IZVRŠITEV PROIZVODNEGA PLANA V ČASU OD 1.1. DO 30. rv. 1962 Maj 1962 Št. 5 Leto II ZELEZAR Aglomeracija....................36 % ESlektroplavž.................. ' 35,5 o/0 Jeklarna........................35,5 ®/o Valjarna: Izdelki...............34,1 % Livarna sive litine.............38,4 % Livarna valjev..................20 °/o Obdelovalnica valjev ... . . 22 % Samotna.........................37,6 °/i Podjetje skupaj . ..............34,8 % STORSKI 2ELEZAR, glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Jože Mrevlje — Uredniški odbor: Avgust Boršič, Jože Leban, Rajko Markovič, Jože Mastnak, Jože Mrevlje, Stanko Ocvirk, Viktor Opaka, Franc Rozman, Ivan Stefančič in Drago Završnik — Uredil Danilo DomajnkO', »Delavska enotnost« — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. ’Vedji.o. ga bomopogrešali Ko nas je pretresla tragična novica, tsmo ostali nemi. Osupli. Ali je mogoče, da bomo odslej delali, snovali, da, tudi veselili se uspehov -— brez Jožeta Mrevljeta? Brez njega, ki je deset let delal z nami in v naši sredi? Brez njega, ki smo mu vsi tudi starejši — očetovsko zaupali, ki nam je znal svetovati, ki smo ga spoštovali, ker se ni ustrašil in ne branil nobenega dela, ki je delu . in boju za lepše in boljše posvetil vse svoje moči. In prav sredi dela nam ga je iztrgala kruta, neizprosna smrt. Še danes smo prevzeti od enega samega čustva — boleče žalosti. Še dan pred tem je delal, neumorno, tako kot vedno. Pripravljal gradivo za sejo upravnega odbora, delavskega sveta, razpravljal na zasedanju, si razporejal čas za delo v političnih organizacijah, pripravljal in bral članke za pričujočo številko našega glasila, pripravljal okvirni načrt za naprej, in ob vsem tem še vestno opravljal dolžnosti pomočnika glavnega direktorja. Tak je bil naš urednik, tak je bil naš tovariš in prijatelj Jože Mrevlje. Še nekaj minut pred smrtjo je delal. In zdaj ga ni več. Bolečina nas stilska, kaj bi dali, če bi znali odgnati tako krivično usodo! Pred časom smo v našem listu voščili Jožetu vse najboljše — ob njegovi petdesetletnici; Tako mlad je še bil. Takrat smo zapisali, da mu je praznovanje rojstnega dne zagrenila zahrbtna bolezen. Upali smo in prepričani smo bili, ker smo v to verjeli, ker smo to želeli, da bi okreval. Res, po nekaj dneh zdravljenja je bil spet na svojem delovnem mestu. Neutruden kot prej. Ni si vzel časa za oddih; kako bi mogel on, čeprav še tako potreben počitka, počivati,- če je bilo toliko nalog. In on je želel sodelovati pri uresničevanju naših načrtov. Saj je bil na vrhuncu svojih moči im njegove bogate izkušnje so bile nepresušen vrelec nasvetov za boljše in koristnejše delo. In prav takrat nam ga je iztrgala smrt. Odtrgala od dela, tovarišev in -¿^globoko sočustvujemo z njimi — od njegovih najdražjih, ljubljene soproge in ljubljenih otrok. Ne bo več mogel skrbeti zanje, bdeti nad njihovimi skrbmi; Jožeta Mrevljeta, vzornega življenjskega 1 tovariša in krasnega očeta ni več. Ob zadnjem slovesu s tovarišem Jožetom Mrev-ljetom, smo spoznali, koliko ljudi ga bo pogrešalo, prepričali smo se, kako je bil priljubljen in cenjen povsod, kjer so ga poznali. Med borci narodnoosvobodilne vojske, v kateri je sodeloval in bil odlikovan, med sodelavci, s katerimi je služboval, med člani številnih političnih forumov, katerih član je bil in s katerimi je Sodeloval, predvsem pa med člani našega kolektiva, ki smo ga, prepričani smo, najbolje. poznali in najbolj spoštovali. Zaradi njegovega požrtvovalnega dela, s katerim si je zasluženo pridobil red dela, zaradi njegovega poštenja in skromnosti. Na koncu svoje veliko prezgodaj zaključene poti je bil član izvršnega okrajnega odbora SZDL Celje, predsednik odbora za splošne zadeve pri združenju jugoslovanskih železarn, član našega tovarniškega komiteja ZK, aktivni član okrajnega odbora UROJ (bil je rezervni kapetan 1. klase JLA). in drugih organizacij. JOŽE MREVLJE Moj praznik Danes bom izpil kozarec vina. Izpraznil bom čašo po st dri' naivadi, da nazdravim rojstnemu dnevu najboljšega tovariša in prijatelja ter mu zaželim dosti lepega! Izpil bom do zadnje kaplje; jaz, ki strežem plavžu ali upogibam telo pod rudniškimi oboki, ki gradim visoka poslopja ali ¡pa se zaganjam v neizmerno traso avtomobilske ceste, ki načrtujem in programiram, ki se učim ter usposabljam, da bom vreden njegovega tovariškega zaupanja, njegovega iskrenega prijateljstva, ki sem eden med milijoni ljudi, ki danes nazdravlja svojemu predsedniku — maršalu T itu! Danes bom izpil kozarec vina za njegov 70. rojstni dan! Moj spomin bo predramil čas, ko je revolucionarna misel krhala orožniške bajonete, ko so ljudje o gozdovih pripenjali peterokrake na triogelne kape, ko je drhtela osvobojena zemlja pod udarci krampov in kladiv, ko je kljubovala blokom in nasilju, ko je uresničevala načelo, tovarne delavcem,\ko je uveljavila delavca kot. odgovornega gospodarja; moj spomin na revolucionarna desetletja, ki je vseskozi prepleten s štirimi črkami, bo ta dan najčistejši kristal, ki zrcali njegovo in mojo, našo preteklost. Jutri in potlej pa bom spet ob svojem stroju, spet bom v vrtincu vsakodnevnega boja, večnega spremljevavca napredka in dobrobiti, spet bom ob preštevanju delovnih uspehov zapisoval v kroniko našega življenja resnico o rasti moje domovine, ki je domovina Partije in Tita. Da, a danes bom izpil kozarec vina! VALJI ZA IZVOZ Kolektiv livarne valjev je sprejel naročilo za izvoz valjev v Indijo. Zaradi posebnih kvalitetnih pogojev in kratkega dobavnega roka je kolektiv z vso _resnostjo pričel s proizvodnjo valjev za izvoz. Težav ni malo, saj nastopajo raznovrstni novi problemi, s katerimi se ne srečavamo pri redni proizvodnji za domačo industrijo. Posebno vprašanje je obdelava teh valjev. Izredno ozke tolerance zahtevajo precizne obdelovalne stroje, ki jih zaenkrat nimamo. Oba kolektiva se trudita, da bi izvršila svojo nalogo čim boljše in s tem omogočila povečanje prodaje naših proizvodov na tuja tržišča. q y Pokrovitelj nad proslavo in tekmovanjem dneva mladosti je upravni odbor železarne Štore, kateremu se zahvaljujemo za razumevanje in izkazano pomoč. j Krajevni praznik Štor 1962: naši mladinci postavljajo mlaj na Svetini Ob prazniku mladosti Mladina proslavlja letos svoj praznik v znamenju velikih družbenih sprememb, v znamenju delovnih zmag pri graditvi domovine in novih nalog, ki jo čakajo. Ta praznik je obenem praznovanje 70-leinice rojstva maršala Tita. Rojstni dan velikega voditelja in učitelja mladine je tesno povezan in ga ne moremo ločiti od dneva mladosti. Pred praznovanjem dneva mladosti se moramo pomeniti tudi o nalogah, ki čakajo mladino. Od mladine v proizvodnji vsi pričakujemo, da se bo odločno in dosledno borila za uveljavljanje načel delitve dohodka po delu, za dvig proizvodnosti, za resnično delavsko samoupravljanje vseh članov kolektiva. Prednosti, ki jih ima naša mlada generacija so v tem, da jih podpirajo vzgojna prizadevanja družbe, nas obvezujejo, da se odločno borimo za hitrejše oblikovanje socialističnih odnosov in socialistične morale. Mladina v gospodarskih organizacijah, zbrana v aktivu ljudske mladine in dejavna v ostalih oblikah dela naše organizacije, naj bo jedro vsega naprednega, naj pomeni vsem proizvajavcem oporo pri uveljavljanju njihovih pravic, želja in stremljenj. V svojih prizadevanjih za uveljavljanje tega, kar si sami postavljamo kot naloge in kar družba od nas pričakuje, moramo biti bolj vztrajni in težave nas ne Smejo ustaviti. Današnja mlada generacija živi v svojstvenih pogojih, živi v duhu demokratizacije odnosov, v duhu samoupravljanja v podjetju in komuni. Pri takem poslanstvu mlade generacije pa ne smemo pozabiti na to, da mora mladina za svoj trud prejemati moralno podporo. To podporo pa bomo mladini najbolje izkazali z nenehno in nesebično pomočjo pri izobraževanju naj si bo v idejno-vzgojni ali družbeno ekonomski smeri. Oborožena z močnim zna jem bo mladina dan za dnem sme-leje stopala na pot uveljavljanja načel demokratizacije. Te misli spremljajo mlade ljudi našega kolektiva tudi ob tako velikem prazniku kot je dan mladosti in 70-letnica rojstva maršala Tita. Pri tem bo mladina železarne Štore storila vse, da ta veliki dan dostojno proslavi. Proslava se bo delila v dva dela in sicer: v skupinskem izletu mladine našega kolektiva na Svetino, kamor bi prišla že v soboto 19. maja 1962 in priredila taborni ogenj. V nedeljo dne 20. maja 1962 bo ob 10. uri majhna slovesnost s kulturnim programom. Drugi del proslavljanja bo športno tekmovanje med mladinskimi aktivi celjskih kolektivov. Športno tekmovanje bo v odbojki, namiznem tenisu, rokometu, streljanju in šahovskem turnirju. Za ekipnega zmago-vavca ima mladina našega kolektiva pripravljeno pokalno priznanje. Vsi sodelujoči aktivi pa prejmejo pismeno priznanje oz. zahvalo za sodelovanje. Ta športna tekmovanja so v Štorah že tradicionalna in bodo v dneh 22., 23., 24 in 23. maja. Pred 1. majem Ali si že kdaj napisal članek za svoj list? Prve dni maja je minilo 17 let od dni, ko so utihnili poslednji streli II. svetovne vojne, ko so naši borci ujeli Lohrovo armado in so poslednje okupatorjeve čete pobegnile iz naše zemlje, vračati pa so se začeli na svoje, po večini opustošene domove borci, izgnanci in interniranci. Življenje se je pričelo normalizirati, ljudje so občutili, da jim težko priborjena svoboda prinaša res veliko novega. Nešteto je dogodkov, ki nas spominjajo na težke dni okupacije, saj skoraj ni kraja v naši domovini, kjer ne bi vodili ogorčene borbe z okupator jevimi podivjanimi hordami. Tudi v bostah okoli Svetilne in Resevne iso na poziv Komunistične partije in Osvobodilne fronte organizirali komunisti prve odporniške skupine: na Slemenih, v Lan-getrjevih hostah, na Resevini, Svetini, v Zvodnem, Šibeniku, Slivnici, Brezah, Kompolab, povsod so se pojavljali člani Prve celjske čete Peter Stam- 1941—1945 Štrafkomanda v taborišču Dachau Gestapovci so me ujeli in odpeljali o celjske zapore oktobra 1942. Po treh •mesecih mučenja so nas odpeljali v Maribor, kjer naj bi nas ustrelili; toda to se ni zgodilo. Odpeljali so nas o razna taborišča. Nekega jutra so nas na pol oblečene iz celic odpeljali na doorišče. Bili smo polni uši, umazani, raztrgani — kje pa bi si mogli oprati obleko ali celo zašiti —■ in takega so me d hudi zimi odpeljali n kazensko taborišče Dachau. Trpinčenje in poniževanje se je spet pričelo. S. A. policija nas, je privedla do Miinchena, tam so nas prevzeli esesovci z »lager komande Dachau«, Dobro so nas obdelovali s čevlji in puškinimi kopiti. V taborišču Dachau so naš zaprli v barake, v katerih so bila betonska ležišča. Drugi dan so naš oblekli v tanke raztrgane cebraste cunje, tako da se nismo ločili drug od drugega. Po najbrž ustaljenem redu so nas najprej naselili v prehodni baraki, da bi spoznali sistem starešinstva, reda in dela v taborišču Dachau. Zima je bila huda, mi pa se v tankih raztrganih cunjah in v samih coklah nismo mogli zaščititi pred mrazom. Potem se je pojavil še tifus, ki je pobral tretjino naše skupine... Pozneje