je vrata svoje sobice in pa pragu obetala. Vse je bilo razmetano. Košara je ležala sredi sobe, omara je bila odprta. ♦Kaj je to?> je vprašala gospodarja, ki je pri-lel za njo. je odvrnil in odprl vrata $ sprejemnico. ♦Nikamor ne pojdem. Povejte mi...> Umolknila je. Na pragu sprejemnice je stal nekdo, ki ga ni poznala. Njen gospodar ni nikdar dobival obiskov. Sluga iz banke je bil edini moški, ki je prestopil prag njegovega stanovanja, kar je pri njem služila. Obstala je. tGospodična, stopite v sobo. Nekaj bi rad z vami govorib, je odvrnil neznanec. ♦Kaj hočete?> je prestrašeno vprašala. Strah, groza, ki jima ni poznala vzroka, sta jo nenadno prevzela. ♦Pojdite sem. Takoj boste vedeli.> Ubogala je. Korak se ji je ustavljal, noga se ji ni hotela premikati. V sobi je bilo vse kakor druge dni. Le na mizi je zagledala zlato ovratnico, ki je še nikdar ni videla. ♦Ali poznate to ovratnico?> jo je tedaj vprašal neznanec. je glasno vprašala. ♦Ker je r vami v zvezb, je detektiv suho od vrnil. Izvršil sem preiskavo. Nekaj mi je reklo, kje bi utegnila ovratnica biti. Saj veste, da ste razen gospoda vi edini v stanovanju... Ali še zdaj ne veste, kje je bila?» Anica je zadrgetala. Zdaj je vse vedela. De-tektivove besede in spomin na njene razmetane stvari v sobi, na odprto omaro in košaro — vse to je bPo dovolj, da je v strahu vprašala: «Kje ste dobili ovratnico?) cSaj sami najbolje veste>, se je posmehnil detektiv. ♦V vaši košari je bila skrita, med perilom.* ♦Ne, neb je kriknila. ♦Tam ni bila. Nisem ta-t'ca! Nisem je vzela.* «V vaši košari je bila skrita, med perilom. Danes opoldne ste mislili zapustiti službo, kaj?* ♦Ne, nisem kradla ... nisem .. .>, je šepetala in njen obraz je bil prsteno bled. Zdaj je vedela, kakšno peklensko maščevanje si je izmislil njen gospodar. Molčala je. Gledala je detektiva. Njegov obraz je bil hladen, mrzel. Nekaj kakor prikrito veselje se je lesketalo v njegovih očeh. ♦Pospravite svoje rečib ji je velel. ♦Potem se pripravite. Z menoj pojdete. Saj veste, kam.» «Kam?.. .> ♦Tja, kjer imajo opravka z ženskami vaše vrste. Na policijo. Potem ... v zapor.. .> Kakor brez volje je krenila v svojo sobo. Skoraj brez zavesti je zbrala svoje malenkosti in jih zložila v košaro. Pod blazino je skrivala Janezovo sliko, zdaj je ležala na tleh. Nekdo jo je bil pohodil. (Dalje prihodnjič.) samoupravnih, verskih in zasebnih, razen na vseučiliščih in njim enakih visokih šolah. Učni načrt bodo predpisali pristojni ministri v soglasju z ministrom za telesno vzgojo. Obveznosti telesne vzgoje so po tem načrtu oproščeni začasno oni, ki imajo nalezljive bolezni ali pri katerih je telesna vzgoja nemogoča in škodljiva za zdravje. Stalno so oproščeni samo oni, ki so trajno nalezljivo bolni, kakor tudi osebe 6 trajnimi umskimi ali telesnimi nedostatki, pri katerih bi bila ta vzgoja sploh nemogoča. Kot kazen za krštve zakona sta določena zapor do petih dni ali globa do 500 Din. Vsak obveznik mora obiskovati pouk o telesni vzgoji v kraju svojega stalnega bivališča. Če iz-premeni bivališče, mora najkesneje v 15 dneh nadaljevati obiskovanje poukt. •> novem kraju. Za vsako področje narodne osnovne šole, na kateri je najmanj 30 oseb, obveznih za ta pouk, se ustanovi na sedežu šole stalen tečaj za telesno vzgojo. Društvom in ustanovam, ki imajo za cilj telesno vzgojo, more izdati minister za telesno vzgojo naroda dovoljenje za obvezen pouk v smislu tega zakona, v kolikor bodo izpolnjeni pogoji, ki jih bo še minister predpisal. Osabe, ki so obvezane k telesni vzgoji, se oprostijo obiskovanja tečajev, Če so člani Sokola ali podobnih ustanov, dokler izpolnjujejo svoja obveznosti v teh ustanovah in društvih. Pouk v tečajih bo brezplačen. Učenci in obiskovalci tečaja ne bodo plačevali ne vpisnine ne šolnine ne kakšne druge dajatve. Najmanj enkrat na leto morajo biti zdravniško pregledani. Pregled bodo izvrševale brezplačno šolske poliklinike, sreski zdravstveni referenti in občinski zdravniki. Dopisovanja telesnovzgojnih tečajev so služr bena in oproščena vseh taks. Občine morajo do 1. junija vsakega leta izdelati spiske vse mladine izven šole, obvezane za telesno vzgojo, odrediti potrebne prostore za tečaje, pripraviti primerno zemljišče za vaje in nositi vse materialne stroške za vzdrževanje tečajev. Obvezne telesne vzgoje so oproščene osebe, ki v teku leta 1933. dovršijo 19. leto starosti. NAČRT O GASILSKEM ZAKONU določa, da se v svrho zaščite imovine in življenja državljanov ob požarih in dsugih nezgodah ustanavlja gasilska organizacija kraljevine Jugoslavije. Organizacija ima skrbeti tudi za narodno in prosvetno vzgajanje svojih članov. Gasilsko organizacijo sestavljajo: 1.) gasilske čete^ 2.) gasilske župe; 3.) gasilske zajednice in 4.) gasilska zveza kraljevine Jugoslavije. Gasilske čete so prostovoljne, industrijske, zavodske, službene in poklicne. Gasilske čete se smatrajo ob priliki izvrševanja svojega posla za javne organe, ki vršijo svoj posel v prenesenem področju občin. Naloga gasilskih čet je, da ščitijo in branijo imovino in življenje državljanov ob požarih, poplavah, potresih in drugih nezgodah; da organizirajo zaščito rvojega področja v vojnem stanju za primer napadov iz zraka, zlasti pred požigi in strupenimi plini; da delujejo na narodnem in prosvetnem dviganju svojih članov in vsega prebivalstva svojega področja. Njihova naloga je, poučevati prebivalstvo o načinih obrambe proti strupenim plinom. Prostovoljne gasilske čete lahko sestavljajo ne glede na spol državljani, ki so dovršili 18. leto starosti. Prostovoljna gasilska četa se lahko ustanovi, če ima najmanj 15 gasilcev. Gasilske čete imajo lahko tudi naraščaj, v katerega spada mladina od 12. do 18. leta starosti. Dalje govori zakon podrobno o dolžnostih vseh vrst članov, o odborih, skupščinah in drugem. Industrijske in zavodske gasilske čete morajo biti odobrene z rešitvijo ministra za telesno vzgojo naroda v sporazumu z resornim ministrom. Vsi kraji z več kakor 50.000 prebivalci morajo imeti poklicne gasilske čete in potrebno pripravo za gašenje ne glede na to, ali so tam tudi kake druge organizacije z istim namenom ali ne. Na vsakih 40.0C0 prebivalcev mora priti vsaj ena četa z najmanj 15 člani. Gasilske čete istega sreza sestavljajo župo. Dalje določa zakon dolžnosti gasilskih žup, volitve odbora in druge organizacijske zadeve. Zupe ene banovine sestavljajo gasilsko zajednico banovine, banovinske zajednice skupaj pa gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije, katere sedež je v Beogradu. Vsaka banovina ustanovi gasilski sklad, lz katerega daje 10 odstotkov zvezi, 20 odstotkov za-jednicam, 10 odstotkov župam in 60 