so nas porazdelili v skupine za razna delovišča. Za mano je bilo že precej trpljenja, tako da ni čudno, da sem na delu po mrazu zbolel za revmo. Nisem mogel na delo. Prišel je sobni starešina, ki mi je ukazal pobrati svoje stvari in.nato me je predal SS "oficirju. Stražarji so me odpeljali kot saboterja v posebno -»komandos, imenovali so jo »štrafko-mandas. Stikov s tovariši nisem več imel, tudi pisati nisem smel domov. Tako sem bil v taborišču taborišča,~ ki je bilo še posebej zagrajeno z bodečo žico. Našiti sem. si moral znake na prša, na hrbet in na vsako drugo stran hlač (znak je bila velika črna pik in beli krog) da 'srno še ločili od drugih in nas je lahko vsak logorski starešina pretepal po svoji želji. Dodeljen sem bil skupini, ki je z železnim valjarjem valjala ceste: vpreženih nas je bilo 10 mož. Delo je trajalo od 6. ure zjutraj in do 9. ure zvečer, skupaj 15 ur ali 3 lire več kot v drugih komandah. Za podaljšani čaš ' smo imeli za 50 % manjši obrok hrane. Od časa do časa me je videl kateri od tovarišev - Slovencev, ki so mi hoteli pomagati. Na pobudo tovariša-: Ignaca Gorjupa so zbrali nekaj suhega sadja in kruha, ki mi ga je tov. Gorjup vrgel vpričo stražarja čez bodeč p žico. Morda je marsikoga iz moje skupine ta paket rešil vendar nas je štraf-komando samo tretjina preživela, ki prav tako ni bila več sposobna, za to delo. Nekega večera •smo lahko odstranili znake in razdelili so nas v razne objekte, med ostale internirance. Tako sem imel zopet možnost sprejemati pomoč od doma, in končno dočakali osvoboditev. Takoj smo se Slovenci zbrali, drug drugega spraševali za sotovariše, ki smo jih pogrešali. Veliko jih je umrlo. Jakob Strnad BMÉPhwBI • teflj .... Nekdanji interniranci v taborišču Dachau ' te-Skala, VrunčjiNovak, Voviki, Bpršič, Skvarča, Šlander in še nekaj pogumnih slovenskih sinov, povsod .si jih zaznal, nikjer našeL V vaseh so se pojavili, ko so se ' jih najmanj nadejali. Ljudem je odleglo, ko iso začutili, da v trpljenju niso osamljeni. Prvi partizani so jim vlivali upanje v boljše čase. Toda prvi borcii so se borili z nepremagljivimi težavami. Čeprav so našim prvim partizanom pomagale tudi naše prve neustrašne hiše, pomagali ljudje, ki iso čutili s svojimi borci in jim dajali zatočišča, so se po drugi strani našli omahljivci in izdajavci ter pomagali zasledovati ljudi, ka ¡so v časih bučne Hitlerjeve slave imeli pogum in predrznost, da so se 'uprli vsemogočnemu ruj hu in kvarili račune nadutim okupatorjem. Prva celjska četa je razpadla, toda upor, ki so ga zanetil i prvi aktivisti in borci, je tlel naprej, nič ga ni moglo zadušiti, ne zmage nemških armad na Ruskem,. ne potapljanje ladjevja zahodnih zaveznikov, ne strahovito nasilje okupatorjev. Ce so odpeljali Reš enake in strahovali Slernouškove, prizadeli Ocvirkove in neštete poštene in zveste islovenske hiše, niso s tein dosegli'zaželenega cilja, nasprotno odpor je rasel im se krepil. Čete partizanov so preraščale v odrede, odredi v brigade in te v divizije. Na območju med Dramljami in Bohorjem je deloval Kozjanski odred in. zadajal zavoje-vavcem težke udarce. Najtežje je balo izdržati konec 1942; in v začetku 1943. naval terorja, zvitosti!, podllDistd, svetohlinstva, ki ga je vsula vsa reakcija na slovensko zemljo. Toda naš, narod je junaško prestal tudi ta .pogrom. te za oslabitev partizanskih akcij in za nasilje nad golorokim prebivalstvom. Zato šo borci kozjanskega odreda sklenili uničiti to postojanko. 8. maja 1944 iso partizanski borci obkolili in napadli to švabsko gnezdo in ga uničili, ujetega Himmerja pa pred vaščani- Svetine obsodili na smrt in likvidirali. Ta akcija kozjanskega odreda je naletela na močan odmev med prebivavstvom, ki je začelo Na vsaki, prireditvi: Zlasti so zopet oživele naše boste, v maju 1944. Nad vasjo Svetina je'imel celjski gestapovec Etimmer svojo, lovsko kočo, ki je. predstavljala močno švabsko' poštojanko. Tu so Hitler jevi oprode kovali mačr- ja, _ prizadevnim družbenopolitičnim in , kulturnopro-sveinim delavcem tovarišem Jožetom Mrevljetom. Ob krajevnem prazniku obujamo spomine na težke, a slavne dni naše zgodovine. Veselimo se uspehov, ki isrno jih dosegli v letih po osvoboditvi.. Zlasti parohu jamo spomine na' svetle tradicije NOB z mladino in jo pr,i tem učimo, kako je treba ljubiti domovino, kako; spoštovati pridobitve NOB, kako se zavzemati in braniti rvse, kar je naprednega. Mladina .naj s svojimi lepimi učnimi uspehi in z uspešnimi 'delovnimi akcijami dokazuje, da se. zaveda, da uživa plodove naporov Svojih junaških o/četov in mater in končno -tudi plodove. svojega j ustvarjalnega dela po zgledih svojih prednikov, . Rudolf Uršič . množično odhajati v partizane; Krajevni odbor Štore je na predlog Zveze borcev v NOB in po sklepu volivcev izbral 8. maj za krajevni praznik. Tako smo letos že v tretje praznovali svoj krajevni .praznik s športnimi prireditvami in proslavo v kulturnem domu, odpadlo je kresovanje im promenadni koncert pred kulturnim domom, zaradi žalovanja za umrlim pomočnikom glavnega di rektor- 11 §žSS " 5 nastop naše godbe 1. maja na Svetini kvalitetne debele pločevine m bo z drugimi analiziral pogoje uvoza. Inž. Starc, glavni inženir proizvodnje je pred kratkim odpotoval v Grčijo. Po vrnitvi bo kmalu odpotoval v Brazilijo, kjer je žahodnonemška tvrdka Demag zgradila TH peč in jo bo naš strokovnjak pognal v obratovanje. V obeh primerih plačajo vse stroške zainteresirane firme, ki potrebujejo naše strokovnjake, mi pa pozabili ah namerno zanemarjali vprašanje produktivnosti, 'kvalitete, discipline idr.'iNraMte3irtt5ra[ni' dela vskr POPRAVEK V prejšnji številki-je bilo pomotoma objavljeno, da se -la. s j. i a -•< I ti e g a občnega zbora mli IIi 'iM»iii<>i)|i llh ih |i i iiln v resnici pa mi skoraj visi — točneje 98%T—■ Kako smo upravljali O DELU DELAVSKEGA SVETA, OBRATNIH DELAVSKIH SVETOV IN KOMISU PRI DS V LETU 1960 IN 1961 Delavski svet smo izvolili 24. maja 1960 v 16 volilnih enotah. Kandidiralo je skupno 97, izvoljenih pa je bilo 65 članov DS. Vseh vodilnih upravičencev je bilo 1958, glasovalo pa je 1894 članov kolektiva ali 96,73 %. Neopravi-' ceno nista volila samo dva elana 'to je 0,10 %', drugi pa so bili opravičeno odsotni (dopust, bolezen im drugo). Na prvem zasedanju dne 7. junija 1960 je bil izvoljen tudi 8-članski upravni odbor z 8 namestniki. Na 13. zasedanju 28., aprila 1961 je na predlog sindikalne podružnice in nekaj članov DS izvoljen drugi upravni odbor z namestniki. Delavski svet je na 1. zasedanju 7, junija 1960 sprejel predlog sindikalne podružnice in TK ZKS za 12 komisij delavskega sveta. V te komisije je bilo vključemih 28 članov delavskega 'sveta in 41 drugih članov kolektiva. Plenum sindikalne podružnice je ni svoji seji 7. 12. 1960 določil centralno volilno komisijo za volitve obratnih delavskih svetov. Volitve članov, obratnega delavskega sveta so bile po sklepu DS na 6. rednem zasedanju dne 15. -11. 1960. Na tem zasedanju so namreč sklenili, da pripravi sindikalna podružnica vse potrebno za .izvedbo voliitev. - Volitve so bile v 16, volilnih enotah, dne 20. 12. 1960 kot je bilo prvotno določeno. Po pregledu volilnega gradiva je ugotovljeno, da so volilni odbori vestno opravili svojo nalogo. 1 Od : 'Skupnega števila volilnih upravičenčev, to je 2051 je volilo 1815 članov kolektiva, 230 pa je bilo upravičeno odsotnih in le 6 neopravičenih. Kratek pregled dela obratnih delavskih svetov St. Udel. O D S zaseda v % . 1. Valjarna , 70 2. Jeklarna ...... 15 70 3. Elektroplavž . . . . . . 9 80 4. Livarna sive litine . . 25 76 5. Livarna valjev .... . .. . 22 | 95 6. Samotama ‘ . . - . 20 95 7. Energetski 90 8. Obdelov. valjev . . . 15 90 9. Elelktrooibrat . . . . . 7 90 10. Mehanična delavnica . 13 85 11. Gradbeni oddelek . . . . 17 100 12, Modelna mizama . . . . 8 ■ 98 13. Uslužbenci . . . . . 15 50 14. 'Ekspedil • .- . . . 11 85 15. Promet 14 90 Iz pregleda je razvidno, da ,so vsi obratni delavski sveti imeli 197 zasedanj im 33 krajših posvetovanj oziroma skupnih sestankov s sindikalnim odborom ali pa skupno z vsemi člani ekonomske enote. V povprečju je vsak obratni delavski svet zasedal v času od 20. decembra 1960 do 10. marca 1962 15-krat. Največkrat je zasedal obratni delavski .svet livarne sive/litine (25-k:ra:t) ‘a najmanjkrat, eiek-troobrat (7-krat). - Ocene dela obratnih delavskih svetov sicer ne moremo dati na podlagi • števila zasedanj, lahko " pa ugotovimo, predvsem .iz dnevnih redov zasedanj in pa razprav ter sprejetih sklepov, da so nekateri obratni delavski sveti na podlagi poslovnika za obratne delavske. svete našli pravilno obliko dela, medtem ko so se nekateri izgubljali v manj važnih vprašanjih. Posebno dobro oceno zaslužijo skoraj vsi obratni delavski sveti ekonomskih enot, med temi je brez dvoma najboljši obratni delavski svet livarne sive ■litine, ,kii je na ¡svojih zasedanjih zelo pogosto in temeljito obravnavaL vprašanja produktivnosti, kvalitete, izvrševanja naročil in . izkoriščanja kapacitet, delovne odnose, disciplino, seveda tudi osebne .dohodke, medtem fco so nekateri obratni delavski sveti, tudi v 'ekonomskih enotah pogosteje razpravljali o vrednosti točke v posameznih mesecih ter vedno primerjali vrednost točke svoje enote z vrednostjo 'točke v drugih ekonomskih, proračunskih in obračunskih enotah, pri tem pa nemar sveti v pomožnih (enegetski, promet in ekspe-dit) so temeljito razpravljala o režijskih stroških, kvaliteti dela (usluge),, organizaciji dela, disciplini idr., medtem ko so drugi obravnavali predvsem pravilnike in ostalo v zvezi s sklepi delavskega sveta, problemom lastnega obrata pa posvečali veliko premalo pozornosti. Obratni delavski sveti so piri 'svojem delu zasledili nekaj pomanjkljivosti, ki naj bi jih v bodoče odpravili. Zato je potrebno: več sodelovanja s sindikalnimi odbori; — predsedniki obratnega delavskega sveta bi morali imeiM -enkrat mesečno posvetovanje na, katerem bi se seznanili s problematiko podjetja *,in dobili smernice za delo; (Nad-alj. na 4. strani) Vhod v železarno: posnetek iz dni pred volitvami Za člane delavskega sveta smo izvolili: Livarna sive litine: 1. Spolenak Franc 2. Magajna Vlado 3. Štarlekar Franc 4. Zupanc Alojz 5. Čretnik JMartin 6. Podgorelec Mirko 7. Gajšek Jože 8. Judež Ivan 9. Šlatav Ivan 10. Pavič Milan Valjarna: 11. Perčič Ivan 12. Jeršič Bernard 13. Čretnik Ivan 14. Ostrožnik Silvo 15. Šeliga Vinko 16. Trafela Franc 17. Buser Anton 18l Leskovšek Vinko 19. Kroflič Ciril 20. Lubej Martin Jeklarna 21. Franulič Anton 22. Grdina Peter 23. Tofant Ivan 24. ing. Jelerčič Rado 25. Vengust Ivan Livarna valjev: ta 26. Opaka Viktor 27. Trebovc Beno Elektroplavž z aglomeracijo: 28. Rozman Franc 29. Vajdič Franc 50. Ramšak Marjan 31. Žibret Anton 32. Janžekovič Srečko Samotna: 33. Rezec Franc 34. Rukavina Danijel 35. Gračner Ivan 36. Škomik Franc 37. Vrenko Ivan Obdelovalnica. valjev: 38. Pišek Alojz 39. Gaber Ivan Mehanična delavnica in garaža: 40. Žohar Jurij 41. Golob Jože 42. Platovšek Franc 43. Kragelj Jože 44. Šalič Tomo Elektrodelavnica: 45. Kovač Janko 46. Pišek Ivan Energetski oddelek: 47. Kavka Marjan 48. Mackovšek Anton Z-:/*': :: S4jj yCkJi/.: Kako cenijo drugi naše strokovnjake? Namesto odgovora objavljamo naslednjo vest: Uvozno-izvozno podjetje In-tertrade je zaprosilo naše podjetje, da omogočimo potovanje v Indijo tovarišu inženirju Urbančiču, obratovodji valjarne. Inž. Urbančič je tudi ■ znan strokovnjak za valjanje Inž. Urbančič skoraj visi - iillliiilii Dva prizora z volitev delavskega sveta Fkspedit in skladišča: 49. Lazar Martin 50. Šeliga Karel 51. Kranjc Aleksander Gradbeni odsek: 52. Motoh Franc OTK in laboratorij: 53. Kavka Franc 54. Vodeb Jože 55. Knez Jože Uslužbenci: 56. Ocvirk Stanko 57. Krumpak Štefan 58. ing. Dušan Burnik 59. Zalezina Stane 60. Cehner Ivanka 61. Vok Marija Kurilnica in promet: ,62. Skale Aleksander 63. Mlakar Bogomir 64. Ocvirk Leopold Modelna mizama: 65. Vengust Ivan UPRAVNI ODBOR Člani: 1. Kavka Franc, laboratorij 2. Gajšek Jože, livarna sive litine 3. Trafela Franc, valjarna 4. Tofant Ivan, jeklarna 5. Ramšak Marjan, el. plavž 6. Rezec Franc, šamotna 7. Golob Jože, mehanična 8. Zalezina Stane, priprava del Namestniki: 1. Vodeb Jože, OTK 2. Podgorelec Mirko, livarna sive litine 3. Leskošek Vinko, valjarna 4. Jelerčič ing. Rado, jeklarna 5. Vajdič Franc, el. plavž 6. Rukavina Dane, šamotna 7. Lazar Martin, skladišče 8. Vok Marija, komerciala-nabava pa še lahko računamo, da bodo naši strokovnjaki s tem spet pridobili nove izkušnje. Želimo, da bi se po vrnitvi domov oglasili v našem časniku in nam opisali vtise. Inž. Starc Kratek pregled (Nadalj. s 3. strani) — potrebno bi bilo dati več pokazateljev o poslovanju, predvsem pa 'tistih, ki usmerjajo delo enot; — .obveščanje članov delavskega sveta o obravnavani snovi na zasedanju je še vedno pomanjkljivo in nepravočasno tako, da se za razpravo nimajo časa pripraviti; — sklepi obratnih delavskih svetov se ne izvajajo vedno, pomanjkljiva je evidenca o izvajanju sklepov; — splošna in gospodarska razgledanost članov delavskega sveta in obratnih delavskih svetov je vt splošnem zelo pomanjkljiva, zato je misliti na načrtno izobraževanje^ — mladina premalo sodeluje v organih upravljanja. DELAVSKI SVET PODJETJA je v času od izvolitve t. j. 24. maja 1960 do 3. aprila 1962 imel skupno 28 rednih zasedanj in sicer v letu 1960 8, v 1961. letu 14 in v v 1962.'-le-tu 6 in zaključno zasedanje. UDELEŽBA NA ZASEDANJIH: Priimek in ime člana a _ cd d OJ S delavskega sveta >• ÇO - Ö ,o «5 N P-. o Livarna sive litine Korošec Ignac .... 28 18 10 Spol enak Franc .... 28 28 .5 Maganja Vlado .... 28 16 12 Judež Ivan 28 28 5 Pavlič Milan 28 18 10 Ramšak Karel .... 28 15 13 Stari ekar Franc .... 28 22 6 Senica Ivanka ... . 28 13 15 Čretnik Martin, .... 28 24 4 Zupanc Alojz . . . . . 28 13 15 Valjarna Ziganik Franc 28 23 5 Čretnik Ivan 28 24 -4 Šel iga Vinko . ... . 28 23 5 tfilbainček Anton . . . 28 9 19 Sivka Jože 28 19 9 Perčič Ivan . . . . . 28 14 14 Planiko Stanko .... 28 13 16 Trafela Franc .... 28 24 4 Oprešnik Milan .... 28 29 8 Centrih Milan .... 28 21 7 Jeklarna Vengust Ivan 28 20 8 Grdina Peter 28 16 12 Malee Boris . . ~. . . 28 16 12 Godec Franc . . . . . 28 7 21 Zelič Alojz 28 10 18 Elektroplavž BoEman Franc .... 28 19 9 Ramšak Marjan . . . . 28 18 10 Skorntk Fric 28 16 12 Žolnir Ivan 28 13 15 Samotama Gračner Ivan . . . . . 28 18 10 Rezec Franc 28 24 4 Vidmajer Stana . . . . 28 12 16 Polič Ivan ....... 28 4 zapustil podjetje 25. 5. 1961 Livarna valjev Opaka Viktor ... . . 28 24 4 Trebovc Beno . . . . 28 21 7 DUR Kocman Olga . . . . 28 6 22 Ob delo vainica valjev Ulaga Janko .... 28 18 10 Vrečar Albin . . . 28 20 8 Uslužbenci Ocvirk Stane .... 28 19 9 ing. Plevnik Slavko . 28 19 9 Jermol Vilma . . . 28 26 2 Jevšinefc Kristina . . 28 22 6 Kresnik Jože .... 28 11 17 Kreuh Anton .... 28 25 3 Krumpak Stefan . . . 28 18 10 dela obratnih DS Priimek in ime člana -2 -2 delavskega sveta ’► « ° < O i T 13 N Oh O Gajšek Jože............. 28 26 2 Kavica Sirarne.......... 28 8 11 prej ni bil Han Mehanična in garaža Lončarič Jože . . . . 28 17 oa Pliaitovšek Franc . . . 28 26 2 Vranič Franc .... 28 12 zapustili podjetje 12. : Ll. 1961 Kurilnica — promet Brglez Vlado .... 23 18 10 Skale Aleksander . . . 28 21 7 Ocvirk Leopold . . . . 28 10 18 Prostor — skladišče Lazar Martin 28 22 6 Kranjc Aleksander . . 28 23 5 Rojc Franc . .... . . 28 20 8 Elektro delavnica Arzenšek Franc . . .' 28 4 zapustil podjetje St. Ï. 1961 KovaiC Janko............. 28 22 6 Energetski Kimuzeig Karel .... 28 22 6 Macikavšak Anton ... 28 24 4 Gradbeni in modelna MravljaK Ivam .... 28 22 6 Vengust ivain .... 28 22. 6 Obrat nemetalov Ledinlg Ignac.........28 13 Irmam Lujctvilk .... 28 9 Eržen Uuidiviik.......28 13 Ctana so zapustili podjetje 31. S. 1861. Ker se vsi elani niso vedno opravičili pred zasedanjem, niti pozneje, nimamo točnega pregleda o vzrokih odsotnosti. Precejšnja ovira za udeležbo pri večini članov je kilo popoldansko delo, službena potovanja, tečaji, šole, deloma tudi nujni privatni opravki in bolezni. Iz tega sledi, da je razmeroma zelo malo neopravičenih izostankov. Delavski svet je na 28 zasedanjih sprejel skupno 476 važnejših sklepov. Od tega je ca. 85 % sklepov že izvršenih, niso pa uresničeni tisti, pri katerih je . zato potrebno več časa ali pa če niso bili pogoji za njihovo uresničitev. Zaradi obširnega dnevnega reda zasedanj večkrat ni bilo mogoče podrobneje obdelati vseh vprašanj. Zato večina članov delavskega sveta sodi, da bi bil v bodoče program zasedanja manjši, predvsem pa, da se izdela novi poslovnik za delavski svet lin obratne delavske svete in prenese po možnosti čimveč pravic in dolžnosti na obratne delavske svete. DELO KOMISIJ PRI DELAVSKEM SVETU DISCIPLINSKA KOMISIJA je v svoji mandatni dobi imela skupno 36 sej in je obravnavala 115 primerov disciplinskih prekrškov. Obravnavala je v glavnem težje' primere disciplinskih kršitev kot: tatvine zasebnih stvari, inventarja, polproizvodov in surovin v podjetju, medsebojna fizična obravnavanja, pretepe in razne druge težje prekrške. Komisija je pri 'svojem delu postopala v ¡skladu z zakonitimi predpisi in si zelo prizadevala čimbolj objektivno presoditi pri odmeri kazini. Pri izrekanju kazni so člani •komisije vedno upoštevali dkolnosti v katerih je' prestopek 'izvršen, .socialno in zdravstveno stanje obravnavanega. Prati odločbi disciplinske komisije je bilo razmeroma zelo malo pritožb, kar je'razumeti tako, da so prizadeti v večini primerov sprejeli kazen z razumevanjem. S tem. da je disciplinska komisija imela toliko obravnav, nikakor ne moremo biti zadovoljni, ker to potrjuje, da obratnim delavskim svetom, sindikalnim in drugim organizacijam ter vodstvom enot še vedno ni uspelo organizirati dela tako in ustvariti tovariškega vzdušja, da bi bilo takih primerov čim manj. To bo tudi ena zelo važnih bodočih nalog obratnih delavskih svetov. KOMISIJA ZA KADRE IN ŠTIPENDIJE je v svoji mandatni dobi imela skupno 5 sej. Na teh sejah je obravnavala naslednje: — pregled in pretres prošenj za podelitev štipendij; —1 pregled sedanjega stanja štipendistov; — predračun sklada za kadre; HPjBBrnainivn o pravilniku o štipendiran j,u; : — reševanje prošenj štipendistov; — predračun stroškov izobraževanja za leto 1961; ¡¡¡||S| reševanje vlog za štipendije počitniške prakse; razpis štipendij; — pregled in pretres pro-•šenj za podelitev štipendije. Komisija1' je v tem času prejela veliko več prošenj kot je lahko podelila štipendij iz razpoložljivih sredstev in potreb po kadrih v našem podjetju. Ta komisija bo ;potrebna tudi vnaprej, morala pa bo imeti strožje '¡kriterije pri podeljevanju štipendij, upoštevati predvsem prizadevnost pri študiju, socialno stanje in politično razgledanost. ; Zelo važen moment pr.i izbiri naj bo v bodoče tudi to, da se prvenstveno podeli štipendije otrokom naših članov kolektiva. KOMISIJA ZA PODELITEV STANOVANJ je v tej mandatni dobi imela najtežje probleme, ki jih je reševala na 49 rednih sejah. Velikokrat je zaradi pomanjkanja stanovanj komisija obravnavala probleme skupno z. organizacijami in upravo podjetja. Celotna komisija in (budi predstavniki organizacij ter uprave so se vedno trudili presojati čimbolj objektivno tistim, fci so stanovanja najbolj potrebni, ,pa tudi takim, ki so 'kolektivu najbolj potrebni. To vprašanje je v našem podjetju zaradi pomanjkanja sredstev za gradnjo stanovanj tako pereče, da je več prošenj oziroma pritožb vloženih na kahinet maršala Tita, vendar jih . komisija do danes še ni mogla ugodno rešiti. Razumljivo je, da vsi tn st-i, ki stanovanja še niso mogli dobiti, sodijo, da komisija za dodelitev stanovanj svoje naloge nd opravila najbolje, nasprotnega mnenja pa so tisti, fci so stanovanja dobili. v Posebno priznanje za prizadevanje in objektivno ocenjevanje prti dodelitvi stanovanj zaslužijo v prvi vrsti predsednik tov. Franc Štarlekar in člani: tov. Anton Kreuh, tov.. Franc Žgamk in tov. Rezika Križanec. KOMISIJA ZA PREHRANO je imela vsega 3, seje in več posvetovanj s komisijo z isto nalogo pri sindikalni podružnici, prav tako pa tudi z upravo podjetja. Na svojih sejah je 'obravnavala kvaliteto hrane, predvsem toplega obroka, obravnavala je predloge menze o povišanju cene hrani lin odpravljala pomanjkljivosti, ki so se .pogosto pojavljale tako v menzi in pri abonentih. Delavski svet je kljub prizadevnosti komisije za prehrano vse prepogosto obravnaval to vprašanje in izgubljal dragocen čas. KOMISIJA ZA ZAPOSLITEV INVALIDOV — ŽENA IN MLADINE je v svoji mandatni dobi imela 5 sej in to predvsem v začetku po izvolitvi. V letu 1960 in tudi v prvi polovici leta 1961 je bil v našem podjetju posebno velik problem zaposlitve invalidov. Obrati-s o temeljito pregledali vsa. delovna mesta, kjer bi jih bilo mogoče zaposliti. V drugi polo-. vnet 1961. leta ni bilo več takih problemov, ker je kadrovska služba posvetila temu vprašanju posebno pozornost. Komisija je v tej mandatni dobi dala tudi izčrpno poročilo delavskemu, svetu. Člani komisije so bili v glavnem zelo aktivni razen predstavnika mladinske organizacije, ki vprašanja zaposlitve mladine ni posredoval komisiji. FINANČNA KOMISIJA Po sklepu seje vseh pred-• sednikov obratnih delavskih svetov oz. predsednikov komisij, bi finančna komisija morala stalno zasledovati finančne pokazatelje podjetja in jih posredovati obratnim delavskim svetom in delavskemu svetu. Gospodarsko računski sektor je vedno posredoval potrebne podatke tako, da je komisija imela dobre pogoje za delo. Poročila je v glavnem sestavljal predsednik komisije, ostali člani pa na delu komisije niso bili ^zainteresirani. V tej man- flif-n-i—ck»T-yf . Etn - ‘j etflia . 