odstotkov gasilskim četam na svojem ozemlju. Minister za telesno vzgojo naroda bo vsako leto vstavil tudi v državni proračun primerno vsoto za gasilsko organizacijo. Vsa do sedaj obstoječa prostovoljna, poklicna in druga gasilska društva, gasilske župe, zajednice in zveze se morajo prilagoditi temu zakonu v roku treh mesecev. Minister za telesno vzgojo i Prijetno sveža — lepo diieče po vsakem pranju Vedno z GAZELA GTJ.S-J5 TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo! bo imenoval prvo upravo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, ki bo imela naloga, izvesti ce^ lotno organizacijo gasilstva v smislu določb tega, zakona. Vse gasilske organizacije bodo oproščene poštnih pristojbin. BLATNA BREZOVICA. Pred božičem so naši igralci igrali «Rožmarin», ki je prav lepo uspelJ Kmalu nato so uprizorili komedijo «Vodo», ki ni zaostajala za -^Rožmarinom*. Zdaj pripravljajo petdejansko dramo «MariSo». Uprizorili jo bodo v soboto 25. in v nedeljo 26. t. m. Komur je za po steno zabavo, naj se udeleži te prireditve. Igralce vodi neumorno tukajšnji šolski upravitelj g. Josi ' Zakrajšek, ki se mu iskreno zahvaljujemo za p Soteščan: 8 Mejnik (Povest.) Ni se mu upal ugovarjati. Rad bi bil navedel nekaj resničnih primerov, a iz spoštovanja do duhovnikov tega ni mogel storiti. Tudi zaradi sina se je premagal; lahko bi ga pohujšalo tako pripovedovanje. Mladenič je poudaril: «Ako bom kdaj vabil na novo mašo, tedaj bom rajši izpustil prijatelja kakor sovražnika. Prijatelj bi mi namreč oprostil; sovražnik bo pa vedel, da sem ga nalašč prezrl.* Mož ga je gledal debelo, ni ga mogel umeti. Sin mu je še bolj pojasnil: «Takšno preziranje sosedov bi ne bilo v skladu z najvišjo zapovedjo, ki pravi: «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe...» Lipnik je strmel nad učenostjo svojega otroka. Občudoval ga je na tihem: «Ni še duhovnik, pa že tako izvrstno pridiguje.* Glasno pa je rekel: jclvan, to pa le povej sosedu, kadar ga boš vabil na novo mašo. Klemene ni poznal te zapovedi, ko je prestavil mejnik, ki je napravil toliko razdora.* Fant ni smel preveč govoriti. Oče bi mu lahko oponesel, kadar bo krenil na pot življenja. Očital mu bo hinavstvo, ker je prikrival resnico. Toda kako naj izlije tajnosti svoje vzorne duše njemu, ki sa ne more umeti. «Saj je pa tudi še prezgodaj.. .* ga je nekaj čudovito potolažilo. «V dveh letih se bo še marsikaj izpremenilo.. .* V. Človeško življenje je izpremenljivo kot jesensko vreme. Danes je pusto in oblačno; čez noč pa se zvedri in zjutraj sije solnce. Nobeno trpljenje ni tako bridko, da bi ga čas ne ublažil. V dveh letih se je na Poljani marsikaj pre-drugačilo. Lipnik in Klemene sta poravnala stroške in tipala prazne žepe. Tožba proti Klemencu je bila ustavljena, ker ni bilo dokazov, kdo je prestavil mejnik. Tišina, ki je nastala po dolgih pravdah in tožbah, je oznanjala novo nevihto . Klemenčev Ivan je dovršil šole z odličnim uspehom. Stal je na razpotju — pred novo dobo. Gledal je pred seboj bele ceste, pa tudi strme poti in premišljal, kam naj bi krenil. Prav za prav se je bil že odločil ter je načrte tudi resno premislil. Srce ga je gnalo na višje šole — semenišče je ostalo daleč za gorami. O vsem tem pa staršem še ni ničesar omenil. Srce ga je bolelo ob zavesti, da se z vso naglico bliža trenutek, ko bo moral povedati resnico. Ze dolgo se je bal tega dneva. Ivan je bil čedalje bolj potrt in zamišljen. Bal se je viharja, ki bo nastal doma zaradi nj^ga. Vsa njegova modrost se je zbirala ob misli, kako bi preprečil ta silni vrišč ali pa ga vsaj nekoliko ublažil. Domači župnik mu je dajal modra navodila. Svetoval mu je, naj čimprej pove očetu, kaj name- rava storiti. < Vsakdo naj gre tja, kamor mu srca veleva*, mu je razlagal. ' ♦Saj veš, da nimam poklica... Ako bi jim .ustregel, bi bil nesrečen ...» ! ♦ Pazi, da jih ne boš razžalil...* i «Vem, da bo grmelo ... Treba bi bilo, da bi (povoril angelske jezike .. .> ♦Gospoda župnika prosi, naj govorijo z očetom .. .> ' ♦Škoda vsake besede. Tudi gospod župnik ne idelajo čudežev. Metali bi bob ob steno.> j. Francka je vzdihala in premišljala. Mladenič jji je odkrival svoje načrte. Pred njima se je razgrinjala zvezdna bodočnost. Lipnik in njegova boljša polovica sta sedela v ^lemi in čakala sina. Ker ga ni bilo tako dolgo, sta pričela godrnjati. Nenavadno izostajanje jima ije bilo čedalje bolj sumljivo. «Pogledat pojdem*, se je odločil Lipnik. * Dva nevarna roparja prijeta. Bilo je 16. januarja letos ob 10. zvečer. Takrat ie sedel v spodnjih prostorih hotela «Uniona» v Kranju posestnik Janez Gartner iz Strazišča pri Kranju. Pil je čaj in postajal že dobre volje. Naenkrat sta k njemu prisedla dva tujca, in sicer Martin Kralj, delavec iz Radolovega, in Franc Mihelič, 24letni brezposelni krojaški pomočnik iz Škofje Loke. Na njuno moledovanje jima je nato Gartner . kupil pol litra vina. Ko je Gartner poklical natakarja in plačal zapitek, sta ta dva opazila, da ima Gartner dobro založeno novo listnico. V listnici je bilo skupaj 1700 Din. En sto tak je Gartner : zmenjal, ko je plačal, drobiž pa je spravil v hlačni žep, tako da je v listnici, ki jo je spravil v , žep telovnika, ostalo še 1600 Din. Ko je Gartner , odšel iz hotela, sta se tudi Kralj in Mihelič kmalu 1 odstranila. Hitela sta za njim, ga prehitela in počakala v bližini njegove hiše v Stražišču. Gartner : je prišel domov in odklepal vrata. V tem trenutku pa je skočil k njemu Mihelič, ga odtrgal od vrat, tako da je Gartner padel po tleh, obenem pa je priskočil še Kralj, ki je Gartnerju odvzel listnico. Napadalca sta izginila v noč in temo. Gartner je prijavil napad orožnikom, ki so takoj pričeli preiskavo. Kralj in Mihelič sta izginila brez sledu, čeprav sta se prej vedno klatila po Kranju in okolici. Te dni pa je Mihelčič naenkrat padel v roke orožnikom, ki so ga aretirali. Pri zaslišanju je izjavil, da sta Kralj in on zbežala proti Kranju in si razdelila denar. Kralj je dal Miheliču le 100 Din, češ, da je bilo v denarnici le 200 Din. Nato sta odšla vsak na svojo stran. Mihelič je napad priznal, izjavil pa je, da ga je k napadu nagovoril Kralj. Pri Miheliču niso našli ničesar. Ker so pa v tem času v Ljubljani prijeli tudi Kralja, sta oba roparja, ki sta bila že predkaznovana in sta že znana zločinca, zdaj v ječi in bosta za roparski napad v Stražišču prejela zasluženo kazen. * Sinovo smrt je zakrivil. Pred mariborskim malim senatom se je zagovarjal 591etni preužit-kar Jernej Fideršek iz Popovcev, ker je lani 18. novembra povzročil smrt svojega sina Jakoba. Jernej Fideršek in njegova žena Marija sta bila preužitkarja na posestvu svojega sina Jakoba v Popovcih. Sin se je s starši cesto prepiral zaradi preužitka. Usodnega dne je odšel Jakob Fideršek na tesarsko delo, prej pa naročil doma, naj ob-režejo korenje. Ko se je. zvečer vrnil in opazil, da to delo ni bilo izvršeno, se je začel kregati nad starši in je v jezi s pestmi tolkel po oknu sobe, v kateri so starši stanovali. Med prepirom je oče zlil lonec vode na sina, kar je tega tako razburilo, da je vzel kuhinjski nož in pričel z njim divje suvati skozi odprto okno v sobo. Oče je segel po neki lati in sunil z njo sina z vso močjo v levo oko. Sunek je bil tako močan, da se je lata zarila sinu v možgane. Dva dni pozneje je zaradi poškodb umrl. Pri razpravi je oče Jernej odkrito priznal čin, izgovarjal pa se je, da ni imel namena ubiti svojega sina in da 8e je nesreča zgodila po naključju. Sodišče je upoštevalo njegove izpovedi in ga je obsodilo le na dve leti težke ječe in izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let. * Mati seveda tudi pride! Če se oglasi nenadoma gost v hiši, kjer imajo baš žehto, se ni treba materi več opravičevati. Zdaj ni namreč več rdečih, premencanih rok in nobene pare v pralnici, ki se tako zoprno zaje v obleko in lase. Mati pusti, da Schichtov Radion sam pere! In mati tudi ve, da opravi obilica kisikovih mehurčkov delo zanjo. Ti poskrbe, da je perilo ne le belo kakor sneg, ampak da je že tudi takoj v kotlu obeljeno — brez njene pomoči. Tako se zdaj res lahko družini posveti — tudi kadar ima žehto. * Smrt pod vozom. Usodna nesreča se je zgodila zvečer v gozdu stolnega župnišča nad Mariborom. Grabili in vozili so gozdno listje. Kores od Sv. Roka na Sotli, hlapec v stolnem župnišču, je šel za težko natovorjenim vozom. Ko so konji na gozdnem kolovozu nenadnoi potegnili, se je voz nagnil. Kores je izkušal voz zadržati, pa so bile njegove moči za veliko težo prešibke. Voz se je zvrnil nanj in ga je lestvica udarila z veliko 6ilo po glavi. Bil je na mestu mrtev. * Zaradi vasovanja so ga ubili. V vasici blizu Ljubljane se je pripetil žalosten dogodek. Ker slove dragomerska dekleta po lepoti in pridnosti, se je pričel zanimati zanje tudi 251etni posestnikov sin France Novak, doma z Loga. Kakor že večkrat je prišel tudi usodnegi večera k svoji izvoljenki v Dragomer. Na vasi so ga že prej ustavili neki fantje, ki so mu bili sovražni. Ko pa se je po vasovanju vračal proti domu, so domači fantje na lepem planili nadenj. Na vasi se je pozno ponoči začul le Francetov bolestni vzklik in že je nesrečnik obležal, pobit s koli, na tleh. Napadalci so nato pobegnili, medtem ko so Franceta, ranjenega na glavi in po životu, prenesli dobri ljudje v bližnjo hišo in ga naslednjega jutra prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Zdravniki so se za žrtev sirovih fantov zelo pobrigali, vendar je ostalo vse prizadevanje zaman. France Novak je kmalu potem umrl. * Ne silohran, temveč uboj. Te dni se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom v Mariboru 231etni šofer Valter Pajman iz Maribora, ubtožen, da je junija lani ubil dalmatinskega krošnjarja Marijana Sičnico. Takrat je prišel Paj-m-tn v družbi dveh prijateljev z avtomobilom v Št. Vid pri Ptuju. Obstali so pred gostilno Vinka Pernata. Kmalu nato je prišel pred gostilno v družbi svojega brata tudi dalmatinski krošnjar Sičenica. Bil je precej vinjen in je v pijanosti udatij dvakrat s palico po bližnjem drevesu, nato pa po blatniku avtomobila. To je zelo razburilo Pajmanovega tovariša Matza, ki je stopil k Siče-nici in ga sunil tako močno v prsi, da se je opo-tekel. Pri tem je stresel vso krošnjo, iz katere je Sičenira potegnil velik kuhinjski nož in hotel zabosti Matza. V tem je prišel iz hiše gostilničar Pernat, ki je hotel Sičenico pomiriti, a je ta pograbil samokres in hotel gostilničarja ustreliti. Še pravočasno se je skril gostilničar v hišo, v tem je pa stopil Pajman Sičenici za hrbet in ga udaril z vso silo z debelim kolom po glavi. Sičenica s? je zgrudil nezavesten. Takoj so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je podlegel smrtni poškodbi. V preiskavi kakor tudi pri razpravi Pajman dejanja v celoti ni priznal, temveč se je zagovarjal s silobranom. Senat je pa smatral Val-terja Pajman^ za krivega uboja in ga je obsodil na šest lel in dva meseca robije, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in na plačilo 400 Din mesečno vdovi in otroku pokojnega Dalmatinca. * Dva nočna vloma v Škocijanski .okolici. Po-sestnica Marija Urigijeva v Stari Bučki živi v svoji hiši. Dopolnila je že 85. leto in je že skoro popolnoma oglušela; poleg tega pa ima navado, da pokrije med spanjem glavo z vzglavnikom in tako sploh ni mogla slišati ropota, ko so jo nedavno noč obiskali vlomilci in odnesli precejšen plen. Šele naslednje jutro je starka prepadena opazila, da je po sobi vse razmetano. Po točnem pregledu je reva ugotovila, da so ji neznanci vzeli vse prekajeno meso in svinjsko mast, različne gospodinjske stvari in še okrog 80 dinarjev gotovine. — Pri Kirarjevih v Savinku je pa gospodar nedavno pozno ponoči zaslišal na podstrešju udarce. Poklical je ženo in šla sta gledat. Našla sta na podstrešju po tleh razmetano prekajeno meso, tat je na pravočasno zbežal. Odnesel ie 'e slanino. * V Selanovem procesu zaradi ponarejanja bankovcev je stol sedmorice v Zagrebu na pritožbo državnega tožilca zvišal nekaterim obsojencem kazen za pol leta od dne. ki in ie prisodilo ljubljansko deželno sodišče. * Vlom v Dobu pri Domžalah. V eni zadnjih noči je bilo vlomljeno v trgovino gostilničarja in posestnika Ivana Detele v Dobu. Vlomilci so odnesli 30 kg kave, 30 kg sladkorja v kockah, 30 kg sipe in razno drugo blago v skupni vrednosti 3000 Din. Vse kaže, da je pri vlomu sodelovalo več vlomilcev, ker en sam ni mogel vsega odnesti. * Požig, Nedavno je pogorela domačija posestnika Josipa Stobra v Spodnjem Korenu pri Svetem Lenartu v Slovenskih goricah. Ogenj je nastal tako nepričakovano, da sta se Stober in njegova starejša hčerka le s težavo rešila iz goreče hiše. Dobila sta pri tem precejšnje opekline. Stanovanjsko in gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Ker je bilo očividno, da je ogenj zanetila zločinska roka, so orožniki uvedli nreiskavo ter kega osumljenca aretirali. * Aretacija nevarne sleparkc. Litijski orožniki bo v nedeljo na obhodu proti Primskovem na neki samotni kmetiji izsledili Marijo Streliarjevo, ki je zagrešila že razna sleparstva. Streliarjeva se peča tudi s tihotapstvom. * Hostije je ukradla. V cerkvi Sv. Trojice pri Moravčah je izginilo iz ciborija nekaj posvečenih hostij. Kmalu so dognali, da je ta božji rop izvršila neka domačinka, ki je baje versko blazna. Hostije je delno zaužila, ostale pa skrila in noče povedati, kam jih je dejala. * Obsojen požigalec. Pred malim senatom v Mariboru se je te dni zagovarjal 361etni hlapec France Novak iz Kuštanovca v Prekmurju, ker je iz zlobe štirikrat zažgal, in sicer kopico slame na dvorišču posestnika Ivana Horvata, gospodarsko poslopje Josipa Horvata, kopico slame posestnika Josipa Gombija v Nemčovcih in kopico slame na dvorišču gostilničarja Štefana Dervariča v Marki-šovcili. Pri razpravi je priznal samo en požig. Po kratkem posvetovanju je bil obsojen na osem let * Ponarejalci srebrnega denarja. V okolici Marije Bistrice v hrvatskem Zagorju so se v zadnjem času pojavili v prometu ponarejeni novci po 20 Din. Orožništvo pa je te dni ponarejalcem prišlo na sled. Bila sta to kleparska vajenca Peter in Vid Baja iz Selnice. Oba sta bila izročena pristojnemu sodišču. * Delavski denar si Je prldržal. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je stal 43Ietni železniški uradnik Hugon V., obtožen, da si je prisvajal manjše vsote, ki jih je odtrgaval delavcem od njihove mezde. Delno je svojo krivdo priznal ter je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora, triletno izgubo častnih pravic in na odpust iz državne službe. * Zakonska žaloigra pijanca in delavne žene. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je zagovarjala 411etna posestnica Antonija Pločeva, ker je lani tako nevarno v prepiru ranila svojega moža, da je štiri dni nato izdihnil. Obtožnica pravi, da je pokojni Ivan Ploč imel na Gačniku malo posestvo, rad pa je pil in pohajkoval, zato se z ženo, ki je bila zelo delavna in skrbna gospodinja, nista razumela. Usodnega dne je prišel Ivan Ploč že opoldne pijan domov. Popoldne je spal v senci, zvečer pa je zopet šel v gostilno. Pozno v mraku se je znova priklatil pijan do- mov in ko mu je žena, ki se je vrnila trudna z dela,, očitala, da je ničvrednež, ga je to tako raz-kačilo, da je planil nanjo, jo podrl na tla in pričel pretepati. Takrat bi jo bil prav gotovo ubil, da ni posegel vmes sin, ki je preprečil nadaljnji pretep. Zaradi tega pa se je Ivan zelo zameril očetu, ki se ga je hotel dejansko lotiti. Toda sin je zbežal pred njim okrog hiše. Z druge strani pa je v ti- „ stem trenutku prišla žena in ko jo je Ploč zagledal, je planil nanjo. Kaj se je nato prav za prav zgodilo nikdo ne ve. Sin Ivan in mati Antonija pravita: Ko je Ploč ženo ponovno napadel, ga je ta zgrabila in treščila ob tla. Segla je po opeki, ki je ležala tam blizu in vrgla tri kose vanj. Pri tem ni nič gledala, kam je zadela. Opazila pa je, da je bil mož, ko je vstal, ves krvav. Po tem dogodku je odšel Ploč v hišo in legel. Prišli so sosedovi in umili Ploču rane. Ker mu je postajalo vedno slabše, so ga drugi dan prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Senat je Antonijo Pločevo spoznal za krivo, vendar pa je ravnala v silobranu in je bila obsojena le na 10 mesecev zapora, pa še to pogojno za dobo treh let. IZ POPOTNIKOVE TORBE ZAKLJUČEK ZIMSKEGA KMETIJSKEGA TEČAJA V ADLEŠIČIH. A d 1 e š i č i, marca. nedavno je bil pri nas zaključen zimski kmetijski tečaj, o katerem smo svoječasuo že poročali. Priredila ga je banska uprava na pobudo * sreskega načelnika g. dr. Trstenjaka, sreskega kmetijskega referenta g. Stoklasa in našega domačega župana g. Petka. Tečaj je bil odlično obiskan. Ne zima, ne. blatne ceste, ne hudi mraa niso ovirali okoličanov, da se ne bi redno udeleževali predavanj. Ob zaključku so po rani maši napolnili našo šolsko dvorano številni gospodarji in mladeniči^ kakor tudi gospodinje in dekleta. Sreski kmetijski referent je še enkrat vsem navzočnim pojasnil pomen smotrnega in umnega gospodarstva, brez katerega ni napredka. Razdeljene so bile šo številne gospodarske strekovne knjige, dar banske uprave, in moderna avtomatska drevesna škropilnica, dar sreskeua kmetijskega odbora ia Črnomlja. II koncu je sreski načelnik v lepem govoru poudaril ljubezen, ki jo vsi dolgujemo svoji državi zaščitnici. Država se vedno trudi in skrbi za blagostanje vseh stanov, še posebno pa kmečkega, ki je najmočnejši v naši državi. Zupan g. Petek se je zahvalil banski upravi za skrb, ki jo posveča tudi tem siromašnim, doslej zapuščenim krajem. Vsi tukajšnji prebivalci so naši banski upravi globoko hvaležni za njeno prosvetno delo in vzgojo našega podeželja. . I MORAVSKE NOVICE. Skrivnostna mizica — Prerokovanja, ki se nis® uresničila Moravče, marca. Naši predniki so si krajšali dolge zimske večere z zanimivim pripovedovanjem; ponekod so se kratkočasili z igrami, med katerimi je bilo najbolj udomačeno tako zvano «ciganje> s fižolom. Kdor jo je zavozil, ta je bil Jahko <šuštar>^ ako ni dobil več kakor en fižol; če je dobil dva, je bil «žnidar>; «kozel» pa je bil tisti, ki ni priigral nobenega fižola. Tako nedolžno igranje se je danes opustilo. Marsikje se še zabavajo z domino. V neki moravški vasi pa so si celo omislili skrivnostno mizico, na katero polagajo roke, tako da se dotikajo prsti. Potem zakliče eden: «Mizica, oglasi se!> in mizica se prične gibati. Nato jo vprašujejo in mizica odgovarja. Najprej jo poizkusijo z navadnimi vprašanji, na primer koliko je kdo star in kdaj bo umrl. Mizica pritrkava z udarci in igralci štejejo. Zanimivo je, da se mizici inarsikak odgovor posreči. Dolžili so jo celo, da je v zvezi z vragom, kar je mizica zanikala s krep- kim udarcem. Priznala pa je, da deluje vzajemno z dobrimi duhovi. Slične pojave bi bili nekdaj smatrali za čarovnijo, toda brihtnim vaščanom se je posrečilo, da so skrivnostno mizico hitro razkrinkali. Pogruntali so, da je mizica odgovarjala tako, kakor je mislila veČina igralcev. To se pravi: večina igralcev je zavestno ali podzavestno pomagala mizici, da je odgovarjala tako, kakor so igralci želeli. Slično kakor pomen skrivnooiue mizice so se izjalovila tudi prerokovanja raznih prerokov. Takoj po zadnjih volitvah so začeli prerokovati. Najprej so si izmislili, da bo nova vlada začela podirati cerkve, a do danes še ni nobenega svetišča v razvalinah. Potem so napovedali izpre-mernbo vlade. Minili so meseci, prerokovanja pa se še niso uresničila. Naslikali so si slovensko državico v oblake. Posojilnice tudi še niso propadle; sedanja vlada jih je celo očuvala propada s tem, da je onemogočila nespametno dviganje denarja. O moravškem gospodu dekanu so nedavno raznesli vest, da ga bodo zaradi neznanega vzroka nekam odpeljali. In takrat, kadar bi bili prišli po gospoda, naj bi bilo udarilo plat zvona in ljudstvo iz vse fare naj bi se bilo postavilo v obrambo. Pa glej, napovedanega avtomobila ni bilo v Moravče, plat zvona še n» bilo treba udariti in ljudstvo je ostalo