'šspprbgfla v obliki'kratkega izvlečka na zasedanju delavskega sveta podal predsednik komisije. KOMERCIALNA KOMISIJA Nii ¡imela sej, zato seveda o delu te komisija nii kaj poročati. V kolikor bo ta komisija še obstajala v naslednji mandatni doni, ,se mora prej odločiti, kako bo delala. KOMISIJA ZA HTV IN POŽARNO VARNOST Na 5. sejah je obravnavala naslednje: — vprašanje toplega obroka in ukinitev mleka kot dodatne hrane; — osnutek pravilnika o higiensko tehničnem varstvu in požarno-varnostni zaščiti v podjetju; — pregled posameznih delovnih mest, zaščita strojev in drugih naprav; — nezgode; — problematiko zaščitnih sredstev; — teden varnosti; — vprašanje sanitarnih naprav in pitne vode v obratih; — vprašanje delovnih pogojev v .zastarelih obratih; — proučevanje negativnih vplivov na zdravstveno stanje članov kolektiva. Delo komisije je bilo vsestransko koristno, saj só člani p:ri pregledu delovnih mest in naprav ugotovili več pomanjkljivosti in is koristnimi predlogi pomagali marsikatero odpraviti, kar je preprečilo marsikatero bolezen in nezgodo pri delu zaposlenih. Vsi člani komisije so bili zelo aktivni, posebno pohvalo pa zasluži predsednik tov. Štefan Krumpak. TEHNIČN O-K APIT ALN A KOMISIJA ni imela sej. člani komisije so po službeni dolžnosti opra- v.ila komisija, predvsem pri izdelavi in tolmačenju programa rekonstrukcije podjetja, dodelitvi sredstev na račun velikih popravil in zamenjave osnovnih sredstev v posameznih obratih. Uprava osnovnih sredstev je ustanovila na predlog uprave ,in tehničnega vodstva komisijo, ki 'obravnava vsak predlog tehničnega značaja. Član 'komisije je tudi zastopnik obrata. KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE Ta komisija je imela samo eno sejo, ker je v vse j. mandatni dobi prejela eno samo pritožbo. Najbrž je bilo pritožb in prošenj nekoliko več, vendar jih komisija ni dobila v obravnavo. V naslednji mandatni dobi. je potrebno določiti način dela te komisije v kolikor ugotovimo, da je sploh še potrebna. KOMISIJA ZA KONTROLO IN IZVAJANJE SKLEPOV Do danes ni izvršila končnega PTogileda.. o uresničevanju vseh sklepov, . zato bo potrehno o njenem delu spregovoriti. Med letom je uresničevanje posameznih sklepov večkrat kontrolirala. Vlili naloge, ki naj bi jih opra- KOMISIJA ZA SKLEPANJE i IN ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA je v svoji mandatni dobi imela skupno 39 sej, večidel 2 ¡krat mesečno. Na sejah je obravnavala 1002 prošnji za spre jem v delovno razmerje. Od tega je bilo ugodno rešenih 398 prošenj. Kadrovska služba je za seje pripravila vedno vse potrebne podatke, da je komisih ja pri razgovorih s kandidati lažje ugotavljala -pogoje za sprejem v delavno razmerje. Med ugodno rešenimi prošnjami so v večini (tisti, ki so se vrnili iz JLA, učenci MIŠ po zaključnem izpitu in pa naši štipendisti. Za vse 'tiste, ki so že bili v našem podjetju velja načelo, da jih ponovno sprejmemo samo pod pogojem, če so v času prejšnje zaposlitve pri nas imeli pravilen odnos do podjetja in sodelavcev. Novo sprejeta delovna sila je bila razporejaina po planu, ki ,ga je na podlagi zahtev obratov in oddelkov sestavila kadrovska služba. Za sprejem v delovno razmerje se večidel priglašajo ljudje brez kvalifikacij in brez industrijske prakse in to predvsem iz krajev Dobje, Planina, Loka pri Žusmu, Dramlje, zelo malo pa je takih, (ki-bi bili blizu podjetja, .¡ki bi imeli stanovanje ter srednjo ali .višjo kvalifikacijo. Razen sprejemanja v delovno razmerje je komisija 'obravnavala predloge o odpovedi delovnega razmerja in sicer 59 primerov (od tega 53 iz DUR). Ro predlogih (direktorja podjetja ali drugih) je komisija obravnavala vsak -primer posebej, tako, da se po prejetju odločbe o odpovedi delovnega razmerja ni nihče. pritožil.' Komisija je delala brez poslovnika, imela pa je' najboljši stik s kadrovsko službo, ki; je po reorganizaciji postala veliko bolj aktivna. Nekoliko težav so povzročali posamezni 'člani. kolektiva s tem, da so se s kandidati za sprejem v delovno razmerje pogovarjali sami brez vednosti komisije. Tega naj bi se v prihodnje izogibali. Delo komisije je bilo zelo pestro in (koristno, kar «e da razbrati iz zapisnikov o poteku sej, ki jih hranijo v kadrovskem sektorju. Ker bo tudi v prihodnje imela ita komisija zelo odgovorne naloge,' predvsem zaradi tega, da bo ¡pri sprejemanju novih zaposlenih ravnala prav, naj bi uredili naslednje: 1. organizacijski biro podjetja naj -pripravi osnutek, poslovnika komisije; 2. vsa priporočila za prošnje za sprejem v delovno razmerje naj hi izbirali v kadrovski službi. To naj velja tudi za 'tiste, ki so se do sedaj šaši .dogovarjali s kandidati; 3. komisija naj odkloni sprejem vseh tistih, o katerih nima popolnih informacij. Komisija je bila izredno aktivna An resna pri. 'svojem delu, največ ■ zaslug ■ za dobro délo pá j linfa’ • predsednik komisije tov. Anton MaokovšOk: Iz kratkega pregleda je razvidno,. da je bilo izvoljenih 65 članov kolektiva v delavski svet; v obratni delavski svet 203 člani .in v komisije delavskega sveta 69 članov t. j. skupno 337 članov. ¡Nekateri od članov 'kolektiva so bili hkrati člani delavskega sveta, obratnega delavskega sveta in komisij, ; iz dela delavskega sveta, obratnega delavskega sveta in komisij je razvidno, da je iv tam obdobju delavsko upravljanje doseglo silen razmah, da so imeli člani kolektiva zelo veliko pogojev za sodelovanje v upravljanju, ugotovimo pa lahko, da. vseh teh pogojev niso dovolj izkoristili. V tem obdobju smo decentralizirali organe upravljanja in kljub navedenim pomanjkljivostim lahko ugotovimo, da je lepo število članov kolektiva z vso resnostjo sprejelo in izvrševalo svoje dolžnosti,, kar se zrcali tako na produktivnosti, kvaliteti proizvodnje, disciplini, osebnih prejemkih in v manjši meri tudi na organizacija dela. V minuli mandatni dobi smo neštetokrat naleteli na težke gospodarske probleme. Sprejeli smo novi gospodarski sistem z bojaznijo, saj je v bistvu strožji od prejšnjega, vendar smo še prepričali, da smo sposobni uveljaviti nove gospodarske principe in pri tem ustvariti tudi za lastne, potrebe več sredstev kot prej. Decentralizirali smo upravljanje, uvedli nagrajevanje po učinku, izdelali plan rekonstrukcije podjetja An opravili vrsto drugih bistvenih sprememb. Najvažnejše od vsega tega pa je,-da nam je z uvel javi jan jem načel samoupravljanja uspelo aktivno vključiti v samoupravljanje in gospodarjenje res visoko število zaposlenih. Delavski svet je na 28 rednih zasedanjih v prejšnji mandatni ' debi sprejel, — pravilnik za dodatke za težka dala ; — .poslovnik , delavskega sveta in obratnih delavskih . svetov; pravilnik ¡HTV in požarno-varnostne službe; — pravilnik o formiranju in delitvi sredstev za osebne dohodke; lij-. pravilnik o povračilu st-raškov. za prevoze ra delo in z della; — pravilnik o vodovodnem redu; ' SBEb pravilnik o delitvi čistega dohodka; — pravilnik, o delovnih razmerjih in; — pravila podjetja. Delavski svet'je obravnaval in ¡sklepal O naslednjih važnejših vprašanjih^ Poslovanje podjetja, četrtletno, 'polletno ■ in zaključne račune (tudi za DUR in Svetino), družbeni plan podjetja, inventure, obratna sredstva, ■nakup in odprodaja osnovnih ■ sredstev, (disciplina in organizacija dela, izobraževanje, 'To»ni,samp, problem ¡našega kolektiva, temveč .vš.eh podjetij, kajti pri nas smo* glede.. števila, nesreč in s tem v zvezi s številom izgubljenih ur, med najboljšimi podjetji. Omeniti moramo tudi neregistrirane izgubljene ure, ki ¡imajo nedvomno vellik vpliv na produktivnost, :Za primer vzemimo število zasedanj obratnega delavskega sveta. Za radi skupno 230 zasedanj in posvetovanj je ¡bilo v delovnem času izgubljenih ca. 6.000 ur, približno toliko tudi zaradi sestankov sindikalnih odborov, komisij delavskega sveta, političnih organizacij, posebej pa še zaradi sestankov in konferenc strokovnih služb. Priznati pa moramo, da tudi število izgubljenih nr zaradi privatnih opravkov, nerednega prihajanja v službo, čitanja časopisov, nepotrebnih razprav na dvorišču, pisarnah in tudi na delovnih mestih, ni malo. Bodimo prepričani, da imamo v tem veliko rezervo, ki jo bomo morali z organizacijskimi ukrepi, (doslednostjo pri izvrševanju svojih nalog in vzgojo ljudi postopoma izkoriščati. Prav j.e, da se. sestajamo v delovnem času, ker dostikrat- ni drugih pogojev, pri ¡tem pa moramo upoštevati, da morajo biti tudi seje,, če še tako izrazim,, produktivne.' Prav je, da omenimo tudi delitev sredstev v našem. kolektivu. Delavski svet je, posebno v zadnjem letu, zelo pogosto razpravljal o razporeditvi sredstev iin vedno poudarjal varčevanje, predvsem zaradi Velikega pomanjkanja obratnih sredstev in predvidenih stroškov za rekonstrukcijo podjetja. Res je, da je gospodarjenje v podjetju pod 50 % vrednosti osnovnih sredstev želo težko, saj se .v proizvodnji kvalitetnega programa .¡srečamo z vedno večjimi problemi in je vlaganje sred-, štev za zamenjavo izkoriščenih osnovnih sredstev in velika popravila nujno. Odnos do skupnih sredstev za te namene je’ bil pravilen. Razpoložljiva sredstva iz leta 1961, delo- ma iz leta 1960. bomo morali kot je delavski svet že sklenil, uporabiti le tam, ¡kjer se bo povečala proizvodnja, izboljšala kvaliteta in s tem dohodek in kar je tudi zelo važno, zmanjševala delovna ¡sila in odpravilo težko, za masé proižvajavce zelo škodljivo fizično delo. Za vse druge velike potrebe najbrž ne bo dovolj sredstev. Pričakujemo polno Tazumevan je članov kolektiva, prebivalcev Star in , tudi komune. Delavski svet je v tej mandatni dobi v okviru možnosti razdelil precej sredstev v obliki nagrad kot pomoč članom kolektiva, društvom in organizacijam, metalurški šoli, odboru za delovno akcijo, bolnišnici v Celju, zdravstveni postaji v Štorah,. šolam, pionirskim organizacijam, oškodovanim po potresu, za proslavitev 10. obletnice delavskega, samoupravljanja idr. Predvidel je tudi stroške za letne metalurške igre; izgradnjo nekaterih objektov v Štorah (šole, trgovskega paviljona idr.). Povečani so tudi izdatki za izobraževanje članov kolektiva v okviru centra in prvi rezultati izobraževanja so že ugotovljeni, zato borno v bodoče to dejavnost morali še močneje podpirati. V 'bodoče bo š.e, Strožje veljalo načelo, da se sredstva vlaga le tja, kjer ise z ; gotovostjo lahko pričakuje najboljši rezultat. Ne bo odveč, -če bomo izrekli ocenó za delo obratnih delavskih svetov in pa komisij pri delavskem svetu, da povemo nekaj tudi o delu strokovnih služb v podjetju. TEHNIČNA OPERATIVA je v tem obdobju napravila izreden skok naprej glede povečanja proizvodnje, pri doseganju bol j ' kvalitetne proizvodnje, osvajanju novih izdelkov, zmanjšanju proizvodnih stroškov, ¡boljši organizaciji (Nadalj. na 6. strani) .V našem kolektivu je precej naročnikov »Delavske enotnosti« S sprejema štajfete mladosti v Štorah (Nadalj. s 5. strani) dela, zmanjšanju ¡delovne »ide,' utr jev am,ju discipline, izdelavi investicijskega piograma (¡za kar je skupina strokovnjakov dobila priznanje delavskega sveta) in še vrste drugih ukrepov, ki so vplivali na rezultate deda v item obdobju, vendar pa ugotavljamo, da se od sedanjega števila tehničnih strokovnjakov premalo le-teh ukvarja s proizvodnimi problemi oziroma nekateri, ki bi se po ¡obstoječi delitvi dela morali ukvarjati s tem vprašanjem, ne posvečajo- temu dovolj časa. V tem obdobju je delavskemu svetu in tehnični operativi uspelo zainteresirati člane 'kolektiva za tehnične izboljšave, ki so dokazano vplivale na doseženi uspeh pri delu. Komisija je v tem času registrirala okrog 20 izboljšav. Večino teh je obravnavala in predlagala zanje nagrade. S predlogi tehničnih izboljšav in - izvedbo teh je do danes prihranjeno 504,086.060 din dn 24 ¡predlagateljem izplačano po pravilniku 1,207.241 din. V okraju smo glede tega na prvem mestu. Vsa leta pred tem, Mjub interesu posameznikov nismo uspeli tako zainteresirati članov kolektiva za tehnične izboljšave, kar je vsekakor za naš kolektiv bila velika izguba. ¡Ne moremo prezreti tuidi udejstvovanja tehničnega kadra pri vzgoji proizvajalcev. Prehod iz prejšnjega načina gospodarjenja in ¡nagrajevanja v novi način je zahteval veliko truda pri prepričevanju in dokazovanju ih ravno na tem področju ima tehnični kader, predvsem pa tisti, ki' ima direkten kontakt s proizvajavci velike zasluge in zasluži vse ¡priznanje. KOMERCIALNA SLUŽBA se je v tem ¡obdobju zaradi nastopajočih sprememb v gospodarskem sistemu srečala večkrat z nerešljivimi vprašanji. V veliki meri je na delo te službe vplivalo pomanjkanje obratnih sredstev pri nas in naročnikih naših izdelkov. Na tujem tržišču cesto nismo uspeli dobiti potrebnega ¡materiala , — poleg pomanjkanja sredstev še iz drugih razlogov. Novi gospodarski sistem je povzročil tudi spremembe na domačem tržišču, saj se je pojavljala težnja, predvsem v predelovalni industriji, proizvajati v glavnem le dobičkanosne proizvode, ostale brez katerih druga industrija tudi ne more biti, pa v martiši meri. Ti pojavi so povzročali precejšnje motnje v sami proizvodnji seveda brez krivde komerda-alne službe. Kljub povišani ceni nekaterih surovin in pa prevoznih stroškov, je nabavna ¡služba držala zaloge materiala pod normativom, tako po količini kot po vrednosti, kar je priča dobremu gospodarjenju. V tem času pa smo ugotavljali tudi pomanjkljivosti te službe, ki so se dokaj negativno ¡odražale pri skupnem delu. Nagel razvoj tehnike je brez dvoma vplival na velike spremembe v proizvodnji. Z novimi tehnološkimi postopki nam je uspelo osvojiti celo vrsto kvalitetnih jekel, 'livarskih dn drugih izdelkov. Temu razvoju pa komercialna -služba ni pričela slediti pravočasno in ni uspela v zadostni meri posredovati dosežkov v proizvodnji zainteresiranim. Deloma je vzrok temu nezaupanje v nove kvalitete, deloma so krive toge cene, predvsem pa pomanjkanje, samoiniciativnosti posameznikov. Z Več smisla za skupno gospodarjenje, boljšim odnosom do dela dn čutom odgovornosti ter ob istočasnem ¡izpopolnjevanju bodo .¡tudi te pomanjkljivosti lahko kaj kmalu odpravljene. GOSPODARSKO — RAČUNSKI SEKTOR ima obširno področje dela in je v tem obdobju doživljal velike spremembe, predvsem pa pri uveljavljanju predpd-Siov novega gospodarskega sistema, uvedbi ekonomskih enot, novega načina nagrajevanja, 'decentralizaciji organov upravljanja, delitvi sredstev, povečanju števila proizvodov in kalkulacij, razširjeni evidenci in pa težavah zaradi 'slabih plačilnih pogojev. Pri zapletenem sistemu te službe se zahteva velika disciplina, doslednost pri dedu in povezanost kadra z drugimi službami. Organom upravljanja je ta služba vedno pripravila podatke zelo obširno v mesečnih, kvartalnih, polletnih in ¡letnih poročilih in ¡zasluži priznanje delovnega kolektiva. Številčno je po mnenju večine članov kolektiva dovolj zastopan, precejšnja so pa odstopanja v sposobnosti posameznikov. Vzrokov je veliko opravičenih, nekaj ¡tudi neopravičenih. Se vedno ugotavljamo, da ni dovolj povezanosti med sektorji in ostalimi službami. Enkrat za vselej bo ¡treba prekiniti z miselnostjo, da ta ali drugi sektor odigrava najvažnejšo. vlogo, ker to sploh ni res, ampak je treba ljudi vzgajati vedno v duhu enakopravnosti in enotnosti. Taki in podobni pojavi kvarijo odnose med člani (kolektiva in slabo vplivajo nia razpoloženje, v podaljšku pa na rezultate skupnega ¡dela, kar je tesno povezano s kršenjem pravil podjetja in pravilnikov, ki jih je ¡sprejel delovni kolektiv. HTV IN ZDRAVSTVO Iz deta v leto ugotavljamo, da se znižuje ¡število nezgod pri dedu in število izgubljenih delovnih ¡dni zaradi bolezni do 7 dni, hkrati pa se je povečalo število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni nad 7 dni. Zmanjšanje nezgod je predvsem pripisati nagrajevanju po ekonomskih enotah, saj so proizvajavci želo zainteresirani, da je izguba delovnih dni ¡čim manjša. Glede HTV svojega dela še zdaleč nismo opravili. Število poklicnih 'bolezni narašča kar kaže, da delovni pogoji niso dovolj analizirani, da so proizvajavci na zdravju škodljivih mestih predolgo zaposleni, da se ¡ne ukrepa v primerih ugotovitve bolezni od strani zdravstvene službe, ampak v večini prime nov ostanejo ugotovitve v arhivi. Zasledovanje števila .nezgod, 'obolenj in delovnih pogojev preko statističnih podatkov je vse premalo, zato bomo v bodoče morali organom upravljanja in vodstvu podjetja skupno' z analizo dati tudi konkretne predloge in vztrajati na realizaciji. Zdravstvena služba je v danih možnostih opravljala svojo nalogo, ne moremo pa hiti zadovoljni z dejstvom, da število bolezenskih izostankov narašča. Prepričani smo, da bi s povečanim 'številom zdravstvenega kadra in pa dodatno ureditvijo zdravstvenih prostorov lahko posvetili zdravniki več časa ugotavljanju zdravstvenega stanja članov kolektiva, število bolezenskih izostankov pa bi se zmanjšalo.'Boljša povezava z zdravstveno .Službo in ustrezna [stimulacija odgovornega zdravstvenega osebja lahko samo pripomore k zmanjšanju visokega odstotka izgubljenih dedovnih dni. Odnos do pacientov se. je bi-• stveno spremenil, zaželeno pa je, da bi bil še boljši, predvsem ¡pa do tistih, ki so resnično potrebni pomoči. KADROVSKA SLUŽBA je s sprejetjem novega pravilnika o formiranju in delitvi sredstev za osebne dohodke ter pravil podjetja in pravilnikom o delovnih razmerjih dobila veliko bolj odgovorne naloge. Reorganizacija te službe zahteva ¡razen primernih prostorov tudi večje število sposobnega kadra. Velik napredek je dosežem v ureditvi ¡točne evidence, izvajanju pravil in pravilnikov in odnosu do članov kolektiva. Letna poročila sektorja, ki bi jih delavski svet moral temeljito obravnavati, so dokaz, da je v tem sektorju dosežen velik napredek, pričakujemo pa, da bo z namestitvijo ustreznega - kadra, ki ga pričakujemo, dosežen Osnovni namen. Opaziti je bilo, ¡da v nekaterih primerih manjka samostojnosti pri izvajanju sprejetih pravilnikov, dn pravil, vendar ta pomanjkljivost ne more zasenčiti velikega napredka tega sektorja. VODSTVO PODJETJA Z izvršenimi kadrovskimi premiki v vodstvu podjetja se je pričelo novo obdobje v našem kolektivu, itako gospodarskem pogledu kot v utrjevanju pravilnih odnosov vodstva do organov upravljanja in drugih političnih organizacij. Rri reševanju številnih težkih problemov, ki so v večini primerov imeli gospodarski značaj, je prišlo do različnih, mnenj, vendar so se pred razpravo na zasedanju delavskega sveta izkristalizirala kot enotna. Direktor podjetja se ves čas ni posluževal pravice veta, kar je tudi dokaz, da so organi upravljanja pravilno ¡presojali predloge, vodstvo, podjetja pa upoštevalo in spoštovalo mnenje dn sklepe organov upravljanja. Na številne predloge vodstva je ¡delavski 'svet sprejel sklepe, ki šo v pretežni meri že uresničeni. O delitvi dela je bilo v poročilu že govora. Isto ve,-lj:a tudi za vodstvo podjetja, saj so nekateri vodilni uslužbenci z delom v raznih organizacijah tako obremenjeni, da še pri najboljši volji nimajo časa za reševanje problemov, Ugotavlja se tudi, da posameznim vodjem sektorja manjka samostojnostim iščejo ¡rešitev vedno v kolektivni odgovornosti. Tudi pri nas naj se uveljavi načelo, da ne more eden odgovarjati za vse, ampak vsak naj odgovarja za svoje delo, ker je z zasedbo delovnega mesta prevzel od- fovornost pred kolektivom. elja (kolektiva je, da bi kontakt z vodilnimi v podjetju bil bolj pogost; da bi se že tako- dobri odnosi še bolj utrdili. ZDRUŽENJE JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN (UJŽ) predstavlja za vsa podjetja črne metalurgije koristen forum, ki je posebno v težkih finančnih razmerah prišel do izraza. Vsklajev.anje potreb v okviru vseh podjetij je prišlo do izraza predvsem v razdeljevanju surovin, sredstev za uvožene surovine, .medsebojni pomoči v tehničnem in komer-diailmem poslovanju. Problematiko jugoslovanskih železarn in rudnikov sem v kratkem že opisal v našem časopisu (št. 2/62). UJŽ je najboljše združenje v Jugoslaviji, naj-večje zasluge za ito oceno pa ima generalni sekretar tovariš Djordje Anidnejevič. S tem sem na kratko ¡opisal ■delo organov .upravljanja komisij in nekaterih strokovnih služb. Na osnovi ugotovljenega in pa bodočih nalog organov upravljanja bi na kratko omenil vlogo obveznosti do komune, republike in zveze, upoštevajoč predstoječe spremembe. Ni malo ljudi in tudi kolektivov, pri katerih še ¡vedno niso razčiščeni pojmi kaj je komuna. Piri nas ni bilo tako, ker smo imeli vsaj po naši presoji vedno razumevanje do skupnosti državljanov t. j. komune in prispevali vsestransko svoj ¡delež. Tudi v bodoče n orno tak odnos morali še krepiti, bomo pa seveda veliko bolj pozorni, kako se vložena sredstva uporabljajo. Povezanost s komuno bi bila še boljša, če bi za to poskrbeli v večji meri izvoljeni odborniki dn člani zbora proizvaja vcev. Pri našem delu smo pogosto tako obremenjeni, da smo se premalo seznanjali z gospodarskim gibanjem v državi. Jugoslavija je v svetovnem merilu edina država, ki je dosegla tak vzpon, saj ise je proizvodnja večala letno od 8 do 9 %i in osebni dohodki 8,5 %. Temu naglemu vzponu pa nismo mogli slediti. Krivulja gospodarskega vzpona je lami padla pod večletno povprečje in je zaradi nesorazmerja med proizvodnjo in potrošnjo prišlo do nestabilnega položaja na trsu. Vzroki za ito nestabilnost ¡so zelo različni. Planska nedisciplina zaradi birokratskega pojmovanja in ozkega gledanja samo v kolektiv^ ali komuno, nepre-nehno večanje investicijskih in drugih dobrin in osebne potrošnje, neupoštevanja popolnoma jasnih predpisov pri uveljavljanju v življenje in še vrsta ¡drugih nepravilnosti ■so vzrok nestabilnosti trga, dviganja cen, pri tem pa so prizadeti tisti sloji ¡ljudi, ki imajo nižje osebne dohodke. Kako naglo se spreminjata naša družba in gospodarstvo -nam pojasnjuje tudi podatek, da se v .industriji zaposli 'letno okrog IOOjOOO novih delavcev. Družbeni položaj delovnega človeka se nenehno krepi, ¡saj se je z delitvijo dohodka v ¡podjetju okrepila materialna baza samoupravljanja s tem, pa tudi vloga in odgovornost neposrednih pro-izvajavcev. Odločnejša orientacija pri odpravljanju .negativnih pojavov mora biti plod dela vseh vodstev in članov družbeno političnih organizacij. Prizadevati si moramo, da vse kar je negativnega in zavira hitrejši razvoj izbrišemo i!z naše prakse in .iz naših misili. Vsak od ¡nas naj premisli koliko lahko konkretno prispeva k razvoju socialističnih odnosov pri svojem delu. Naj velja načelo za slehernega državljana, da samo enotna prizadevanja lahko dajo popolne rezultate, Viktor Opaka Člani kolektiva! Pišite nam o dein samoupravnih organov Nekaj sklepov DS Delavski svet je ona svojem zadnjem 29. zasedanju dne 16. aprila 1962 sprejel razen drugih tudi naslednje važnejše sklepe: I. V letošnjem letu bomo pričeli; graditi dva stanovanj sk!a , bloka s skupno 62 stanovanji. S tem v zvezi je odobril najetje potrebnega posojila in soudeležbo iz lastnih sredstev v letu 1962. in letu 1963. II. Razpravljal je o načinu nagrajevanja za delo na dan državnih praznikov in sklenil, da se dopolni pravilnik o oblikovanju in delitvi; sredstev za osebne dohodke. III. Sprejel je na znanje poročilo predsednika o delu DS, ODS in komisij ptri DS. Izvleček poročila je posehej objavljen. IV. Izrekel je zahvalo za sodelovanje v tej mandatni dobi sindikalni podružnici, tovarniškemu komiteju ZK, predsednikom komisij delavskega sveta in sicer komisije za sprejem in odpust delovne sile (tov. Anton Mackovšek), komisije za HTV in požarno varnostno službo (tov. Stefan Krumpak), predsedniku disciplinske komisije (tov. Vlado Brglez) in predseidni-ku najboljšega ODS tov. Franc Spolenak. Pismeno zahvalo in priznanje izreka DS članu tov. Jožetu Lončariču, predsedniku sindikalne podružnice, upravi podjetja pa zahvalo za dobro sodelovanje in po- j moč pri delu in razvoju samoupravnih organov, kakor tudi vsem najboljšim članom kolektiva» ki so dali svoj prispevek k dose ženim uspehom. NOVOSTI STROKO VNE-TEBNICNE KNJIŽNICE ŽELEZARNE STORE R. Kregar: Logaritmično računalo. Sr. Tehn. šola, Ljubljana 1961. Sig. 58/U. David Woodbury: Avtomatizacija. Življenje in tehnika, Ljubljana 1961. Sig. 131/T. Dr. ing. W. Batel: Einführung in die Korngrössenmesstechnik Kom-grössenanalyse, Kennzeichnung von Körnungen Oberflächenbe-stimmug, Probenahme., Springer Verlag, Berlin 1960. Sing. 130/T. Ing. Lončar: Priručnik o ispiti-yanju pogonske vode. Udruženj e Jug. komservatora, Zagreb 1961. Sig. 129/T. ■— Savremene metode proizvodnje u SAD. I. in II. knjiga. Udru-ž en j e za unapred. poslovanja, Beograd. Sig. 146/R. Dr. Pavko-Žumer: Preiskava plinskih generatorjev v železarni Nikšič. Metalurški inštitut, Ljubljana I960. Sig. 127/T. Dr. Pavko-Stambolja: preiskave in rekonstrukcij e kavperjev v Železarni Jesenice. Metalurški inštitut, Ljubljana 1960. Sig. 128/T. Dr. Pavklo-Mesarič: študija o re-konstr. martinovke v.. Železarni Ravne. Metalurški inštitut, Ljubljana 1961. Sig. 75/J. Dr. Pavko: Preiskava potisne peči v Železarni Smederevo. Metal, inštitut, Ljubljana 1961. Sig. 24/V. — flfetalurgija metalovedenie fizikonhem. metodi. Izdaj, akadem. nauki SJsiSR, Moskva 1961. Sig. 133/T. — Slitok i svoistva stali. Izdaj, akadem. nauki SSSR, Moskva 1961. Sig. 76/J. — Referati I. kongresa maš.-elektro inž. Zagreb. Savez maš. i elektro inž., Zagreb 1961. Sig. 194/S. — Izveštaj o referatima I. grupe I. kongresa SME IT A. Savez maš. i elektro inž., Zagreb 1961. Sig. 195/S. — Slovenski elektrotehniški slovar. Skupina 05, osnovne definicije. Skupina 07, elektronika. Skupina 10 stroji in transformatorji. Skupina 15, stikalne plošče in aiparati. Skupina 20 merilni instrumenti. Skupina 11/12 statični pret-vomiki-magnetni transduktorji. Elektrotehniška zveza Slovenije, Ljubljana 1961. Sig. 85-90/E. II. stručno savetovanje livaca u u Beogradu 1961. — Referati. Savez društva livaca, Beograd 1961. Sig. 161/L. Balandin: Litbe n amo raži va- nj em. Mašgiz — Moskva 1962. Sig. 162/L. Z. Vistrička?!. TJrernovič: Sheme 'spajanja u Clektrotehnici. VI. doti j er ano izdanje. Teflmička knjiga, Zagreb 1961. Sig. 91/E. Revalorizacija osnovnih sredstev /-----\----------- PISMO UREDNIŠTVU Zvezna ljudska skupščina [ je dne 13. marca t. 1, sprejela t Zakon o revalorizaciji osnov-F. nih sredstev. Zvezni izvršni t svet je pooblaščen, da pred-I piše revalorizacijski posto-1 pek. Rezultati revalorizacije bo-K do zapisani v knjigah gospo-6; darskih organizacij pred 31. decembrom 1962 leta, a veljali bodo od 1« januarja 1963 t' leta. Po osvoboditvi je bila (v letu 1946) izvršena revalorizaci-' ja osnovnih sredstev in so - posebne komisije cenile vrednost osnovnih sredstev. Ko se je v 1951, letu začel uveljavljati nov gospodarski sistem, se ta pr.ehod ni mogel izvršiti brez ugotovitve dejanskih ; vrednosti osnovnih sredstev, kot najbolj pomembnega dela sredstev za proizvodnjo. Zato je bil v 1953. letu splošni popis in cenitev osnovnih sredstev v gospodarstvu, p:; V 1958. letu je izvršena korekcija rezultatov popisa iz 1953. leta, tako da so tedaj ! ocenjene vrednosti povečane za 17 «/o. Že tedaj smo predvidevali, da bodo v naslednjih letih to korekcijo dopolnili oziroma popravili. ? Medtem so nastajale vse I večje razlike med knjigovod-f stveno in dejansko vrednostjo osnovnih sredstev, ker so j se zvišale cene • materialu, a - povečali so se tudi osebni do-I hod ki. močjo količnikov (koeficientov), — količniki se bodo uporabili na izkazano knjigovodsko stanje po inventuri ž dne 31. XII. 1962. leta. Tako pri gospodarskih organizacijah ne pride do spremembe v 1962. letu, niti pri predračunu amortizacije, niti že pri postavljenih planskih kalkulacijah. Za cenitev osnovnih sredstev, ki se uporabljajo v namene poslovne de javnosti, kakor tudi za osnovna sredstva skupne porabe, je treba opraviti vse potrebne priprave, kot npr.: 1. spraviti v sklad inventurno stanje z dne 31. XII. 1961 leta s knjižnim stanjem, da bo analitična evidenca osnovnih sredstev v skladu s sintetično evidenco; 2. urediti se mora dokumentacija o nabavah osnovnih sredstev v letu 1962; 3. pri gradbenih objektih se mora ugotoviti, v katerem le- nabavna vrednost 15,000. izvršeni odpisi 8,000. sedanja vrednost 7,000. odpisi povečana vrednost po revalorizaciji Iz tega je razvidno, da bi se nabavna vrednost in odpisi pomnožili z istim količnikom.' V primeru, da so naprave, ki so bile ocenjene 1. 1953 da- tu je objekt zgrajen, če je gradnja trajala več let, se mora ugotoviti vrednost naložbe za vsako leto posebej; 4. iz osnovnih sredstev se morajo, izločiti osnovna sredstva, ki so bila predmet ocenitve leta 1953. Pri opremi se še mora, razen te izločitve, ločiti poznejša nabava iz domače proizvodnje in nabava iz uvoza. Za uvozno opremo urediti uvozne listine in zbrati podatke o stroških za dovoz in montažo; 5. pri kompleksnih rekonstrukcijah se mora ločiti oprema po vrstah. Pri predvideni revalorizaciji je pomembno načelo, da ostane odnos med nabavno in sedanjo vrednostjo nespremenjen, kot npr. — v knjigovodstvu gospodarske organizacije so naprave knjižene: nabavna vrednost 15,000.000 izvršeni odpisi 8,000.000 po revalorizaciji bi bila nova knjižna vrednost: 000 X 1,58 = 23,700.000 000 X 1,58 = 12,640.000 000 11,160.000 — 7,000.000 4,160.000 nes še v uporabi, a že amortizirane, se revalorizirajo po istem postopku, npr.: nabavna vrednost 15,000.000 izvršeni odpisi 15,000.000 15.000. 000 X 1,58 = 23,700.000 15.000. 000 Xi, 58 = 23,700.000 Razen omenjenega zakona je že objavljeno »Sporočilo gospodarskim organizacijam o pripravah za revalorizacijo osnovnih sredstev^:. Revalorizacijo je treba izvršiti na določenih osnovah in sicer: — knjižna vrednost osnovnih sredstev mora biti v višini'-, cene, po kateri se dejansko danes zamenjujejo oziroma po kateri se na novo investirajo, : — za gradbene objekte in dolgoletne nasade veljajo današnje cene na domačem trgu, — vrednost opreme se lahko ceni po cenah domačih proizvajavcev, kakor tudi po cenah inozemskih proizvajavcev,‘katere so v skladu z našimi novimi novimi instrumenti, — oprema iz uvoza se revalorizira s preračunavanjem fakturne vrednosti v inozemski valuti, v dinarje po današnjih tečajih z dodatkom carine, , - — revalorizacija se izvrši po skrajšanem postopku s po- nBaragg po revalorizaciji: nabavna vrednost izvršeni odpisi sedanja vrednost poveča vrednost po revalorizaciji Z revalorizacijo bodo nastale prve posledice, da se v določenem ■ sorazmerju poveča amortizacija kakor tudi, da rastejo obresti na ta sredstva. Razlike bodo večje pri gospodarskih organizacijah, ki imajo stara osnovna sredstva. Prav to se želi doseči z novo cenitvijo osnovnih sredstev, da se ustvarijo enaki pogoji za poslovanje pri enakih vrednostih osnovnih sredstev. Res se bodo za te razlike povečali poslovni stroški (amortizacija in obresti), (obresti so dejansko povečanje poslovnih stroškov), medtem ko amortizacije ne moremo obravnavati enako. Povečanje amortizacije predstavlja povečanje sredstev gospodarske organizacije za investicije, (ta sredstva po seda- njem sistemu delitve dohodka — po plačilu odrejenega prispevka ostanejo na razpolago gospodarski organizaciji). Družbeni prispevki se znižajo zaradi povečanih poslovnih stroškov toda povečajo se obresti. Predvideno je, da se revalorizacije opravi v tem letu, tako, da bi se lahko do konca leta točno ocenilo vse stanje po revalorizaciji v zveznem merilu, nakar bi lahko i-g- še pravočasno — sprejeli potrebne ukrepe, da bi onemogočili morebitne negativne posledice (mislim na gospodarske organizacije, pri katerih bi povečanje poslovnih stroškov vplivalo direktno na znižanje osebnih dohodkov ali povečanje prodajnih cen). Znano je, da so predstavniki združenja jugoslovanskih železarn vedno zastopali mnenje o opravičenosti in potrebi povečanja amortizacije pri gospodarskih organizacijah črne metalurgije, pa bo predvidena revalorizacija končno med drugimi uredila tudi to vprašanje. Imenovana je republiška komisija za revalorizacijo osnovnih sredstev. Pričakujemo, da bodo podrobni predpisi in količniki za revalorizacijo objavljeni najpozneje do konca maja tega leta. Gospodarske organizacije bodo morale končati priprave do konca junija,, da bodo lahko izvedle pravočasno revalorizacijo in do sredine avgusta poslale rezultate službi družbenega knjigovodstva, ki bo kontrolirala izvedbo. V zadnjem četrtletju tega leta bodo pristojni organi analizirali rezultate revalorizacije in pripravili potrebne spremembe instrumentov delitve dohodka, z veljavnostjo za 1963. leto. Naš upravni odbor je že imenoval komisijo za izvedbo revalorizacije, v kateri so: ingi- V.ekpslav Plevnik, Albin Miklavc, Ignac Zagoričnik in tajnik komisije Fanika Žibrei. Miroslav Bele IZOBRAŽEVANJE ČLANOV ZVEZE. BORCEV V ŽELEZARNI Od lanske jeseni do 26. aprila leios je naš izobraževalni center, organiziral več tečajev za pridobitev kvalifikacij članom zveze borcev. V petih skupinah je povprečno po 2 meseca obiskovalo tečaje in uspešno opravilo izpite za kvalifikacijo 120 članov zveze borcev iz našega kolektiva, od lega 26 za VK. Borci, ki so v najtežjih časih naše zgodovine prispevali svoj delež za našo lepšo sedanjost in prihodnost, so se tudi v tej akciji izkazali kot pravi borci. Čeprav je šlo marsikomu težko, -saj so se morali poleg dela zagrizti še v teoretične probleme, so osi pokazali veliko volje in vztrajnosti. Zato tudi uspeh ni izostal in pokazali so toliko znanja, da je tudi okrajna izpitna komisija pohvalila naš kolektiv za resno delo in lep uspeh v tej akciji. Največje zadoščenje pa so čutili sami borci, ko so po končani preizkušnji dobili priznanje in diplome. Posebno dobro se je odrezala, skupina 24 članov, ki so 26. aprila opravili izpite za visoko kvalifikacijo. Naš' •filmski • trak jih. j.e. ujel tik po končani »akciji-'., vsi razgreti zagotavljali, da se bodo še naprej zagrizli v proizvodne in aamzujpravne probleme in jih skušali kar najbolje reševati v korist vsega kolektiva. Drago Završnik Oblubljajo nam vedno, a storili še niso ničesar Po osvoboditvi leta 1946 je začela jeklarna obratovati le z majhno zmogljivostjo, proizvajali pa smo le nekaj vrst jekla. Potem se je začela proizvodnja večati iz leta v leto?. Po. pridlo-biitvi plavžnega plina, mazuta, tekočega gredlja in kisika se je proizvodnja -povečala za' približno 10.000 ton. To je res lep napredek, a naš cilj je še ptovečati proizvodnjo. Tudi v vlivališču jeklarne se je mnogo- spremenilo. Iz leta v leto smo osvojila, vedno več vrst jekla. Zaradi boljše kvalitete jekla smo prišli na obratnoklinične koklle o. k. g. v. 185 a te kokile pa zahtevajo mnogo več vestnega in napornega dela. Koliko prahu zaužijemo delavci vlivališča in prelijemo znoja po nepotrebnem zaradi zastarelega obrata in zelo- majhnega prostora! Vodilna ljudje obrata in podjetje so nam že zdavnaj obljubili, da nam bodo napravili zračenje, poletje je tu, a tega še niso storili. Vodilnim ljudem v jeklarni, (ki jih je kar precej) je glavni cilj velika proizvodnja in dLobra kvaliteta. To- razumemo. Toda zakaj se ne brigajo še za kakšne olajšave in izboljšave pri težkem delu? Delavci vlivališča smo že večkrat predlagali, da bi nam pripomogli pri odbijanju korenin v Lačnih saržev z rezanjem s kisikom. Za- to opremo so že vložili precej denarja. Sedaj je vse to zaspalo. Vsako leto se dogaja, da v poletnih mesecih najbolj manjka Ljudi v vlivališču, ker delovodje nenačrtno (preveč hkrati) puščajo ljudi na dopust. Na to srno že večkrat opozorili delovodje* izgovarjajo pa se, da moramo dopuste čimprej izkoristiti. V naslednjih mesecih, ko bo najhujša vročina, bi morali vodilni ljudje jeklarne poskrbeti, da bi bila posada v vlivališču kompletna. Dogaja se (zadnji teden v mesecu moramo vsi izkoristiti proste dneve), da manjkata 2 ali 3 delavci, potem pa moramo drugi delati namesto njih, saj mora biti delo pravočasno opravljeno. In večkrat se zaradi tega, ker Smo preobremenjeni z delom, zgodi nesreča ali pa -pozneje kdo zboli. Takšnih primerov je bilo pari nas že precej. To. se posebno- dogaja pri nas na 3. dnini. Z manjšo posado delamo že vsa leta. v februarju letos so odpovedali trije delavci delo, dva sta zbolela, obratovodstvo pa ves mesec ni poskrbelo za nove delavce, mi pa ©mo imeli težave, ker smo delali z zmanjšano -posado. Vodilna ljudje jeklarne nam stalno pripovedujejo: s čim manjšo posado bomo delali, tem večja bo vrednost točke. To- j«t že res, vendar se pri nas v vlivališču, pori težkem delu in v hudi vročini in. visoki proizvodnji težko vzdrži. Vsi delavci vlivališča jeklarne, posebno 3. dnine, predlagamo, naj bi v bodoče kadrovska služba pri odobravanju dopustov posvetila več pozornosti razporeditvi dopustov, da bi jih leto® bolj enakomerno razporejali, ne tako kot se je to dogajalo v prejšnjih letih, pa bi se izognili marsikateri težavi. Mi delavci v vlivališču, -močno občutimoi, če namesto, da bi opravljala delo na delovnem mestu dva delavca, mora to delo opraviti 1 delavec. Te težave, katere imamo v vlivališču na dnevnem redu, pa obratni delavski svet sploh ne obravnava! Delavci 3. dnine jeklarne Tako kot si že-limo čimveč dopisnikov, tako si ne želimo anonimnih prispevkov. Pismo-, ki ga vendarle objavljamo, je anonimno, kajti pisci so »pozabili« pripisati še svoja imena. Zakaj? Sodimo, da s svojo kritiko samo- želijo izboljšati razmere, torej stvari, ki bodo vsem v prid. Zakaj se torej ne bi podpisali pod dobronamerno kritiko? Upamo, da se bodo delavci 3. dnine jeklarne še kdaj o-glasili v svojem- glasilu, mi smo pa tokrat poskrbeli za odgovor na njihovo pismo: Preseneča nas, da se še vedno pojavljajo- članki brez podpisa, ker za to ni nobenih razlogov. Vendar bomo odgovorili piscu in članom kolektiva pojasnili zadevo-. Razumljivo je,, da je nagel gospodarski razvoj prinaša velike zahteve po novih kvalitetah, povečanju proizvodnje in produktivnosti. Temu razvoju -posebno težko- * sledimo zaradi zastarelih in izrabljenih osnovnih sredstev. Jeklarna je prešla v zadnjih letih od 25 tisoč ton jekla na 36 tisoč ton in desetih kvalitet na 70 kot jih je predvideno v letu 1962. Delovno okolje se bistveno ni menjalo-, izvršili pa smo izboljšave, ki so- omogočile tako proizvodnjo. Vlaganje sredstev y zastarele obrate je nujno potrebno, ni pa vedno najboljše naložen denar, saj bi sicer ves dohodek podjetja lahko porabili samo- za velika popravila in redno vzdrževanje osnovnih sredstev. Naš kolektiv se je odločil za rekonstrukcij o podjetja, ki temelji predvsem na lastnih sredstvih. Akcijski program, jeklarne predvideva, kar je v glavnem že izvršeno, naslednje: avtogeno rezanjet korenin, obračanje kokil z gibljivimi kleščami!, zamenjava samotnih kap z eksotermnimi vložki. Uvedena je že uporaba suhega lijaka, povečana hitrost žerjavov, zamenjava žerjava z novim idr., kar je brezdvomno vplivalo na povečanje proizvodnje in delno izboljšanje delovnih pogojev. Posada vlivališča je na predlog OD S in sklepa DS posebej stimulirana za izredne delovne pogoje . pri povečani proizvodnji. O pogojih dela v naših starih obratih so tako uprava, upravni odbor in delavski svet pogosto- razpravljali, vaš obratni delavski svet pa je temii vprašanju posvetil pozornost na 7. in 9. zasedanju. Vseh problemov ne bomo mogli rešiti čez, noč, je pa ena od osnovnih nalog vodstva podjetja in organov upravljanj a!, izboljšati delovne pogoje že zato, da bi zmanjšali izgube zaradi bolezni in nezgod, seveda v okviru finančnih in tehničnih možnosti. Sistem nagrajevanja naj bi bil znan slehernemu članu kolektiva, zato težnja po zmanjševanju delovne sile, povišanju produktivnosti ter osebnih dohodkov ni napačna, ampak pravilna. Res pa je, da v posameznih obdobjih delovne sile primanjkuje, posebej še, če dopusti niso pravilno planirani, za kar pa je v prvi vršiti odgovoren obratni delavski svet, ki je do-lžanj pregledati in odobriti plan dopustov. Predlagamo piscu in tudi drugim članom kolektiva, ki imajo občutek, da ni vse storjeno- kot bi moralo biti, da se v prvi vrsti seznanijo s (pravilniki, pravili in poslovniki, ki jih je sprejel delavski svet in s tem ugotovijo, da imajo proizvajavci danes velike možnosti za vsestransko sodelovanje, predvsem bi pa probleme in tudi koristne predloge morali prenašati preko svojih obratnih delavskih svetov na ostale službe v podjetju. Na ta način bo izvršeno veliko več koristnega dela, odnosi bodo boljši, predvsem pa počutje na delovnem mestu, ki je predpogoj za uspeh pori de-lu. Jeklarji, z dobro voljo boste premagali trenutne težave. Upajmo pa, da bo program razvoja naše železarne v danih pogojih tudi izvršen in s tem odpravljene vse sedanje težave. RESNICI NA LJUBO Pod tem naslovom nam je poslal tovariš Bo-gomir Mastnak iz Teharja 65 pismo o delu tesarjev in o- njihovih prizadevanjih, da bi v najkrajšem času opravili svoje naloge. Zaradi pomanjkanja prostora je pismo izostalo, zato vabimo pisca, da se še oglasi s kakšnim svojim novim prispevkom. Uredništvo i_____________________________________________________________J HTV v jeklarni V mesecu aprilu 19 6 2 Smernice za uresničitev proizvodno finančnega plana v letu 1962 Delavski svet je dne 16. aprila t. 1. sprejel samostojni družbeni plan za 1962. leto. Plan obsega: proizvodni program, kvalitetni program, program osvajanja nove proizvodnje, predračun investicijskega vzdrževanja in investicijske dejavnosti, ter finančni plan. Planske kalkulacije so zajete v dveh brošurah, v eni kalkulacije osnovnih proizvodnih obratov, a v drugi kalkulacije pomožnih obratov. Sestavni deli plana so tudi predračuni obratovne in upravno prodajne režije, predračun stroškov za izobraževanje kadrov, predvideni izdatki za štipendije in za nagrade ' praktikantom strokovnih šol. Omenjene plane in predračune je odobril delavski svet. Za uporabo sredstev iz sklada skupne porabe in investicije so planu priloženi pregledi potreb samo za orientacijo. Sredstva v te namene bodo odobravali naknadno delavski sveti po ugotovljeni prioriteti in po predlogih odgovornih komisij. Delavski svet je na istem sestanku sprejel oziroma potrdil akcijski program. O programih so razpravljali obratni delavski sveti. Tudi programi strokovnih služb - so vključeni v skupni akcijski program. Glede na doseženo proizvodnjo v 1961. se v p«roizvodnem planu predvideva količinsko povečanje za 4,4% in sicer: v proizvodnji aglomeracije 3,5 %>, ' v proizvodnji elektroplavža 1,1 %, v proizvodnji jeklarne 3,6°/o, v proizvodnji valjarne: gredice 20,9 %>, finalni proizvodi 6,2 %, v .proizvodnji livarne sive litine 3,4 %, v proizvodnji livarne valjev 36,0%, v proizvodnji obdel. valjev 31,2 %, v proizvodnji šamotne 3,3 %. Kljub povečanju proizvodnje je v planu predviden -za 3,3 nižji celotni dohodek kot je bil ustvarjen v 1961. letu. Za to je razlog v spremembi asortimana, v, glavnem pa v naknadnem znižanju cen nekaterih proizvodov, predvsem valjev. Glede na to plan predvideva tudi nižji dohodek. Pri takšni situaciji je še posebno pomembno, da vsak član kolektiva na svojem delovnem mestu skrbi za solidno poslovanje, ki more biti usmerjeno v povečanje kvalitetne proizvodnje in znižanje stroškov. To so predpogoji za povečanje dohodka, s tem pa tudi za pov.ečanje sredstev za sklade in osebni dohodek. Prav je, da se tudi mi oglasimo. Ce glede na povečano proizvodnjo, hitrejši tempo dela v zastarelem obratu in drugih težav ima komisija HTV v jeklarni težko delo. S pomočjo oh rato vodstva in varnostnega tehnika dokaj uspešno rešuje probleme, katerih pa ni malo. Nekaj problemov pa sami ne moremo rešiti. Naš predstavnik v CDS je to vprašanje že sprožil. Najtežji delovni pogoji so prav gotovo v uli-vališču (tudi v cevni livarni so podobni). Z uvedbo tekočega gredlja in kisika ne pomeni le večjo proizvodnjo, temveč zahteva tudi večjo urnost pri delu. Žal v ulivališču- zaenkrat ni mogoče ustvariti boljše pogoje ali olajšave, zato vsi nestrpno pričakujemo gradnjo nové jeklarne, kjer bodo vse te težave odpravljene, v ulivališču so nekateri delavci kot so tov. Knez, Hercog, Plahuta, Kukovič in še nekaj drugih, zaposleni že okoli 15 let, opravljajo isto težavno delo, ter so pri tem delu že pustili srvoje moči. Včasih je bila livna jama postavljena v 7 ali 8 urah, šlo pa je za kokile format 170. Danes pa glede na Kvaliteto jekel, mora biti ulivališče očiščeno 'in pripravljeno za sprejem šarže že v 5 urah ali celo prej in to postavljeno s ko kilami formata 185, kar je znatno težavnejše. Imenovani delavci na primer ne morejo slediti hitremu delu in več nevarnosti je, da zaradi tega povečanja pride do nezgode, posebno pod žerjavi. Te tovariše bi bilo potrebno zamenjati z novimi močmi. To je naš najbolj pereč problem. Ce obrat prestavi takega delavca na delo drugam, se mu s tem močno zniža osebni dohodek. Sami delavci prosijo za premestitev, toda pod pogojem, da se jim sedanji osebni dohodek ue zniža, saj so vse svoje moči pustili v ulivališču, zdaj pa bi bili prikrajšani. Mislim, da so podobni problemi tudi v drugih obratih in naj bi našli rešitev v okviru podjetja. Čistilnica ingotov je v obratu poglavje zase. Že skrajni čas je, da izdelamo sesalne naprave. Zrak, katerega vdihavajo brusači ob brušenju ingotov, je skrajno škodljiv. Pomagali smo si z vsemi zaščitnimi sredstvi, z vsemi možnostnimi v dihalnimi gobami, maskami in podobno, toda ob občasnih letnih zdravstvenih pregledih opažamo vse več pljučnih obolenj. Sanitarne naprave smo v preteklem letü nekako izboljšali, toda ne povečali. Lahko trdim, da je še vedno okoli dvajset, delavcev brea delovnih omaric, niti jih nimamo kam postaviti. Kovači in zaposleni v čistilnici sploh nimajo svojih garderob, zidarji so stisnjeni v malem prostoru pod sanitarijami peči. Kolikor bi kamin, ki je že nekaj let neuporaben, podrli, bi na tistem mestu lahko razširili začasne sanitarne prostore za omenjene oddelke. Pripominjam, da je komisija HTV na eni izmed sej že obravnavala nevarnost, ki jo lahko povzroči star kamin; nihče ga več ne vzdržuje, opeka počasi odstopa ter pada v globino. Poraba zaščitnih sredstev je v obratu precejšnja. Življenjsko dobo posameznih zaščitnih sredstev bi lahko znatno podaljšali, če bi vsak delavec bolj skrbel za njihovo vzdrževanje. Obratna komisija za HTV je že pripravila osnutek pravilnika o dobi trajanja posameznih zaščitnih sredstev. Zerjavovodja potrebuje zaščitne čevlje samo od svoje garderobe do žerjava, medtem ko jih nakladalec starega železa ali pečni pomočnik potrebujeta 8 ur. Zato je uvidela, da naj bi bila za žerjaVo-vodjo doba nošenja čevljev najmanj 3 leta, za druge dva pa po 1 leto itd. Poraba azbestnih roka- vic je tudi zelo velika. Marsikdaj bi lahko zaščitna sredstva popravili z dobrim vzdrževanjem (zgodi se, da kdo sploh nikoli ne očisti zaščitnih čevljev), pa bi prav gotovo podaljšali njihovo življenjsko Boris Malec Športne novice Metalurške igre Dne 27. 4. 1962 smo razposlali vsem metalurškim podjetjem Jugoslavije razpis za II. letne metalurške športne igre. Železarne morajo svoje teskmovavce prijaviti do konca tega meseca. Pričakujemo, da se bo po predvidevanjih in razgovorih z nekaterimi predstavniki, udeležilo metalurških iger približno 450 tekmo-vavcev iz vse Jugoslavije. Dela na športnih objektih so se že pričela. Večja dela, ki jih bo potrebno izvesti so: asfaltiranje kegljišča ter notranje opremiti stavbo kegljišča, na štadionu urediti atletsko stezo, dokončati dela v telovadnici (polaganje parketa in montaža orodja), na malih igriščih pa popolnoma izgraditi igrišče za košarko ter utrditi in asfaltirati igrišče za rokomet. Posamezne komisije, ki so v pomoč organizacijskemu komiteju, so tudi že pričele z delom. Zavedati se moramo, da čakajo v zvezi z metalurškimi igrami še velike naloge tako organizacijski komite kot vse druge organizacije na našem področju. Rokomet Naše moštvo rokometašev je v zadnjem obdobju odigralo dve prvenstveni tekmi. Srečanje z Žalcem se je končalo neodločeno z rezultatom 12:12. Tekmo s Partizanom iz Konjic so naši rokometaši končali v svojo korist z rezultatom 18:9. Do tekme med Partizanom iz Celja ni prišlo zaradi neudeležbe gostov, tako da je srečanje registrirano v našo korist z rezultatom 5:0. Naše moštvo je v lestvici trenutno na drugem mestu. Lestvica okrajne rokometne lige je naslednja: Rudar Velenje 8 8 0 0 146:102 16 P.-Kovinar Štore 9612 174:139 13 Partizan Žalec 8 4 2 2 146:128 10 Partizan Laško 8 5 1 2 144:130 11 Partizan Celje 9 3 0 6 115:139 6 Partizan Konjice 9 1 0 7 148:188 2 Partizan Polule 9 1 0 7 99:146 2 Nogomet V preteklem obdobju so naši nogometaši odigrali tri prvenstvene tekme v okrajni nogometni ligi. Od teh so dve izgubili in eno odigrali neodločeno. Rezultati tekem so naslednji: Partizan — Kovinar Štore : Partizan Konjice 1:1, NK »Olimp« Celje : Par-tizan|l|!g Kovinar Štore 2:0,. Partizan Šmartno : Partizan — Kovinar Štore 2:1. ZAHVALA Zahvaljujem se upravi železarne in celotnemu kolektivu za denarno pomoč v času moje bolezni. Iskreno hvaležen Jože Lončar Gorica št. 56 p. Slivnica pri Celje FILMI V ŠTORAH 2. in 3. 6. 1962 — franc. č. h. ZDRAHAR; 9.. in 10. 6. 1962 — italij.-nemški, barvni NE POZABI ME; 16. in 17. 6. 1962 — nemški č. b. VRAŽJI KROG; jj 23. in 24.! 6.v 1962 ital j.-franc. QS'P barvni NOČI LUKRECIJE BORGI JE. Novi člani našega kolektiva: 1. Stipiovšek Franc, NK delavec, vaOjjamai; 2. ¡Kavka Jože, NK dieliai-vec, (valjarna; 3. To»jnkx> Jože, NK delavec, valjarna.; 4. Rozman Alojz,' NIK- delavec, (vaOjaima.; 5. Žlender Jože, NK delavec, valjarna; 6. FšemJčmk; Alojz, NK delavec, valjarna-; 7. Gračner Stanislav, NK delavec, livarna sive litine; 8. Sarliaih Franc, NK dela-' vec,, livarna sive litine; 9. Vega Anton, NK delavec, livarna sove litine, 10. Plahnita. Franc, NK delavec, livarna sive litine; 1,1. Kozole Konrad, NK delavec, livarna sdve liitdne; 12. [Mlinarič Mihael, ¡NK delavec, livarna .sive litine; IS: Bufcovšeik Jakob, NK delavec, livarna sdve liitdne; 14. Vivod Anton, NK delavec, livarna sdJve.ldtdine; 15. Kovač Ivan, ¡NK delavec, livarna sdve litine; 18. Grajžl Stanislav, NK delavec..,¡Livarna sdve liitdne; 17. Rančiigaj -Pavel, NK -delavec, lavama sdve litine; ,18. Počiva,všek Jakob, NK delavec, eksfpeditt; 19. Avžner Stefan, NK delavec, eflcs-pedit; 20; Gradič. Jože, NK delavec, eksipedit; 2il. Sne,k Edvard, NK delavec, ekspediilt; 22. AjldniOc Avgust, NK delavec, eks/pedit; 28. Strnad Miha,, NK delavec, ekspe-dit; 24. Žagar Franc, NK delavec, ekjstpediit; 25. Jelen Franc, NK delavec, efespedilt; 26. Flis Franc, NK (delavec, ekaspediit; 27. Zvonar Franc, NK delavec, etospedit; 28. Jazbec Vladimir, NK delavec, mehanična delavnica; 29. Cavž Vinko, NK dielavec, jeklarna; 30. Ocvirk ¡Marjan, NK delavec, jeklarna; 31. Mikže Franc, NK delavec, jeklarna; 32. Horvat Ivan, NK delavec, jeklarna; 33. Kam-(pošefc Stefan, NK delavec, samotama; 34. Ogrizek Martin, NK delavec, šamoitamnia.; 35. Kovačič Stanko, NK delavec, samotama,; 38. Melinc Ivan, NK delavec, Samotama; 37. Kresnik Mihael, NK delavec, UQS — operativni oddelek; 38. Jelič Marko, KV .Mjučav-ničar, UOS — operativni oddelek; 39. Leban Lidija, SS uslužbenka, kadrovski oddelek. Podjetje so zapustili: 1. Krumpak Terezija, ¡DUR, sporazumno; 2. Polak Jože, jeklarna, sporazumno; 3. Koprivc Roman, livarna sive litine, sporazumno; 4. Gajšek Terezija, kemični laboratorij, sporazumno; 5. Kolar Stefan, ekspedfit, sporalzumno; 6. Jesenek Jože, 'garaža, sporazumno; 7. Juiračiič Drago, skladišče, samovoljno; 8. Rotrovšaik Jože, po odločbi disciplinske komisije; 9. Hrvolj Stjepan, livarna sive litine, v preizkusni dolbi; 10.. Kosàber Alojz, livarna siv© litine, samovoljno; M. Pečnik Marija, DUR, po ¡Lastni želji; '12. Kirhimajer Anton, komunalni oddelek, po lastni želji; 13. Zajgajšek Franc, star 58 let, PK 'progovni dielavec na promet, v tem podjetju, zaposlen 16 ■let, je toda starostno' upokojen; 14. ¡Bervar Jernej, ¡Star 62 let, KV skladiščni delavec, v tem podjetju zaposlen il let, je bil, starostno upokojen; 115. -Močnik Jurij, star 56 let, VK zanjkar v valjarni, v tem podjetju zaposlen 36 let, je bdi starostno upokojen; 16. Tuhtat Jožica, stara 51 let, KV natakarica, v DUR, zaposlena 6 let, je ¡bila invalidsko upokojena-; 17. Ulaga Anton, star 52 let, VK topilec v jeklarni, v tem podjetju zaposlen več Jkot 17 let, je bdi invalidsko upokojen; 18. Samec ¡Martin, star 53 let, VK kovač za feomipl. dela v mehanični delavnici, v tem podjetju zaposleni več ; 19. So- THžričMatdjai, star 56 let, KV pr egi. strojev na elektroplavžu; v tem podjetju zaposlen, več kot 20 let, je bil invalidsko upokojen. Poročili so se: -1. Hrovat Mihael, šamotaima; 2. 2. Jug Janez, valjarna; 3. Klinc Marjah, modelna mizama; 4. Ze-me Bernard, deklama; 5. Mecilov-' šek Franc, livarna valjev; 6. Vr~ hovšek Franc, valjarna; 7. Kos Julijan, ekspedit. Naraščaj v družini so dobili: 1. Klenovšek Jakob, jeklarna); .2. 2. Medved Adolf, mehanična, delavnica; 3. Metličan Ivan, ekspe-f diit; 4: Zajko Avgust, valjarna; 5. Paš.čirisiki Viktor, -valjarna; 6. Dor-, 'niik Alojz, livarna sive litine; 7. Vovk Ivan, obdelovalni-ca' valjev. Čestitamo! Izostanki v mesecu marcu: Zaradi bolezni je bilo izguiblje-, ridih 5. od mesečnega f osebnega dohodka za dobo 1 ¡meseca 5. Kazni so bile izrečene: zaradi neopravičenih izostankov: 6, prihoda naj delo v vinjenem stanju 1, , netovaoški odnos do sodelavcev 2 in kršenje bolniškega reda 1. Zaradi prihoda na delo v vinj e-nem stanju, je bit z dela odstnaK njem Pajk Ivan, zaposlen kot je- malec vzorcev v ¡kemičnem taibo-’ ratoriju. Nezgode v mesecu aprilu 1962: V mesecu aprilu so se pri delu ponesrečili naslednji: V jeklarni: Ocvirk Marjan, Ar-bajter Luidvik, Koštomaj Anton. V valjarni: Lubej Martin. V livarni sive ' litine: Čretniki ' Martin, Romih Ivan, Cveriin Franc, Vivod Anton, Košir Milan. V samotar ni: Hrovat Anton,., V obdelovainici valjev: Makuc , Vili, v mehanični delavnici: Krogi Ivan, Medved Adolf, na prometu; Hrastnik Ruidolf, mia etfesjpe.ditu: Gračner Mirko in od uslužbencev Jermol Vilma. Na poti na delo sta bili prijavljeni 2 nezgodi in sicer: z eiektno-piavža Črešnar Franc in iz valjarne Starki Ivan. V splošnem slo le ¿male nezgode z malenkostnimi poškodbami, večinoma na prstih. Vzrok nezgodam je v večini primerov premajhna pazljivost dn brezbrižnost za lastno zavarovanje pri delu., v nekaterih primerih še nekoliko nerodnosti in neprimerni, nepravimi in nevarni načini nekaterih, prijemov prii delu, kar je zLasiti pri ¡kvalificiranih. delavcih, nerazumljivo. Obstaja pa. /še vedno v nekaterih pri-, meriih nedisciplina. ¡gTede r . rvj©pia•— pa Četudi •najmanjše nezgode. Glede tega bomo storili vse, da ne 'bo več takega 'neodgovornega ravnanja. M. B. S prostovoljnim delom bomo uredili okolico biš Stanovalci Štor smo se obvezali na zboru volivcev, da bomo v tem letu zaključili nedovršena dela na objektih, in okolici v naselju. Delavski svet je izjemoma odobril nekaj sredstev v ta namen v prepričanju, da bomo vsi stanovavci svojo obvezo v najkrajšem času tudi izvršili. O delovni akciji bo sicer še govora, zato želimo objaviti le nekaj misli o poteku delovne akcije. Ugotavljamo, da veliko število stanovavcev ni resno doumelo potrebe po ureditvi okolice in še vedno čakajo, da bodo izvršena dela s plačano delovno silo. Priporočamo odboru delovne akcije, stanovanjski skupnosti in SZDL, da vse tiste stanovavce, ki še niso z delom pričeli, opozorijo, da podjetje nima sredstev, da bi delo lahko izvršilo s plačano delovno silo, ampak bomo morali to izvršiti s prostovoljnim delom ali prispevki. Stanovavci hiše št. 140 delamo tudi št. 141 na Lipi smo z vso resnostjo pričeli z delom in želimo, da bi nas vsi drugi posnemali. Stanovavci hiše št. 140 in 141