mirno na svojih domovih. Kolikokrat čujemo glasove o zatiranju vere, v resnici pa ne čutimo nikake ovire pri opravljanju verskih dolžnosti. Tako se do danes še ni uresničilo niti eno prerokovanje. Zares, zanimivo bi bilo izvedeti, kje je tista skrivnostna kovačnica, kjer nam kujejo take neumnosti. Iz.vedeti bi bilo tudi treba, s kakšnim namenom jih trosijo med preprostim ljudstvom. PISMO IZ SLOVENSKIH UOKlc . Pesnica, marca. Nedavno se je zaključilo izvažanje jabolk z naše postaje. Odkar se je lela 1884. pričelo izvažati sadje iz naših krajev, še ni bilo nikoli tako živahnega vrvenja na tukajšnji postaji kakor minulo sezono. Izvozilo se je nad 1300 vagonov namiznih jabolk in takih za stiskanje. Lahko menda trdimo, da se je to sezono dosegel rekord v naši banovini. Okoli 1200 vagonov jabolk je šlo v Nemčijo, ostanek pa v razne druge evropske države. Cene so bile namiznim jabolkom 0-75 do 3, mostnim pa 0-23 do 0-50 Din za kilogram. Tudi tokrat se je odločno pokazalo, da nakladalni prostor na postaji Pesnici nikakor ne zadostuje sedanjim potrebam zaradi velikega izvoza jabolk, ki se bo v prihodnjih letih, ko bodo obrodili tudi že novi nasadi, gotovo še stopnjeval. Uprava državnih železnic naj čimprej podaljša sedanji nakladalni tir, da v prihodnji šadni sezoni ne bo ovir pri nakladanju. Za to potrebno ureditev naj se zavzamejo tudi sosedni občini Pesnički dvor iti Kanca in Združenje sadnih trgovcev. V «Slovenskem gospodarju* se je neki dopisnik iz Jarenine spravil na vprašanje združenja občin in zahteva, ne da bi upošteval dejanske gospodarske razmere v našem kraju, brezpogojno priključitev vseh občin, ki pripadajo v jareninsko župnijo, k občini Jarenini kljub temu, da se je občinski odbor Pesničkega dvora odločil za združitev z veliko občino Pesnico. Bodoča velika občina Pesnica, h kateri bi po sedanjem načrtu pripadale občine Gradiška, Dobrenje, Na Ranči in Pesnički dvor brez Gačnika, ima vse pogoje za naravni gospodarski razvoj. Tu so železniška in avtobusna postaja, pošta, telegraf in telefon in državna cesta do Maribora. Tu je središče sadne in vse druge trgovine in vsa pota najširše okolice držijo preko Pesnice v Maribor in druge kraje, ne pa preko Jarenine, ki je majhna vas, od vsakega prometa daleč ležeča in le po slabih kolovozih od postaje dosegljiva. Povsem nenaravno bi bilo, da bi morali občani, ki so vezani po svojih gospodarskih in prometnih razmerah na Pesnico, romati v Jarenino na občinski urad in potem zopet preko Pesnice v Maribor. Z upoštevanjem vseh teh razlogov so se odločilni činitelji zavzeli, ustvariti veliko občino Pesnico, h kateri bo mo- rala, ako novi občinski zakon, ki zahteva za vsako občino najmanj 3000 prebivalcev, ne bo za naše kraje dopustil kakšne izjeme, tudi Jarenina priključiti, medtem ko bi Vukovski dol pripadel Sv. Jakobu, Polička vas pa Št. llju. Sicer v tej zadevi še ni izgovorjena zadnja beseda, vendar se mora že danes poudarjati, da je združitev občin v zgoraj navedenem smislu, da se ustanovi v Pesnici sedež združenih občin, ki bi bil edini med Mariborom in Št. lijem, tako v korist v=»h prizadetih občanov kakor tudi oblastev. Tudi zastopnika našega obmejnega ljudstva gg. Fras in Kerenčič sta se v družbi predstavnikov iz vse Slovenije 3. t. m. v Beogradu poklonila našemu dobremu kralju. Pripovedovala sta nam o lepem sprejemu v naši prestolnici in o navdušenju vseh za našega vladarja in za našo skupno in nerazdeljivo domovino Jugoslavijo. Prinesla sta nam najtoplejše pozdrave našega kralja. Nekaj besed bi treba bilo še izpregovoriti o naši podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva in o krajevni organizaciji JRKD, da bi ju oživili k delu. O tem pa drugič II GRADNJI POSTAJALIŠČA MED PONIKVO IN POLJČANAMI. Ponikva ob južni železnici, marca. Lipoglavsko sedlo je na našem ozemlju najvišji prehod proge južne železnice, ki obenem preseka dolgo sklenjeno gorsko verigo Konjiške gore in obronke planinskega Boča. Na tem mestu je dosežen največji vzpon našega južnoštajer-skega Semmeringa. Brzeči vlaki se polagoma spuščajo s podvojeno silo po lahkih vijugali vedno niže v obeh smereh, proti Ponikvi in Poljčanam. Razdalja med označenima postajama je menda najdaljša med Trstom in Dunajem, saj znaša nad 16 km. Naravno je, da je borba prebivalstva za postavitev vmesne postaje na tem delu proge upravičena in zadosti osnovana. Za to prometno pridobitev se že od nekdaj vztrajno potegujejo prizadete občine Sladka gora, Zbelovo, Ponikva in Loče. Že daljava satna na sebi je dovolj tehten razlog, da se odpravi ta nedostatek, se olajšajo prometne zveze in se omogoči dostop gosto naseljenemu okrožju v svet, k čemur silijo vsakdanje življenjske potrebe ljudstva. Z gradnjo postajališča se je bavil od leta 1926. dalje bivši konsor-cij, katerega sta pri njegovem delu podpirala oba okrajna zastopa šmarskega in konjiškega sreza. Zadeva je že tako daleč napredovala, da smo smatrali uresničenje načrta skoro za izvršeno dejstvo, da niso nastopile težave pri zbiranju denarnih sredstev za gradbo in opremo. Iz navedenega vzroka je z osnovanjem zadruge krenila akcija v drugo smer. Prvotno nameravani načrt gradnje na loški strani se je opustil zaradi ne-izvedljivosti in prenesel sporazumno z občino Ločami na južno stran predora. Izpremembo položaja in načina gradnje je tudi loški občinski odbor soglasno odobril na zadnji občinski seji. Novoizdelani načrt ustreza vsestransko svojemu namenu in je za polovico cenejši, kar je v sedanjih gospodarskih razmerah pri pomanjkanju denarnih sredstev nedvomno najodločiluejšega pomena. Sedanji prostor ima razen gospodarske tudi tehnično dobro stran, ker je dana možnost, ako bodo potrebe zahtevale, da se razširi postajališče v postajo za tovorni promet. Tako je določitev prostora, ki je tvorila dolgo časa poglavje zase, v načelu rešena. Iz kredita za javna dela se je prejela podpora, namenjena najpotrebnejšim slojem, ki se bo uporabila pri gradnji dovozne ceste k postajališču. Prvi korak je naprav-'jen. Gojimo upanje, da bodo prvemu sledili še drugi, tako da se bodo nade še v letošnjem letu izpolnile. I* Lucove nam pišejo: Tukajšnje občine so vložile prošnje za zgradbo nove ceste, ki bi bil* zelo potrebna za naše kraje. Prosimo oblastva, da naši prošnji ustrežejo. Cesta naj bi držala od Adrijancev preko Lucove, Neradnovcev do držav« ne meje in bi morala biti seveda banovinska. — Prosili bi krajevne činitelje, da bi našemu bre&» poselnemu delavstvu pripomogli k zaposlitvi v Franciji. Iz Oberhausen-Osterfelda (Nemčija) nam pišejo: Naše rudarje na VVestfalskem in v Porulirju hudo tare beda zaradi gospodarske stiske. Kako so se tu časi izpremenili. vedo povedati naši stari rojaki, ki bivajo že do 40 let v teh krajih, v katerih se ne vidi drugo kakor šahti, tovarne in neizmerno mnogo visokih dimnikov. Vidijo se pa zdaj pri mnogih šahtih tudi ogromne zaloge premoga in koksa?ki se ne morejo razpečati. Tudi društvo v Osterfeldu je priredilo letos ob koncu januarja božično obdarovanje otrok, ki so bili darov prav veseli. Obdarovanje je bilo omogočeno po zaslugi našega izseljenskega komisarja g. Goričarja iz Dusseldorfa in našega zveznega predsednika gosp. Bolhe, za kar jima bodi prav srčna hvala. Veselilo nas je. da je g. Goričar to našo prireditev obiskal. Genljiv je bil prizor, ko so mali pevci, vsak s svojim darilom v naročju, zapeli pod vodstvom g. Čaterja «Lepo našo domovino*. Menda so se vsem v prireditveni dvorani navzočnim zarosile oči, ko so poslušali lepo domače petje mladih grl. Zapeli so nam dalje še «Hej Slovenci«, «Po jezeru«, «Na goro«, «Bom šel na planince«, »Hladna jesen«. «Gozdič je že zelen« in druge. Čez čas smo se še odrasli oglasili in zapeli. Pomagal nam je tudi zvezni predsednik g. Pavel Bolha, ki je med vsemi rojaki zelo priljubljen družabnik. Čas nam je na prireditvi minil v najveselejšem razpoloženju. Vesti iz Amerike. 17. t. m. so naši ameriški rojaki proslavili stoletnico rojstva slovenskega časnikarja in misijonarja Josipa Buha, ki je prišel v Ameriko leta 1864. Buh je umrl v februarju leta 1922. v Elyju. — V Enumclavvu sta nedavno obhajala zlato poroko Peter in Franja Vrhovnik, ki sta doma z Vranskega. V naselbini živita že nad 40 let. Slavnosti se je udeležilo nad 500 oseb. — 19. februarja so blagoslovili v Detroitu novo slovensko cerkev, staro cerkev pa bodo zdaj rabili za dvorano. — Nedavno je v Sheboyganu preminil Andrej Stokel, star 60 let, rojen v Vipavski Planini, ki je prišel v Ameriko leta 1903. V Ameriki zapušča soprogo, dva sina, dve hčeri in brata, v starem kraju pa dva brata. — V Roun-dupu je za kapjo umrl Janez Petek, rojen 1. 1867. v Dolnjih Lazih pri Ribnici. — V Buenos Airesu v Argentini (Južna Amerika) so bili nedavno aretirani štirje odborniki Slovenskega prosvetnega društva, in sicer Josip Lojk, Stane Rijavec, Ivan Kacin in Slavko Furlan. Zahrbtna ovadba pa se je izkazala kot neutemeljena. Tri dni so jih držali v zaporu, potem pa brez obtožbe izpustili. —> Albino Peršičevo, rojeno Lebanovo, staro 22 let in doma z Vipavskega, je povozil tramvaj v Buenos Airesu in jo poškodoval tako. da je čez nekaj ur izdihnila. Zapušča moža in otroka. Listnica uredništva Preseka. Zrebne listine dobite od korporacije, ki je srečke izdala. Priložiti morate znamke za poštnino, da Vam odgovore. Koliko stanejo žreb-ne listine, nam ni znano. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo na jhitreje in po naj* boljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-1 kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgu sprejema jo plačila na naše če-« kovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Ilolandija: št l-f>S-66; Neii,1 Dienst; Lukseinburg: št 5967, l uxemboiirg. — N® zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 54 Za kuhinjo Cmok iz polentne moke. Pretlači skozi sito ' 85 dek kuhanega olupljenega krompirja. V skledi gmešaj 5 dek sirovega masla, eno jajce in en rumenjak, dve žlici mleka in nekoliko soli, nato primešaj sneg enega beljaka, pretlačeni krompir in 15 dek polentnega zdroba. Vse skupaj dobro zmešaj in oblikuj cmok. Prtič (servijeto) dobro na-maži s sirovim maslom, položi vanj cmok in zaveži. Prtič s cmokom obesi na kuhalnico in vtakni v krop tako, da je cmok v vodi, a se vendar ne dotika dna lonca. Tako naj vre tri Četrti ure. Kuhanega deni na desko, ga lepo raz-reži, zloži v skledo in zabeli z ocvirki, če daš zraven paradižnikovo ali gobovo omako ali pa Solato; lahko pa tudi cmok zabeliš s sirovim maslom in drobtinami, če ga daš s sladkorjem-potresenega-in z razredčeno mezgo ali malinovim Sokom na mizo. Palačinke z gnjatjo. Speci tenke palačinke. Eno ali dve palačinki položi v pomazano pekačo, 25 dek pečenih palačink pa na drobno zreži. V skledi dobro mešaj četrt litra kisle smetane, in ko se smetana zgosti, primešaj tri rumenjake, 25 dek kuhane in drobno zrezane gnjati ter zre-zane palačinke. Nato stresi to zmes v kožico na položene palačinke, jo enakomerno razravnaj in pokrij z eno ali dvema palačinkama, nakr v pe-jici speci. Daš s solato ali kislim zeljem na mizo. Šado z malinovim sokom. Vlij v lonec osminko litra malinovega soka, osminko litra rdečega vina, sedem rumenjakov in 15 kock sladkorja. Ko se je sladkor raztopil, postavi na vroče in mešaj, kakor če kuhaš navaden šado, a zavreti ne sme. Ko je šado gost in gotov, ga postavi na hladno, hladnega potem vlij v skledo, povrh pa obloži z vkuhanim sadjem; če nimaš vkuhanega sadja, pa s kuhanimi suhimi češplj^mi. Praktični nasveti Led za bolnike. Pri nekaterih boleznih mora bolnik požirati koščke ledu. Da ohranimo led delj časa, ga spravimo v steklenice «termo*», kjer ostane dolgo cel. Mišja nadlega. Malo je znano, da miši ne prenesejo duha malisnic. Malisni cvet (tekočino) dobiš v drogerijah, in če z njo tu in tam poškropiš po kotih in zamašiš luknje, se miši ne bodo .več pojavile. Čajne madeže spravimo iz perila s tole zmesjo: Dobro belo milo nastržemo in skuhamo, da nastane gosta kaša, in jo namažemo na madeže. Nanje potresemo še nekoliko pepelike (potaše) In tako pustimo nekaj ur. Potem izperemo in madežev ni več. Kadar nam zarjavl kotel, v katerem izku-havamo perilo, ga zdrgnimo z volneno krpo, pomočeno v petroleju. Na madežih rje pustimo petrolej nekaj dni, da razje rjo (po potrebi po-, novimo). Potem umijemo kotel z vročo vodo in dobro zbrišemo, da odstranimo še zadnje sledove rje. Stare manšete. Kdor ima doma še kaj starih poskrobljenih moških manšet (kakor so jih svoj-,čas nosili), jih naj ne zavrže, ker se dajo za različno porabiti. Najprej jih namočimo v topli vodi, da odstranimo škrob, potem jih posušimo in zlikamo. Z njimi lahko popravimo pri moških srajcah zapestja, ki so se razcefrala. Ako so pa man-Sete že slabe, sešijemo po dve in dve skupaj in jih s pridom porabimo za kuhinjske pomivalke i. pod. ZANIMIVOSTI X Zagoneten umor v Londonu. Neke noči so 6poročili višjemu policijskemu uradniku v Londonu Bellinghamu po telefonu, da je našel neki šofer v Hydeparku čez ograjo položeno moško truplo. Šoferja, Kitajca, so povabili na policijo in zaslišali. Izpovedal je, da je bil pokojni dobro znan v svojem okraju, da je bil slaboumen in da je pomanjkljivo oblečen hodil vsako noč po ulicah. Po zaslišanju je policija šoferja izpustila. Mrlič je bil bos, toda na nogah se mu ni poznalo, da bi bil hodil po cesti. Šele naslednjega dne so spoznali v mrliču 601etnega tajnega agenta indijske vlade Cecila Dawsona, ki je vodil angleško obrambno borbo proti tihotapstvu opija. Policija je tudi ugotovila, da je bil Dawsonu podrejen angleški konzul v Marseillu Lee, ki je nekaj dni poprej brez sledu izginil in je najbrž postal žrtev tajne mednarodne organizacije tihotapcev mamil. V predalčku Dawsonove pisalne mize so našli mnogo listin, pisanih v kitajščini in hindustan-ščini. Iz spisov je bilo razvidno, da je tudi šofer, po imenu Jimmy Hardy, brez sledu izginil in da se izdaja zanj dozdevni šofer Kitajec Slippy Hol-by, tihotapec opija. Policijski uradnik je takoj domneval, da je ta Kitajec umoril Da\Vsona, in sicer s tako zvanim takisatom, kajti na mrtvecu ni bilo znakov nasilja. Ta način umora obstaja v tem, da pritisne morilec svoji žrtvi neko posebno napravo na živo dovodnico in posledica je, da človeka takoj zadene srčna kap. Samo Kitajci poznajo tajno tega načina umora. Policija je poiskala Kitajca v njegovem stanovanju, a ga ni več našla, ker je že pobegnil z dvema svojima tovarišema. X Pustolovščine vojaškega begunca. Francoski rezervist Rene Boquillon je stal te dni pred vojnim sodiščem v Parizu, kjer je bil obsojen na mesec dni zapora, toda kazen mu je bila takoj odpuščena. Boquillon je bil pobegnil od svojega polka v Verdunu pred vojno in se zatekel v Ta-mines v Belgiji. Ko se je začela svetovna vojna, se je hotel vpisati v francoski polk, pa so ga presenetili Nemci v Taminesu in ga postavili s 600 drugimi civilisti k steni; zapele so strojne in navadne puške, toda Boquillon ni bil ranjen, ker je padel z drugimi vred v nadi, da ga bo to rešilo. Ponoči je hotel preplavati obmejno reko, toda nemški vojaki so ga uieli in zopet je prišel pred vojno sodišče kot vohun. Bil je obsojan na smrt in bil bi usmrčen, da se niso zavzeli zanj prijatelji, ki so mu rešili življenje. Dolgo časa je bil zaprt v Nemčiji, naposled je pa pobegnil v Švico. Nedavno se je javil francoskemu konzulatu v Charleroiju, češ, da bi se rad oženil, pa nima potrebnih listin. Šele tu je zvedel, da ga je bilo tudi francosko vojno sodišče obsodilo na smrt. No, zdaj je dobil samo mesec dni zapora, ki jih ni niti odsedel. X Oporoka z eno besedo. Bogat belgijski trgovec je bil vse življenje čudak. Ljudem ni zaupal, zato pa ni hotel napisati oporoke, da bi je po njegovi smrti morda ne razlagali drugače, kar se kaj rado pripeti. Ko je pa zbolel, je le poklical k sebi več notarjev in drugih pravnikov, da bi mu svetovali, kaj početi s premoženjem. Zapustiti je hotel vse svojemu edinemu nečaku, ki ga je imel rad, kolikor je bilo pri njem o ljubezni sploh mogoče govoriti. Pravnikom je pojasnil svoje želje, obenem jih je pa opozoril, da želi zapustiti oporoko, ki bi obsegala samo eno besedo.. Vprašal jih je, če je to sploh mogoče. Pravniki so strnili glave in po kratkem posvetovanju odgovorili, da to ne gre, kajti tako kratka in suhoparna oporoka bi ne bila dopustna. Pa je dejal čudak, da jim hoče dokazati, da tudi to gre. Poklical je svojega nečaka in mu naročil, naj mu prinese kovčeg, kamor je spravil vse vrednostne papirje in vse listine, nanašajoče se na njegovo premoženje. Kovčeg je zaklenil in ga izročil nečaku, nekoč: «Tvoje.» Potem se je zmagoslavno ozrl na pravnike in jih vprašal, ali ta oporoka po zakonu drži. Pravniki so mu morali pritrditi, ker je bilo navzočnih toliko prič, kolikor jih zakon zahteva. Potem se je trgovec nasmehnil, da je dokazal svojo čudaško trditev, in napravil je oporoko v eni besedi. Legel je na posteljo in kmalu izdihnil. X Električno oko na delu. Še nedavno skoro neverjetna novost osvaja zdaj tako zvano električno oko vso Ameriko in dobiva v najrazličnejših panogah vsakdanjega življenja najčudovitejše | EKTNO Nflrao <*£f®C&MflJ f vsi vedo! f CELJE štev. 97 T0VAM1A-PFPIIA ■ tU ■ C8LEK Tt> X © 15. ^ iz ievjota Din 230'— meltona Dia 350*— kamgarna Din 5S0' — fantovske obleke po 40, 65 in 72 Dia. Kar komu ni všeč, se zamenja ali vrne denar. — Cenik zastonj! naloge. Pri vhodu v najmodernejšo čajarno New Yorka se odpirajo vrata sama, čim se jim gost približa. Senca bližajočega se človeka pade na električno oko in zbudi električni tok, ki potem vrata odpre. V Grand Rapidsu prebira električno oko fižol, v konservnih tovarnah v Fairmontu spravlja na kupe turšfične stoke po njihovi barvi, v Los Angelesu pazi v veliki trgovini na redno ventilacijo, v Denveru pa gleda na to, da imajo ljudje vedno v vodovodu čisto, enakomerno hladno vodo. V Atlanti in Minneapolisu rabijo električno oko za stražo, v Acronu pazi električno oko na poedine stroje, da v redu obratujejo. V New Jerseyu prižiga in ugaša električno oko na velikih vrtovih reflektorje, da prežene močna luč z drevja škodljivo golazen. V nekaterih ameriških mestih skrbi električno oko za avtomatično razsvetljavo. V Long Islandu šteje električno oko vreče, v Columbu pa zaboje. V New Britainu se odpirajo v veliki tovarni s pomočjo električnega očesa vsa vrata, ko se jim človek približa. Torej je električno oko res čudovit izum. X Človek dolgo vzdrži brez spanja. Najnovejši poizkusi so pokazali, da človek razmerno silno dolgo vzdrži brez spanja. Neki ameriški dijak je pravcat mojster v tej zadevi. V Chicagu je vzdržal večkrat tudi nad sto ur brez spanja. Enkrat se mu je posrečilo premagovati spanec 114 ur. Tudi v Nemčiji so napravili na neki medicinski fakulteti več takih poizkusov. Krepki ljudje so se tudi po 80 ur uspešno borili s spancem. Neki učenjak, ki je tudi poizkusil to srečo, pripoveduje, da je boj s spancem vedno hujši in hujši. Ko je hotel citati, je nenadno ugledal po dvojne vrste in dvojne črke, vedno bolj in bolj so mu pešale moči. V ostalem pa zdravstveno stanje ni mnogo trpelo. Edino oči so mu nekoliko zatekle. Ce po prestanem boju dvakrat zaporedno spiš po 14 ur, se telo popolnoma okrepča. X Golazen kot hrana. Mnoge opice rade hru« stajo pajke, kobilice in drugo golazen, pa tudi med divjaki se še najdejo ljubitelji take, za naš okus ne posebno dobre hrane. Pa ne samo avstrak ski zamorci in afriški pritlikavci jedo golazen^ temveč tudi naprednejši narodi. Tako uživa siam-: sko pleme Laov golazen raznih vrst. Posebno jim gre v slast velik vodni hrošč, dolg go pet centimetrov, ki se prodaja na trgu precej drago. Dobro jim teknejo tudi razni pajki. Navdušeno uživa to pleme tudi jajčeca velikega raka. Poleg tega jedo Lai ličinke, bube, metulje in velike kobilice. X Kralj vohunov v Varšavi. V Varšavi je poslovala še nedavno izredno dobro organizirana tolpa sleparjev. Tihotapila je čez mejo klobuke, ki jih je prenašala delno celo z letali. Država je imela pri tem občutno škodo na carini. Naposled Be je posrečilo napraviti tihotapstvu konec. Tihotapce je ovadil neki Josip Herz, ki je dobil za to 15.000 zlotov nagrade. Del nagrade so mu izplačali takoj, drugo bi bil pa moral dobiti, ko bi postala obsodba pravnomočna tudi proti poglavarju tihotapske tolpe nekemu Terkeltaubu. Herz je pa postaj nemiren in je neprestano nadlegoval finančno ministrstvo, naj mu izplača vso nagrado. Nekega dne je celo razžalil višjega uradnika v ministrstvu in obsojen je bil na tri mesece zapora. Tedaj pa je prišla na dan njegova preteklost. Mož je bil do vojne v ruski vohunski službi in odlikoval se je tako, da se ga je prijelo ime kralj vohunov. V začetku svetovne vojne je ustanovila ruska vlada v Varšavi vohunsko šolo, ki jo je vodil Herz. Gojenci so se učili v šoli vohuniti v nemški in avstrijski armadi. Po zavzetju Varšave so Herza poslali v Stockholin kot šefa ruske vohunske pisarne. Kmalu so pa Nemci po-lovili vse Herzove učence na bojišču. Ruski generalni štab nikakor ni mogel ugotoviti, kdo jih je izdal. Leta 1919. je pa nastopil Herz v Varšavi kot priča na neki obravnavi in šele tedaj je prišlo ita dan, da je bil mož obenem tudi nemški vohun in da je izdal nemškemu štabu vse ruske tajne agente. X Društvo samcev. Postanite član kluba samcev, ne bo vam žal! Tako pravi proglas kluba v Higli Wycembeju v Angliji, ki hoče zbrati pod svojim okriljem vse sanice in jih utrditi v odporu proti ženitvi tako, da bi jim nikoli ne prišlo na misel zlesti v zakonski jarem. Da bi jih obvaroval vseli izkušujav, je uvedel klub občutne kazni, ki se jim morajo podvreči člani, če se pregreše proti pravilom. Tako noben član ne sme na en večer več kakor trikrat plesati z damo, sicer ga doleti kazen. Gospodje, ki vodijo klub, tudi dobro razumejo, kako nevaren je i/.prehod z dekletom ,v božjo naravo, kjer mladina navadno misli na posvetne reči. Za vsak tak izprehod naloži klub pregrešnim članom občutno kazen. Razume se, da velja v klubu za greh tudi poljub, ki bi ga član dobil od dekleta ali dame. Za vsako tako sladkost mora plačati član poseben davek. Če se član kluba navzlic temu odloči za zakonski jarem, mora plačati klubu občutno denarno globo; če pa nima denarja, ga rubijo, in tako se večkrat pripeti, da si mlada zakonca komaj pripravita toplo domače ognjišče, pa gre pohištvo rakom žvižgat. Kljub ttemu ali pa baš zato se klub lepo razvija. Zanimivo je, da člane največkrat ovajajo dekleta, ki jih premalo vestni člani poljubljajo in vodijo na izlete. Kdor hitro prizna svoj greh, mu polovico kazni odpuste. Po večini člani tako tudi delajo, ker nima pomena, skrivati greh, saj jih itak ovadijo bodisi drugi člani ali pa ženske. Ženske pa tudi nočejo držati rok križem, zlasti zdaj ne, ko se začenja doba ljubezni. Zato so sklenile ustanoviti klub zapeljivk, ki se bo boril proti klubu samcev. X Culukp.frski kralj je umrl. Te dni je umrl na svojem posestvu v Južni Afriki kralj Culu-kafrov Salomon, zadnji svojega rodu. Zapustil je 15 vdov in šest avtomobilov, toda nobenega clediča. Umrl je v najlepši moški dobi 34 let menda zato. ker je lahko razkošno živel in užival vse sladkosti življenja, saj mu je plačevala angleška vlada obilno rento. S tem denarjem si je pač lahko marsikaj privoščil. Ker je pil življenje iz polne čaše, se je tako kmalu izživel. Kralj Salomon je sprejemal svoje podložnike in visoke goste v avdijenci v modri, z zlatom obšjti obleki, izdatno okrašeni z najdragocenejšo kožuhovino. Na glavi je pa imel ob svečanih prilikah vedno čepico sprevodnika pariškega tramvaja, ki jo je smatral za znak najvišjega dostojanstva. Zadnji kralj Culukafrov je slovel tudi po svoji krasni zljirki dežnikov. Največji dogodek njegovega kratkega in burnega življenja je bilo odkritje bele kopalne kadi, ki jo je.zagledal nekoč v Dur-banu v izložbi. Takoj jo je kupil in dal svečano prepeljati v eno svojih koč. Od takrat se je kopal vsak dan dvakrat in vseh 15 žen je moralo stali okrog njega. I Podaljšaj si življenje! ?iv 1 jen je se more podaljšati in bolečine preprečiti. bolezni ozdraviti, slabi okrepiti, boleli ni popraviti, nesrečni osrečiti! V«s=: KAJ PRINAŠA VSAKA BOLFZEN? Oslabljenje živcev, potrtost, izgubo dobrih prijateljev ali bližnjih, razočaranost, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih posledic. ZADOVOLJSTVO je najboljši zdravnik! liuamo pota, ki Te dovede jo do dobrega razpoloženja, Ti oži ve čud ter vzbude nove natle; to pot nam pa pokaže razprava, ki jo vsakdo, ki jo zahteva, dobi takoj in POPOLNOMA BREZPLAČNO! V tej mali priročni knjifcci je raztol-niačeno, kako je moči v krnlkem času in brez ovire pri delu ojačiti živce in mišice, izboljšati in odpraviti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabljenje spo-mina, nerazpoloženje za delo iu nešteto drugih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki vam nudi mnogo ugodnih trenutkov. Poštno zbiralno mesto: FRNST PASTERNACK, BERLIN SO, Micliaelkirchplatz 13, Abt. 88. Podpisana se najiskreneje zahvaljujeva LJUDSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU za izplačano podporo po smrti g. Frana Kunsta ia priporočava vsakomur, naj pristopi takoj k temu piekoristnemu društvu. i P e s j e pri V e 1 e n j u, dne 3. marca 1933. 82 JAKOB in AMALIJA TERGLAV. lj MALI OGLASI Semenski oves, domač, lep, čist, razpošilja v vsaki množini tvrdka Ivan Rojnik, Slovenjgradec. Zahtevajte pouudbo ia vzorec. 77. Pozor! Barometer! Izrežite! \sak čitatelj toga lista dobi zanesljivo napravo (pat. št. 9314), ki kaze v reme za 24 ur vnapre j. Pošljite ta oglas in Din 330 v znamkah na naslov: Barometer, Ljubljana L. poštni predal št. 18. Na« prava se Vam takoj pošlje. Eno izmed mnogih za« hvaluih pisem: »Prejel sem vremenoka/, ki me popolnoma zadovoljuje. Pošljite mi še enega. Jože Jankovič, Leka-Mengeš.» 81 Semena za polje in vrt kupujte v trgovinah Franca Senčarja v Mali Nedelji in v Ljutomeru. Dobro ohranjena ročna brizgalna , se kupi. Ponudbe z navedbo cene in opisom briž-galne sprejema Gnc'1"--! društvo Veliki kamen pri Rajhenburgu, 85 Krojaški šivalni stroj znamke Jax, prav dober, prodam za 1300 dinarjev. Gomol, Ljubljana, Gradaška ulica št. 8. 89 Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd. dajo proti poroštvu, zaznambi ali v knjižbi: I »kreditne zadruge*. Ljubljana, n n. ™0v Sprejema jo se zastopniki. 90 Pristopajte h Vodnikovi družbi! Z/4 SMEH IN KRATEK ČAS Kakor njegov nečak. A: «Čuj, prijatelj, kdaj mi pa misliš vrniti tisoč dinarjev?* B: «Ti si pa kakor moj nečak.* A: «Kako to misliš?* B: «Tudi on mi zastavlja vprašanja, na katera ne moreni odgovoriti.. .* Prehlad. Gospa: