POROČILO ekonomske in administrativne šole ter šol. centra za blagovni promet za šolsko leto 1967-68 \ izdala: Ekonomska srednja šola v Ptujii Uredil: prof. Drago Šuligoj Tiskano v 460 izvodih Tisk: Ptujska tiskarna, Ptuj VI. POROČILO ekonomske in administrativne šole ter šol. centra za blagovni promet za šolsko leto 1967-68 KAZALO I. Družbeno upravljanje na šoli.........................3 II. Zasedba delovnih mest ...............................5 III. Predmetnik .........................................10 IV. Kronika.............................................14 V. Poročilo o opravljanju počitniške prakse ... 16 VI. Naše maturitetno potovanje..........................17 VII. Šolske organizacije in društva.....................IS VIII. Knjižnice in strokovne zbirke.......................23 IX. Poročilo o tekmovanju v strojepisju in stenografiji 27 X. Seznam učencev in njihov uspeh......................28 XI. Statistika učnih uspehov v šol. letu 1967/68 . . 43 XII. Zaključni izpiti...................................45 XIII. Komercialna srednja šola............................55 XIV. Razprave o ukinitvi ESŠ v Ptuju.....................56 XV. Poslovno poročilo..................................63 I. DRUŽBENO UPRAVLJANJE NA SOLI Glede na določila 91. člena ustave SFRJ o ureditvi notranjih odnosov s statutom. temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 15/64), temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SRS, št. 5/65), zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SRS, št. 11/65), zakona o organih upravljanja v šolah in drugih zavodih (Uradni list SRS, št. 7/64) ter na osnovi statuta ekonomske srednje šole v Ptuju, ki ga je potrdila skupščina občine Ptuj, št. 022-47/67-2-TuA, od 18. 5. 1967 - je izvolila delovna skupnost zavoda ustrezne organe družbenega upravljanja in to: - vsi člani delovne skupnosti zastopajo njen delavski svet, ker ne šteje skupnost 30 članov; - upravni odbor je sestavljen iz 5 članov. Po določilih čl. 115 statuta zavoda so vključeni v delovno skupnost za odločanje o posebnih pristojnostih zastopniki javnosti, ki jih je imenovala skupščina občine Ptuj s sklepom št. 022-82/64-3-TM, od 4. 11. 1964. Zastopniki so: Kolarič Ciril, sekretar Kmetijskega kombinata Ptuj, ki zastopa ekonomski oddelek; Rubin Maks, načelnik pri upravi občine, ki zastopa administrativni oddelek; Vobner Karel, direktor Trgovskega podjetja „Merkur“ Ptuj, ki zastopa šolski center za blagovni promet. Skupnost je na svojih sejah obravnavala: Na 15. seji, dne 11. 10. 1967, je sprejela delovni program za šolsko leto 1967/68, razpravljala o delitvi OD in sklenila, da do konca leta 1967 ne bo spreminjala notranjih meril delitve. Obravnavala je delovno disciplino snažilk in imenovala disciplinsko komisijo zaradi kršitve delovne discipline za snažilki Marijo Ljubeč in Hildo Žumer. Na 16. seji, dne 11. 11. 1967, je potrdila obračun OD za III. tromesečje. Na 17. seji, dne 6. 12. 1967, je obravnavala vprašanje ukinitve dvoletne am-ministrativne šole, ki bi jo naj po mnenju Sveta za šolstvo Skupščine občine Ptuj odpravili. Razprava je pokazala, da so poklicni profili za administrativno dejavnost tako obsežni, da trenutno niti polovica delovnih mest ni ustrezno zasedenih, da je šola od leta 1960 usposobila 323 absolventk in da tako šolanje omogoča pridobitev strokovne usposobljenosti velikemu delu ženske mladine. Skupnost je sklenila, da pošlje šola področnemu upravnemu organu gradivo o poklicnih slikah, ki ga je pripravila republiška skupnost administrativnih šol in da se vprašanje glede obstoja šole znova prouči. Na 18. seji, dne 8. 12. 1967, je določila popisne komisije za popis premoženja šole, razdelila variabilni del OD, predvidela razdelitev sredstev za zaključni račun in izrekla ustni opomin kršilkam discipline snažilki tov. Mariji Ljubeč in Hildi Žumer. Na 19. seji, dne 2. 2. 1968, je obravnavala zaključni račun za poslovno leto 1967 potem, ko se je seznanila s poročili inventurnih komisij za popis premoženja in s poslovnim poročilom. Po razpravi, glasovanju o odpisih in po predlogu za razvrstitev preostalih sredstev, je sprejela zaključni račun. Na 20. seji, dne 7. 3. 1968. je obravnavala 'vprašanje obstoja ekonomske srednje šole glede na gradivo Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo o predlogih ukrepov za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja. Gradivo razprav delovne skupnosti, družbeno-političnih organizacij in upravnih organov objavljamo posebej. Na 21. seji, 28. 3. 1968, je imenovala razpisno komisijo za razpis ravnatelja, sklepala o odpovedi delovnega razmerja predmetne učiteljice Pavline Majnik, ki je zaprosila za prosto delovno mesto tajnice temeljne izobraževalne skupnosti, obravnavala pojasnila Republiškega sekretariata glede pogojev o delovnih razmerjih v prosvetni dejavnosti, spremenila sklep o višini dnevnic in se seznanila z zapisnikom službe družbenega knjigovodstva o pregledu zaključnega računa šole. Na 22. seji, 15. 5. 1968, je sklepala o razpisu učencev v ekonomsko srednjo šolo in administrativno šolo. Za ekonomsko šolo je bilo razpisanih 70 mest, za administrativno 35, medtem ko se vpisuje v šolski center za blagovni promet po predhodno sklenjenih učnih oziroma štipendijskih pogodbah. Na 23. seji, dne 15. 5. 1968, je soglasno izvolila ob sodelovanju zastopnikov javnosti za ravnatelja dosedanjega ravnatelja oziroma predstojnika zavoda Jožeta Stropnika. Na 24. seji, 3. 6. 1968, je obravnavala in sprejela merila za delitev OD od 1. 1. 1968 in odločala o višini nadomestil za razna dopolnilna dela. Na 25. seji, 19. 6. 1968, je razmejila merila za delitev rednih OD glede na delovne izkušnje v razponu do 25 %. Na 26. seji, 26. 8. 1968, je sprejela nova merila za obračunavanje rednih osebnih dohodkov tako, da je glede na povečana sredstva zvišala vrednost ocenjevalne točke za 10%. II. ZASEDBA DELOVNIH MEST 1. Spremembe v staležu učnega in tehničnega osebja v šolskem letu 1967/68 I. Namestitve: V šolskem letu 1967/68 ni bilo novih namestitev. II. Zavod j e zapustila : 1. Pavlina Majnik, predmetna učiteljica, razrešena 30. 4. 1968 po sklepu delovne skupnosti na lastno željo zaradi zaposlitve na delovnem mestu tajnice Temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj. 2. Bolniški dopusti učnega osebja: 1. Marija Knez, strokovna učiteljica, na porodniškem dopustu - do 14. 11. 1967 brez delovne obveznosti; - do 8. 5. 1968 s polovično delovno obveznostjo. 3. UČNO IN TEHNIČNO OSEBJE na ekonomski srednji šoli, administrativni šoli in v šolskem centru za blagovni promet „ „ PRIIMEK IN IME, Z. št. . ,. poklic Rojstno leto Poučuje šola, predmet, razr., odd. Število ur. ted. Razrednik /. Stalno nameščeni 1. STROPNIK Jože, ravnatelj, profesor 1921 ESš zg. III. a2b2 Aš go., ze. II. 2 6 2. BRATINA Jože, str. učitelj -pripravnik 1922 I. polletje ŠC bi. I. a5b5c5d5 pr. p. 3 odd. II. polletje ŠC ops. 11. d4 III.4 bi. II.a6b6c6 pr. p. 3 odd. 31 37 I. c ŠC II. c ŠC in II. d ŠC 3. ČlC Jože, profesor 1937 I. polletje ESŠ an. I." II.3 III. b3 IV. b3 AŠ sl II.‘ ŠC an. I. a4c4 II. polletje ESŠ in AŠ — isto ŠC an. II. c4c4d4 III.4 27 35 II. AŠ 4. KNEZ Marija, strok, učiteljica -pripravnica 1938 15. 11. 1967 — 9. 4. 1968 AŠ sp. I. b12 10 . 4. 1968 dalje AŠ sp. I. b12 I. a'2 (1. in 2. sk.) 12 24 I. b AŠ 5. KOSI Ruža, strok, učiteljica -pripravnica 1940 5. 9. 1967 — 15. 11. 1967 AŠ sg. I. a6 II.6 sp. I. a12 (1. sk.) I. b'2 16. 11. 1967 — 10 . 4. 1968 Aš sg. I. a6 II.6 sp. I. a12 (1. sk.) 11. 4. 1968 dalje ESŠ sp. I.2 II.2 III. a'b- (2. sk.) std. IV. a‘b' (2. sk.) Aš sg. I. a6 II.6 ek. p. I. a2b2 II.2 36 24 26 I. a AŠ 6. KOVAClC Franc, 1939 I. polletje 29 I. a ŠC profesor -pripravnik III. a2b2 IV. a2b2 gr. 1.3 II.2 st. IV. a2b2 ŠC go. ze. I. a2b2c2d2 II. polletje ESš in AŠ — isto ŠC go. ze. I. a2b2c2d2 29 II. a ŠC 7. KREUTZ Beda, predm. učiteljica -pripravnica 1936 I polletje ESŠ te. (dekl.) I.2 II.2 III. a2b2 IV. a2b2 AŠ te. I. a2b2 II.2 ŠC te. I. a3b3c3d3 II. polletje ESŠ in Aš — isto ŠC te. II. a3b3c3 II. d2 III.2 30 31 „ _ PRIIMEK IN IME, Z. st. . .. poklic Rojstno leto Poučuje šola, predmet, razr., odd. Število ur. ted. Razrednik 8. LENART Zora, profesorica 1914 I. polletje ESŠ kn. I. 3 II.3 III. a3b3 IV. a3b3 II. polletje ESS — isto , SC kn. II. a2b2c2d2 III.2 18 28 II. ES S 9. LORGER Tone, profesor 1927 I. polletje ESŠ bi. L2 II.2 III. a2b2 IV. a3b3 Id. I.i II.1 III.1 IV.1 AŠ zdr. vzg. I. a^1 ŠC Id. I. a2b2c2d2 II. polletje ESŠ in Aš — isto ŠC bi. II. d6 III.6 Id. II. a2b2c2 28 38 III. a ESS 10. MAJNIK Pavlina, predm. učiteljica 1931 5. 9. 1967 — 9. 4. 1968 ESS sg. II.2 II. a1b> sp. I.2 II.2 III. aib' (2. sk.) std. IV. aib' (2. sk.) AS sg. I. b6 ek. p. I. a2b2 II.2 24 I. b AŠ 11. MAURIC Franc, profesor -pripravnik 1937 I. polletje ŠC tr. 1. a4b4c4d4 ops. I. a4b4c4d4 II. polletje ŠC tr. II. a4b4c4d4 III.4 ops. II. a4b4c4d4 32 32 I. a ŠC III. ŠC 12. MINKO Doroteja, profesorica 1912 I. polletje ESŠ ne. I.4 II.3 III. a3 IV. a3 ŠC ne. I. a4b4c4d4 II. polletje ESŠ — isto ŠC ne. II. a4b4c4d4 III.4 29 33 IV. a ESŠ 13. PEČNIK Tatjana, 1938 predm. učiteljica -pripravnica I. polletje 34 ESS tdu. III. a2b2 IV. a2b2 Aš pp. I. a2b2 II.2 up. II.2 dev. I. a2b2 II.2 zdg. I. a2b2 ŠC zdg. I. a2b2c2d2 3« II. polletje ESS in AS — isto SC zdg. II. a2b2c2 tdu. II. d3 III.3 I. b SC II. b SC 14. PEKLAR Feliks 1938 Isl v?6i T 9' 4' 1968 35 str. učitelj s|. i.2ii.2 III. a'b' (l.sk.) std. IV. a^1 II. (1. sle.) AS sp. 1. a'2 (2. sk.) II.32 10. 4. 1968 dalje ^ ESŠ sg. L3 II.2 III. a^' sp. isto std. isto AŠ sg. I. b6 sp. II« 15. svetelSek profesorica Marija, 1933 I. polletje ESŠ sl. I.4 II.4 Aš sl. I. a6b6 ŠC sl. I. c6d6 II. polletje ESŠ in Aš — isto ŠC sl. II. cs III.4 29 32 I. ESS z §t PRIIMEK IN IME, poklic Rojstno leto Poučuje šola, predmet, razr., odd. število ur. ted. Razrednih 16. TOMŠIČ Stane, predm. učitelj 1921 ESŠ ma. 1.3 II .3 III. a2b2 IV. a2b2 gr. III. a2b2 IV. a2b2 AŠ gr. I. a2b2 II.2 27 17. ZORKO Bogdana, profesorica -pripravnica 1936 ESS gp. I.2 II.2 III. a2b2 IV. a2b2 pe. 11.3 III. a3b3 ko. III. a2b2 IV. a2b2 29 III. b ESŠ II. Dopolnjuje učno obveznost 18. SOREC Herbert, predm. učitelj 1914 I. polletje ESš pv. (ženske) III. a2b2 IV. a2b2 pv. (moški) III. + IV.2 10 namešč. na gim. Ptuj III. Honorarni predavatelji 19. CAFUTA Vera, sanitarni tehnik 1943 I. polletje SC hi. I. a2b2c2d2 II. polletje SC zdr. vzg. III.2 8 namešč. pri Skup. obč. Ptuj 20. DABIČ Viktorija, predm. učiteljica -pripravnica 1941 I. polletje SC sl. I.af-b* II. polletje SC sl. II. a5bsd4 12 14 namešč. na osn. šoli F. Osoj. Ptuj 21. OROVIC Slavko, aranžer -dekorater 1928 I. polletje SC ar. I. a2b2c2d2 II. polletje SC ar. H. a2b2c2d2 III 2 8 10 namešč. pri trg. pod. Panon. Ptuj 22. ŠULIGOJ Drago, profesor 1930 ESŠ sl. III. a3b3 IV. a3b3 12 namešč. na gim. Ptuj 23. ŠULIGOJ Ljubica, profesorica 1934 ESš zg. I.3 II.3 pe. IV. a3b3 12 namešč. na gim. Ptuj 24. TURKUŠ Branko, predm. učitelj 1930 I. polletje ESŠ tv. (moški) I. - IV.2 SC tv. (moški) I.3 II. polletje ESS — isto SC tv. (moški) II. a + b + c3 II. c + III.3 5 6 namešč. na osn. šoli T. Žnid. Ptuj IV. Tehnično osebje 25. GAJZER Truda 1918 tajnica 26. JARC Ludvik 1903 hišnik - delovno razmerje za določen čas 27. KOSAR Terezija 1933 snažilka 28. LJUBEČ Marija 1928 snažilka 29. ŽUMER Hilda 1943 snažilka V. Učno osebje pri oddelkih za zaposlene - honorarno nameščeni (IV. razred ESS in 5. semester komercialne šole pri šol. centru za blagovni promet) „ v PRIIMEK IN IME, Z. st. , .. poklic Poučuje šola, predmet, razr., odd. Število ur. ted. Stalno nameščen 1. KLANČNIK Frido, dipl. pravnik ESS tdu. IV.2 2 obč. Ptuj 2. KOVAČIČ Franc, profesor - pripravnik ESS go. ze. IV.2 st. IV.‘ 3 ESŠ Ptuj 3. LENART Zora, profesorica ESS kn. IV.2 2 ESŠ Ptuj 4. LORGER Tone, profesor ESŠ bi. IV.2 Kš kt. II.3 5 ESŠ Ptuj 5. PAULINIC Arnold, profesor KS ne. II.i 1 gim. Ptuj 6. MAURIC Franc, profesor - pripravnik ESS gp. IV.2 KS kp. II.2 uz. II.2 6 ESŠ Ptuj 7. STROPNIK Jože, ravn. - profesor ESS pe. IV.2 2 ESŠ Ptuj 8. ŠULIGOJ Drago, profesor ESS sl. IV.2 2 gim. Ptuj, razr. IV. ESŠ 9. SVETELŠEK Marija, profesorica KS sl. II.' 1 ESŠ Ptuj. razr. II. KŠ 10. TOMŠIČ Stanc, predm. učitelj ESS ma. IV.2 gr. IV.2 4 ESŠ Ptuj 11. ZORKO Bogdana, prof. - pripravnica ESS ko. IV.' 1 ESŠ Ptuj EKONOMSKA SREDNJA SOLA PTUJ III. PREDMETNIK PREDMET I. Razred II. III. IV. Sk. št. I. - IV. Štev. vseh ur v času šolanja Slovenski jezik 4 4 3 3 14 446 Tuji jezik (an., ne.) 4 3 3 3 13 416 Zgodovina 3 3 2 — 8 266 Gospodarski zemljepis 2 2 2 2 8 266 Matematika 3 2 2 2 9 288 Gospodarsko računstvo Politična ekonomija in 3 2 2 2 9 288 ekonomika SFRJ Temelji družbene in 3 3 3 9 288 državne ureditve — — 2 2 4 133 Blagoznanstvo 2 2 2 3 9 288 Gospodarsko poslovanje 2 2 2 2 8 246 Knjigovodstvo 3 3 3 3 12 386 Korespondenca — — 2 2 4 133 Statistika — — — 2 2 66 Stenografija 3 2 1 — 6 192 Strojepis 2 2 1 — 5 160 Stenodaktilografija — — — 1 1 33 Telesna vzgoja 2 2 2 2 2 8 246 Predvojaška vzgoja — — 2 2 4 133 Skupaj 33 32 34 34 133 4374 IREDNJA SOLA u J zaposlene PREDMETNIK za 4. letnik PREDMET Skup. štev. ted. ur Skup. štev. ur v šol. letu Slovenski jezik 2 72 Gospodarski zemljepis 1 . 36 Matematika 2 72 PREDMET Skup. štev. ted. ur Skup. štev. ur v šol. letu Gospodarsko računstvo 2 72 Blagoznanstvo 2 72 Politična ekonomija 2 72 Korespondenca 1 36 Temelji državne in družbene ureditve 2 72 Gospodarsko poslovanje 2 72 Knjigovodstvo 2 72 Statistika 1 36 Skupaj 19 684 ADMINISTRATIVNA SOLA PTUJ ZAČASNI PREDMETNIK PREDMET I. Razred II. Sk. št. ted. ur L-II. Štev. vseh ur v času šolanja Slovenski jezik z estetsko vzgojo 6 6 12 332 Zgodovina 2 — 2 72 Zemljepis — 2 2 72 Družbeno-ekonomska in politična ureditev SFRJ 2 2 4 144 Ekonomika podjetij 2 2 4 144 Zdravstvena vzgoja 2 — 2 72 Telesna vzgoja 2 2 4 144 Pisarniško poslovanje 2 2 4 144 Stenografija 6 6 12 332 Strojepisje 12 12 24 664 Osnove upravnega postopka — 2 2 72 Gospodarsko računstvo 2 2 4 144 Skupaj 38 38 76 2336 Šolski center za blagovni promet PTUJ Oddelek za prodajalce PREDMETNIK PREDMET I. Razred II. III. Sk. št. v času šolanja Slovenski jezik z estetsko vzgojo 6 5 5 288 Zgodovina 2 2 — 72 Gospodarska geografija Družbeno ekonomska in 2 2 72 politična ureditev SFRJ — — 4 72 Zdravstvena vzgoja 2 — — 36 Telesna vzgoja 3 3 3 162 Trg. računstvo Organizacija in poslovno 4 4 4 216 spisje v trg. 4 4 4 216 Blagoznanstvo 7 8 8 414 Knjigovodstvo — 2 2 72 Aranžerstvo 2 2 2 108 Tuji jezik (ne., an.) 4 4 4 216 Praktični seminar po progr. I. II. III. — Skupaj teoretični pouk 36 36 36 1.944 Praktični pouk v delovni organizaciji 40 40 40 2.160 Strokovna praksa 40 40 4 960 Skupaj 5.064 Šolski center za blagovni promet PTUJ Komercialna šola — oddelek za zaposlene PREDMETNIK V PREDMET I. Letnik II. Sk. št. šolanja Slovenski jezik 3 2 170 Tuji jezik 3 3 204 Družbeno ekonomske vede 2 1 102 Uporabno gospodarsko rač. Knjigovodstvo in bančna 3 3 204 dokumentacija 2 1 102 Korespondenca 1 1 68 Kemija in tehnologija 3 2 170 Organizacija in tehnika dela 3 — 102 Praktični komercialni posli Gospodarska in delovna 2 68 zakonodaja 2 2 136 Statistika 1 — 34 Splošne in posebne uzance — 3 102 Gospodarstvo — 3 102 Strojepisje 2 2 236 Skupaj 25 25 1700 V tem šolskem letu je posloval II. letnik tako, da smo podaljšali šolanje za en semester in učili predmete, ki smo jih v prejšnjih dveh letih izločili. Poučevali smo: slovenski jezik (1 uro), nemški jezik (1 uro), praktične komercialne posle (2 uri), splošne in posebne uzance (4 ure), gospodarstvo (4 ure). Od februarja dalje so se slušatelji pripravljali na zaključni izpit. IV. KRONIKA za šolsko leto 1967/68 1. september: vpisovanje dijakov v vse razrede; 2. september: otvoritvena konferenca učiteljskega zbora; 5. september: skupna proslava ob začetku pouka; dijaki so bili seznanjeni z določili statuta, o svojih dolžnostih in pravicah, o organizaciji zavoda, o šolskem redu in o dolžnostih rediteljske službe; 6. september: začetek rednega pouka; 9. september: učiteljski zbor se je udeležil dvodnevne strokovne ekskurzije na Koroško in v Kanalsko dolino; pot je vodila po južnem obrobju Koroške v Beljak, na Dobrač, v Ziljsko dolino do Šmohorja in v Trbiž; 14. september: dijaki so se udeležili s posebnim vlakom strokovne ekskurzije v Zagreb in so si ogledali jesenski velesejem; 24. september: skupni sestanek staršev dijakov novincev in učiteljskega zbora; ravnatelj je seznanil starše o telesnih in duševnih razvojnih posebnostih dijaka mladostnika in o odrazu teh na učno-vzgojnem delu, o predmetniku vseh treh šol z oznako glavne predmetne snovi in o načinih učenja, ki pripomorejo k hitrejši zapomnitvi učne snovi; 15. oktober: občinsko prvenstvo v jesenskem krosu; naše mladinke so zasedle kot ekipa prvo mesto; 14. oktober: ljudski troboj z gimnazijo; zasedli smo drugo mesto: 18. oktober: dijaki vseh razredov so izvedli strokovne ekskurzije v razne tovarne (glede na učno snov strokovnih predmetov); 20. oktober: dijaki so si ogledali šolsko razstavo o delu OZN: 21. oktober: športni dan; dijaki so organizirali medrazredno in mcdšolsko tekmovanje v malem rokometu; 23. oktober: občinsko prvenstvo srednjih šol v rokometu; moška in ženska ekipa sta zasedli prvo mesto; 25. oktober: ob 100-letnici slovenskega narodnega gledališča so si ogledali dijaki zaključno operno predstavo, ..Gorenjski slavček" v Mariboru; 1. november: dijaki so sodelovali na komemorativni svečanosti ob dnevu mrtvih in položili venec na grobnico borcev in talcev na mestnem pokopališču; 4. november: šolska proslava 50-letnice oktobrske revolucije; slavnostni govor je imel ravnatelj; dijaki so brali oziroma recitirali odlomke iz dogodkov revolucije; 7. november: dijakinje so sodelovale v krosu „Dela“ v Ljubljani in zasedle peto mesto; 9. november: druga (redna redovalna) konferenca učiteljskega zbora: pregledani so bili uspehi prvega konferenčnega obdobja; 22. november: tretja redna konferenca učiteljskega zbora; 28. november: šolska proslava ob dnevu republike; dijaki so pripravili kulturni program; slavnostni govor je imel ravnatelj; 12. december: šolska razstava OZN ob dnevu človečanskih pravic; 21. december: športni dan; dijaki so si ogledali ameriško drsalno revijo v Ljubljani; 22. december: svečana proslava obveznikov predvojaške vzgoje ob dnevu JLA s podelitvijo knjižnih nagrad in z ogledom strokovnega filma; 30. december: novoletne razredne zabavne prireditve dijakov; 20. januar: četrta redna (polletna redovalna) konferenca učiteljskega zbora; oddelki šolskega centra za blagovni promet so imeli zaključno konferenco; 22. januar do 3. februar: zimski počitniški odmor; 8. februar: šolska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in šolskem prazniku ob 6. obletnici poimenovanja šole po heroju Jožetu Lacku; dijaki so si ogledali predstavo, ki jo je pripravila dramska skupina DPD „Svoboda“ Ptuj pod naslovom ..Nagelj s pesnikovega groba"; zastopniki mladinske šolske organizacije so položili venec na herojevo p oprsje v šoli; 10. februar: zaključna razreda ekonomskega oddelka sta organizirala za starše, profesorje in širšo javnost svoj sedmi ekonomski ples v prenovljeni dvorani narodnega doma v Ptuju; 8. marec: proslava dneva žena; 7. april: srednješolsko prvenstvo v orodni telovadbi v Mariboru; ženska ekipa je zasedla šesto mesto; 10. april: peta redna (tretja redovalna) konferenca učiteljskega zbora; 21. april: spomladanski kros s tremi ekipami (članice, mladinke, mladinci); vsi so zasedli drugo mesto; 26. april: šolska proslava ob prazniku dela; dijaki so izvajali kulturni program: slavnostni govor je imel profesor Tone Lorger; 27. april do 2. maj: prvomajski počitniški odmor; 11. maj: spomladansko občinsko prvenstvo v rokometu; ženska ekipa je v tretje kot prva osvojila prehodni pokal v trajno last; moška ekipa je bila druga; 4. maj: področno prvenstvo srednjih šol v rokometu v Mariboru; moška ekipa je zasedla tretje mesto; 22. maj: tekmovanje administrativnih šol Ptuj. Maribor in Celje v stenografiji in strojepisju v Ptuju; pokrovitelj tekmovanja je bila skupščina občine Ptuj; 24. maj: konec pouka za zaključne razrede ekonomskega in administrativnega oddelka s šesto (zaključno razredno) konferenco učiteljskega zbora; 25. maj: dan mladosti; rokometno prvenstvo trgovskih šol Slovenije v Celju; I. junij: konec pouka za zaključni razred trgovinskega oddelka z razredno konferenco učiteljskega zbora; 8. do 10. junij: razredni izleti ob zaključku pouka; 10. junij: konec pouka za nižje razrede vseh oddelkov in zaključne razredne konference učiteljskega zbora; 17. junij: zaključna proslava z razdelitvijo spričeval za dijake nižjih razredov; 25. junij: sprejemni izpit v ekonomski in administrativni oddelek po enotnih nalogah za vse srednje šole, ki jih je pripravil ZPPS Maribor; II. junij do 3. julij: počitniška praksa nižjih razredov ekonomske srednje in administrativne šole; 5. julij do 23. avgust: poletni počitniški odmor; Zaključni izpiti v juniju: 4. do 16. junija: administrativni oddelek; 11. do 20. junija: ekonomski oddelek; 13. do 21. junija: šolski center za blagovni promet; Izleti zaključnih razredov: 21. do 30. junij: II. razred administrativnega oddelka; pot je vodila preko Zagreba in Splita v Makarsko (7 dni); na povratku so si ogledali Split (1 dan); izlet je vodil profesor Jože Čič; 22. junij do 3. julij: ekonomski oddelek; pot je vodila v Sarajevo (1 dan) po dolini Neretve in po Popovem polju do Dubrovnika (1 dan), v Ulcinj (7 dni), s povratkom po isti poti; izlet sta vodila predmetna učitelja Stane Tomšič in Herbert Sorec; 26. junij do 4. julij: III. razred šolskega centra za blagovni promet; pot je vodila v Pulo, kjer so bivali 7 dni v počitniškem domu v Versalinah; izlet je vodil profesor Franc Mavrič. Jesenski izpiti: a) razredni popravni: 26. in 27. avgust: vsi razredi ekonomskega, administrativnega in trgovinskega oddelka; b) zaključni in zaključni-popravni: 27. avgust - 10. september: ekonomski oddelek; 29. avgust - 2. september; administrativni oddelek; 29. avgust - 1. september: šolski center za blagovni promet. V. POROČILO O OPRAVLJANJU POČITNIŠKE PRAKSE V SOL. LETU 1967/68 Tudi v letošnjem šolskem letu so opravljali dijaki počitniško prakso takoj po končanem pouku. V delovnih organizacijah so delali tri tedne. Na prakso jih je razporedila posebna komisija, ki so jo sestavljali: 1. Za ESŠ: Bogdana Zorko, Zora Lenart in Franc Kovačič; 2. Za AS: Tatjana Pečnik in Marija Murat. Na. ESS je bilo na počitniško prakso razporejenih 118 dijakov, opravljali so jo v 42 delovnih organizacijah. Na AS je bilo razporejenih 33 dijakinj, prakso pa so opravljale v 22 delovnih organizacijah. Prakso opravljajo dijaki po posebnem učnem programu, s katerim so seznanjene vse delovne organizacije. S prakso želimo doseči, da bi dijaki spoznali tehniko in organizacijo poslovanja podjetij. Hkrati bi se naj seznanili tudi z delom organov upravljanja. Dijaki morajo sproti pisati dnevnik učne prakse, ki jim ga predpostavljeni dnevno potrdi. Po končani praksi morajo sestaviti kratko seminarsko nalogo, primerno nivoju znanja za posamezni letnik. Prejšnja leta smo profesorji kontrolirali izvajanje učne prakse v vseh delovnih organizacijah. Letos smo to kontrolo opravili le ad hoc, ker nam, žal, TIS ni priznala za to potrebnih finančnih sredstev. Kljub temu pa smo dnevnike in seminarske naloge temeljito pregledali in ocenili dijakovo sposobnost in znanje, ki ga je pri sestavljanju dnevnika pokazal. Vendar pa je šola na ta način izgubila neposredne stike z delovnimi organizacijami. Kljub temu da smo poslali istočasno v delovne organizacije veliko število dijakov, so jih le-te sprejele s kar največjim razumevanjem. Tudi posamezniki v delovnih organizacijah so vložili veliko truda, da so se naši dijaki lahko praktično usposobljaji, za kar se tem tovarišem na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Bogdana Zorko Tatjana Pečnik VI. NASE MATURITETNO POTOVANJE Štiri dolga in burna leta so minila od dne, ko smo kot petnajst in šestnajstletni fantje in dekleta, s široko razprtimi in radovednimi očmi zrli okrog sebe in z neodločnim korakom sedli med klopi, ki so bile naše prijateljice ves ta čas, ko smo hlepeli po znanju. In vse prehitro se je bližal čas, ki smo ga pričakovali s tesnobo v srcih, saj je bil to čas, ki je odločal o naši prihodnosti. V temnih svečanih oblačilih smo stopali kot maturanti po mestnih ulicah in iz naših grl je privrela himna ..Gaudeamus igitur". Mogočna pesem, iz katere zveni veselje do življenja, saj smo prestopili veliko oviro, toda nekje iz globin je prihajal otožen zvok, saj to je bil čas, ki smo ga preživljali še poslednjič tako skupaj kot sošolci in prijatelji. Vendar tisti hip ni bilo časa misliti na slovo, kajti z mrzlično naglico smo se pripravljali na maturo. Toda „ura tiktaka in čas se pretaka". Tudi ti najhujši dnevi so bili za nami in po opravljenem zrelostnem izpitu nas je vlak nekega lepega junijskega dne odpeljal, da se naše oči željno nagledajo naravnih lepot in zgodovinskih spomenikov domovine. Polja in gozdovi so švigali mimo oken in vso to pašo za naše oči je pretrgal žvižg lokomotive, ki se je ustavila nekje pred Zidanim mostom. Vsi smo se začudeno spogledali, ko nam je sprevodnik povedal, da bomo stali tukaj sredi poljan polne tri ure. In ko se je sonce pričelo nevidno poslavljati, smo tudi mi postajali mračni, kajti predolgo čakanje nas je vznemirjalo. Toda ko je jeklena pošast puhnila svoj dim in je rezek žvižg pretrgal nočno tišino, se je ponovno začelo naše dolgo potovanje proti prostranim ravninam in hrastovim gozdovom, vse do hrvatske prestolnice, ki je bila zavita v skrivnostno temo. Noč je bila dolga in le malokdo se je lahko mirno potopil v sen, kajti jekleni konjiček je bil vse prepoln ljudi, ki so potovali na vse strani. Naslednje jutro je naznanjalo lep sončen dan in ko smo pozno dopoldne pristajali na sarajevski železniški postaji, smo vsi ostrmeli nad njeno lepoto. Utrujeni od neprespane noči smo si po krajšem oddihu v počitniškem domu ogledali stari del mesta - Baščaršijo. Pravi stik z Orientom pa doživiš ob pogledu na mogočne džamije, ki kot kraljice neba gospodarijo v starem delu mesta. Najmogočnejša med njimi je vsekakor Gazi Husrevbegova džamija,, zgrajena 1531. leta, ki nam s tisoč in tisoč drobnimi ploščicami mozaika govori, kako pestra in bogata je orientalska kultura, katere drobec se je ohranil tudi na naših tleh. Popoldanski dež nam je prišel ravno prav, da smo se še nekoliko odpočili, kajti naslednjega dne nas je čakala še dolga pot. Jutranje sonce je poslednjič obsijalo kupole in strehe mogočnega mesta v osrčju Bosne in že je za ovinkom izginila njegova podoba. Vlak nas je peljal med mogočnimi grebeni Bjelašnice, Prenja in Cvrsnice, a ob progi si je utirala pot Neretva, ki nas je omamljala s svojo prelepo zeleno barvo. Pot se je vila skozi številne predore in med skrbno obdelanimi kraškimi polji vse do Čapljine, kjer smo presedli na motornega „čirota“. Po dvourni vožnji nam je v dolgem in ozkem zalivu že prišlo „naproti“ morje, kot da bi se res tako veselilo našega obiska. Z odprtim tramvajem, ki je menda edini pri nas, smo se napotili v mesto Dubrovnik. Toplo sonce in valovi, ki so butali ob stene, so nas zvabili k obali in mnogi smo z veseljem zaplavali v naročje valov. To mesto, ki ima za sabo tako pisano zgodovinsko preteklost, res upravičeno nosi ime „Biser Jadrana". Vendar naš cilj ni bilo mesto sredi južne Dalmacije, pač pa nas je ladja naslednjega dne odpeljala naprej proti Ulcinju, majhnem mestu ob albanski meji. Vožnja z ladjo je bila zares nepozabno doživetje, kajti modrina neba in morja, ki se stikata tam nekje na obzorju in ju kot kristalna pajčevina obliva sonce, je podoba, ki človeku ne izgine iz spomina. Valovi so lahno pozibavali ladjo in beli galebi so bili naši stalni spremljevalci. Pozno popoldne se je iz mogočnega trupa ladje izvil še poslednji signal in naše naporno potovanje je bilo pri kraju. Že naslednjega dne smo se kot martinčki izpostavljali soncu in naša želja po lepo zagoreli polti se je počasi uresničevala. Vendar tudi ti lepi dnevi brezbrižnega pohajkovanja in lenarjenja ob majhnem obmorskem mestu so minili in že smo se sredi jasne poletne noči znašli na ladji, ki nas je lahno kakor ptica na perutih nesla vse bliže našim zelenim logom naproti. Neštetokrat se spomnim slike, ki se mi je pojavila pred očmi, ko smo se bližali Boki Kotorski ali Dubrovniku. Okrog in okrog nas je valovilo morje, ki je bilo zaradi mesečevega sija podobno bronasti preprogi, na nebu pa je sijalo na milijone zvezd, ki so se kopale v morskih globinah, tam daleč na obzorju pa se je v stoterih rdečih, zelenih in rumenih lučkah bleščal „Biser Jadrana". Naslednjega jutra smo zopet čili in sveži nadaljevali naše popotovanje proti domu. Ko smo se približali lepi zeleni Sloveniji, smo bili kot prerojeni. Dolga pot je bila za nami, toda rojstni kraj je le eden in ta je vsakomur najdražji. S seboj smo prinesli mnogo lepih spominov in ponosni smo na našo lepo domovino. Nada Meglič VII. VII. Šolske organizacije in društva 1. Dijaška šolska skupnost Odbor šolske skupnosti so sestavljali vsi izvoljeni predsedniki razrednih skupnosti, in to: Tkalec Lucija, Trop Ivan, Kolmančič Anica, Anžel Marjana, Čavničar Marta, Meglič Nada, Dimnik Majda, Košir Sonja, Žuljevič Majda, Planinc Janko, Lovrenčič Jože, Hadler Marjana in Plohl Vlado. Za predsednico odbora šolske skupnosti je bila izvoljena Meglič Nada, za tajnico Dimnik Majda, za članico pa Kolmančič Anica. V začetku šolskega leta je sprejel odbor program dela, ki je zajel vsa področja dijaškega samoupravljanja. Program je nakazoval tudi delo razrednih skupnosti, vendar so ga nekatere razredne skupnosti med letom s svojim delom tudi razširile in obogatile. Sicer je bilo težišče dela res na izboljšanju učnih uspehov, vendar se je opažala tendenca, da naj bi se dijaška šolska skupnost udejstvovala tudi na ostalih področjih šolskega in vzgojnega dela. Razredni sestanki so bili z redkimi izjemami vsaka dva tedna, udeležba na njih pa je bila v glavnem kar zadovoljiva. Le malo je bilo razredov, ki so imeli sestanke redkeje. V glavnem so dijaki na sestankih obravnavali učne uspehe, ponekod disciplino, drugod so govorili o pomoči součencem pri učenju ali o socialni pomoči. Na razrednih sestankih so pripravljali poročila razredne skupnosti za redovalno konferenco. Redno so se seznanjali s pravicami in dolžnostmi dijakov, razpravljali o varčevanju šolskega inventarja ter reševali nesporazume in prepire med učenci. Prav te dejavnosti so posamezne razrede pripeljale do tega, da so ob razrednikovi pomoči ustvarile iz vsakega razreda enoten kolektiv, saj so zatrle neenotnost in preprečevale grupacije. Zaključni razredi so samostojno planirali in vodili delovne akcije z namenom, pridobiti si denar za zaključni izlet. Izvedli so tudi vse običajne zaključne prireditve, pri katerih so jim dijaki nižjih razredov radi pomagali. Odbor šolske skupnosti je sodeloval na konferencah, kjer se je odločalo o uspehih, vedenju in življenju dijakov. Pomagal je pri organizaciji ekskurzij, izletov in tekmovanj ter vsem društvom na šoli. Nekoliko več bi se morali angažirati pri organizaciji in kontroli obvezne počitniške prakse kot tudi pri športnih dneh. Odbor je sodeloval pri izboru učencev, ki so bili pohvaljeni, vidno pa je bilo njegovo sodelovanje tudi pri organizaciji šolskih proslav. Stane Tomšič 2. Mladinska organizacija Sekretariat 240-članskega aktiva ZMS na naši šoli je štel 11 članov, vodili pa so ga Ivan Trop, Marija Rozman in Marjana Anžel. Novoizvoljeni šolski komite si je z vsemi močmi prizadeval, da bi v tekočem šolskem letu dosegel več, kot so dosegla mladinska vodstva v prejšnjih letih. Kljub temu da smo se srečavali s številnimi težavami in preprekami, je zmagala naša dobra volja. Ce upoštevamo dejstvo, da aktivnost mladinskih vodstev povsod upada, mi pa smo jo uspeli še povečati, smo dosegli mnogo. Nismo sicer realizirali vseh nalog, ki smo si jih postavili v začetku delovnega leta, smo pa začeli delati, kar je za začetek najpomembnejše. Najbolj nas je oviralo pri delu to, da nismo imeli nobenih delovnih izkušenj. Prejšnji funkcionarji, predsednica in tajnica, so v lanskem šolskem letu maturirali, predstavniki razrednih skupnosti, ki so bili ponovno izvoljeni v sekretariat, pa niso imeli nobenih delovnih izkušenj. Novi člani smo bili polni idealizma, ki nas je sčasoma razočaral, toda še vedno je bila mladinska zavset tista, ki nas je pripravila do tega, da smo se sprijaznili s stanjem in okoljem, v katerem smo morali začeti delati. Izdali smo 2 številki literarnega glasila, ki ju je uredil šolski komite. Pri organizaciji proslav nam je najboli uspela novoletna proslava za celotno šolo. Povečali smo sodelovanje z občinskim komitejem ZMS. Delno smo uspeli tudi pri ustanavljanju krožkov. Mnogo smo razpravljali o problemih mladih, o tem, da je zanimanje mladine za interesne krožke tako majhno, o vlogi ZMS ter o številnih drugih vprašanjih, s katerimi smo se srečavali pri našem delu. Predsednik je bil tudi na seminarju mladinskih funkcionarjev v Bohinju. Na koncu naj še enkrat zapišem, da smo najbolj zadovoljni in da je naš največji dosežek, ker smo začeli delati. Ivan Trop 3. Klub OZN Klub je deloval že četrto leto. Včlanjenih je bilo sedemnajst dijakov iz ekonomske srednje šole, medtem ko so bili dijaki iz administrativne in trgovske šole slabše zastopani. Že v začetku šolskega leta je sprejel klub program svojega dela, ki se je odvijalo po ambasadorskem sistemu. Razgovori so bili vsakih štirinajst dni. Na njih so obravnavali najvažnejše politične dogodke v svetu in doma. Prav posebej so razmotrili dogajanja ob izraelski agresiji, ob smrti črnskega voditelja dr. Martina Luthra Kinga, ob atentatu na senatorja in predsedniškega kandidata v ZDA Roberta Kennedyja, ob vojaškem udaru v Grčiji in njegovih posledicah, ob nigerijski državljanski vojni in o razpletu in razvoju vietnamskega vprašanja. Posamezni člani so pripravili za razpravo primerna poročila. Po teh poročilih so razpravljali o vprašanjih, jih presojali in ocenjevali. Razširjena politična in družbena gledišča so vsklajali in razširjali profesorji mentorji. Da bi poglobili svoje znanje in spoznavali mnenja drugih, so želeli sodelovati člani kluba tudi z drugimi organizacijami. To se jim je precej posrečilo, četudi je treba posebej poudariti, da stiki niso bili tako učinkoviti, kakor si je klub zamišljal in predstavljal. V preteklem šolskem letu je klub OZN na ekonomski srednji šoli poslal podpredsednika na kongres Zveze klubov OZN v Ljubljano. O najvažnejših točkah dnevnega reda kongresa je udeleženec poročal na enem izmed sestankov na šoli. Poudaril je, da bi se naj takih kongresov udeleževali v večjem številu. Pri delovanju kluba v bodoče bo treba kar najbolj zbližati organizacijo na šoli z drugimi klubi OZN v Ptuju, najbolj pa bi bila potrebna ožja povezava s člani kluba OZN na gimnaziji v Ptuju. Jože Stropnik 4. Počitniška zveza Počitniška zveza postaja pomemben činitelj pri vzgoji našega mladega rodu, saj vsak mladinec in sleherna mladinka ob spoznavanju naših republik neposredno čutita, da sta del te narodne celote. Vendar moramo priznati, da se je število članstva v republiškem merilu v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo. Brez dvoma je za to nenavadno nazadovanje več vzrokov, vsekakor pa je najvažnejši neurejeno finansiranje te oblike mladinskega turizma, ki zavzema v našem sistemu vzgoje in izobraževanja precej pomembno mesto. Naša socialistična skupnost se bo v bodoče morala še bolj zavedati pomembnosti te vrste mladinskega udejstvovanja, saj bi bila v primeru nerazumevanja s strani starejše generacije kmečka, delavska in dijaška mladina v marsičem prikrajšana. Če ne bi bilo Počitniške zveze, bi bila letovanja in potovanja naših mladih skoraj popolnoma onemogočena. Delovanje družine Počitniške zveze na naši šoli je zelo zgodaj zaživelo. Takoj v septembru smo sklicali sestanek, na katerem so bili izvoljeni odbor, poverjeniki v posameznih razredih, prav tako pa je tudi bil sestavljen delovni načrt. Na tem mestu, žal, moramo ugotoviti, da je na aktivnost družine na šoli slabo vplival neurejen popust na železnici, ki se je ponovno znižal tako, da mladina v tej organizaciji glede potovanj ni videla nobenih ugodnosti. Nujno je. da republiški forumi izdajo predpis, ki bo določal popust za več let vnaprej, ne pa tako, kot so sedaj, ko je vsako leto drugače, razen tega pa je vsakoletna višina popusta določena zelo pozno, šele konec maja, ko so priprave na razredne in zaključne izlete v končni fazi. Kljub tem zaprekam je družina v takšnih razmerah le delovala. Vsi trije zaključni letniki so organizirali maturantske izlete s pomočjo Počitniške zveze, ki je marsikateremu socialno šibkejšemu dijaku omogočila, da se ga je lahko udeležil. Maturanti ekonomskega oddelka so letovali v Ulcinju, med potjo pa so se še za en dan ustavili v Sarajevu in v Dubrovniku, kjer sta jih sprejela dobro urejena domova Počitniške zveze. Maturantke administrativnega oddelka so 7 dni letovale v Makarski za skromno dnevno oskrbovalnino 13,50 Ndin, zaključni razred šolskega centra za blagovni promet pa je bival v Puli. V' teh obeh naših znanih obmorskih letoviščih sta tabora Počitniške zveze, ki delujeta le dobra dva meseca v letu. Razen skupinskih potovanj v obliki letnih in zaključnih izletov je več dijakov med počitnicami koristilo izkaznice Počitniške zveze ter posamič ali v manjših skupinah uživalo naše morje. Jože Cič 5. Športno društvo Šolsko športno društvo aktivno dela že sedmo leto. V zadnjem šolskem letu je bilo vanj vključenih 96 dijakov, od tega 18 fantov in 78 deklet. V društvo so vključeni dijaki ESŠ, AŠ in ŠC za blagovni promet. Upravni odbor so sestavljali naslednji dijaki: predsednica: Peklič Silva, dijakinja 2. razreda ESŠ tajnica: Fine Marjeta, dijakinja 2. razreda ESŠ, blagajničarka: Kolmančič Anica, dijakinja 3. a razreda ESŠ Člani upravnega odbora pa so še po en dijak oz. dijakinja iz vsakega oddelka. V športnem društvu delajo naslednje sekcije: 1. atletika (moški in ženske) 2. orodna telovadba (ženske) 3. rokomet (moški in ženske) 4. košarka (moški) 5. ritmika in plesi (ženske) Nastopi in tekmovanja 1. Atletika: 15. oktobra 1967 smo se udeležili občinskega prvenstva v jesenskem krosu v Ptuju. Sodelovalo je 6 mladink, ki so ekipno zasedle prvo mesto. Ekipo so sestavljale: Kolmančič Anica (2. mesto), Kmetec Štefka (3. mesto), Kokol Herta (7. mesto) in Blagojcvič Milica (10. mesto). To tekmovanje je bilo kot predpriprava za izbor občinskih ekip za kros ..Dela", ki je bil 5. novembra 1967 v Ljubljani. Tako smo se z isto ekipo udeležili tudi tega tekmovanja, kjer smo v hudi konkurenci zasedli 5. mesto. Sodelovali smo tudi na spomladanskem krosu v Ljudskem vrtu v Ptuju in to z ekipami mladink, članic in mladincev. Vse tri so zasedle 2. mesto. 14. oktobra smo izvedli z gimnazijo tekmovanje v ljudskem troboju, ki je obsegal za dekleta: tek na 60 m, met krogle in skok v višino. Sodelovali smo z žensko ekipo. Zasedla je 2. mesto, najboljša pa je bila Zorko Cveta, dijakinja 2. razreda ESŠ, ki je s 1691 točkami zasedla 3. mesto. 2. Orodna telovadba: V začetku aprila 1968 se je ženska ekipa udeležila srednješolskega prvenstva v orodni telovadbi v Mariboru. Sodelovalo je 7. ekip. Naša ekipa je zasedla 6. \ mesto. Najboljša od naših tekmovalk je bila Vesenjak Marija, dijakinja 2. razreda ESŠ. 3. Rokomet: Udeležili smo se jesenskega in spomladanskega srednješolskega rokometnega prvenstva v Ptuju. Sodelovali smo z žensko in moško ekipo ESS in SC za blagovni promet. Ženska ekipa ESŠ je na obeh prvenstvih zasedla I. mesto in tako osvojila prehodni pokal občinske zveze za telesno kulturo Ptuj v trajno last. Moška ekipa ESŠ pa je v jesenskem delu osvojila pokal, spomladi pa je bila druga. Z žensko in moško ekipo ŠC za blagovni promet smo sodelovali na rokometnem prvenstvu šolskih centrov za blagovni promet iz vse Slovenije, ki je bilo v Celju. Dekleta so v svoji skupini v obeh izločilnih tekmah zmagale, tretjo tekmo pa igrale neodločeno z domačo ekipo Celja, ki je nato zaradi boljše razlike v golih igrala finalno tekmo z Mariborčankami in zasedla 1. mesto. Naša dekleta so si z ekipo Ljubljane delile 3. do 4. mesto. Fantje so izgubili 2 tekmi in bili tako izločeni iz nadaljnjega tekmovanja. 4. Košarka: Fantje so odigrali več prijateljskih tekem z drugimi šolami. 5. Ritmika in plesi Za proslavo v počastitev dneva republike, 2.9. novembra, smo pripravili folklorno točko - venček narodnih plesov. Točko so izvajale dijakinje 2. razreda ESS. Beda Kreutz 6. Mladinska organizacija RK Rdeči križ je na šoli množična organizacija, saj so vsi dijaki njeni člani. Iz leta v leto v delu organizacije ni bistvenih razlik, čeprav poskušamo vedno znova najti boljše in učinkovitejše oblike dela. V začetku šolskega leta izvolimo odbore RK v posameznih razredih, ki so osnovni nosilci dejavnosti organizacije na šoli. Specifičnost dela na šoli zahteva bolj delo v manjših organizacijskih enotah, kakor v obliki masovnega dela vseh članov hkrati. Osnovna naloga članov je skrb za red in čistočo v razredu in v ostalih prostorih na šoli. Ob jubilejnih dnevih izvedemo proslave v posameznih razredih med prostimi urami oz. po končanem pouku (ob dnevu RK, v tednu zdravja). Na šoli je bila v tednu zdravja razstava, ki so si jo ogledali vsi dijaki. Pomagamo pri delu krajevnim organizacijam, če te želijo pomoči (predvsem vaškim organizacijam v krajih bivanja naših dijakov). V nekaterih razredih so dijaki sami pripravili predavanja o škodljivosti alkohola in nikotina za zdravje mladine. Orgnizirali smo krvodajalsko akcijo. Kri so dali vsi dijaki 4. letnika, ki so izpolnjevali zdravstvene in starostne pogoje. Krvodajalcev je bilo 25. Tečajev prve pomoči na šoli ne organiziramo, ker je to sestavni del učnega programa pri predvojaški vzgoji, ki ga morajo obvezno obvladati vse dijakinje, ki končajo šolanje. Novi odbor RK bo moral najti nove, pestrejše in bolj zanimive oblike dela, tako da bo delo vseh članov res aktivno in se ne bo omejilo le na delo odbora in njegovih najbližjih sodelavcev. Bogdana Zorko / VIII. KNJIŽNICE IN STROKOVNE ZBIRKE I. Strokovna knjižnica V šolskem letu 1967/68 se je strokovna knjižnica obogatila za 25 knjig in šteje sedaj skupno 667 knjig. Knjižnica vsebuje strokovna dela z vseh gospodarskih področij in za zavod potrebne učbenike, poleg tega pa tudi razne zgodovinske knjige iz naše socialistične revolucije ter iz pedagogike. Knjižnica je poslovala dnevno, saj je v zbornici in je tako hitro dosegljiva. Knjige so bile na voljo predvsem profesorjem in tudi dijakom za izdelavo diplomskih nalog. V prihodnjem letu bomo knjižnico uredili po novih predpisih, kar bo zahtevalo mnogo truda in časa. Zora Lenart 2. Slovenska dijaška knjižnica Število knjig v leposlovni knjižnici se v letošnjem šolskem letu ni bistveno povečalo. Poslovala je le enkrat tedensko, ob raznih priložnostih pa so predavatelji slovenskega jezika tudi posamezno izdajali svojim dijakom knjige. Knjižnica vsebuje največ proznih del, manj je pesniških zbirk, dramatike in poljudnoznanstvene literature. V preteklem letu so največ brale dijakinje z administrativne šole. Iskale so dela z najrazličnejšo vsebino, kar je zelo razveseljivo. Lotili smo se tudi preurejanja knjižnice po novih in sodobnih načelih. Želimo si še več zvestih bralcev, ki znajo ceniti vrednost lepe knjige. Marija Svetelšek 3. Angleška dijaška knjižnica V V šolskem letu 1967/68 se v angleški knjižnici na ekonomski srednji šoli v Ptuju število knjig v primerjavi s prejšnjim letom ni spremenilo in obsega še vedno 101 knjigo. Zato je nujno, da se knjižnica v prihodnjem šolskem letu poveča in da se knjige, ki so zaradi pogostega izposojanja že precej poškodovane, zamenjajo. Knjižnica je vse leto redno poslovala. Takoj v začetku šolskega leta so dijaki III. in IV. letnika ekonomske srednje šole, za katere je domače čtivo obvezno, dobili knjige, katere so morali obdelati. Ker vse knjige glede zahtevnosti niso enake, so bile razdeljene tako, da so boljši dijaki dobili tiste, ki zahtevajo razmeroma precej predznanja, razen tega pa je v njih več novih besed. S tem v zvezi je bilo potrebno več domačega dela z rabo slovarja. Dijaki obeh letnikov so prve dni januarja v posebnih zvezkih za domače čtivo oddali kratko obnovo prebranega dela, izpisane besede in njihov pomen, pri nepravilnih glagolih pa še celotno jezikovno obdelavo. Dolžina obnove je bila odvisna od same snovi, ki jo je določena knjiga obsegala, ter od besednego zaklada in slovničnega znanja posameznih učencev. Mnogi dijaki, predvsem pa tisti, ki so imeli težja in daljša dela, so si pri pisanju obnov pomagali z vprašanji, ki so dodana nekaterim knjigam. Kajti vse te knjige so skrajšane in poenostavljene izdaje znanih del najpomembnejših angleških pisateljev in so namenjene prav tujim študentom. Popolnoma je razumljivo, da znanje učencev na šolah II. stopnje za branje marsikaterega takšnega dela v origi- nalu še ni na potrebni višini, razen tega pa bi učenci morali iskati v slovarju mnoge besede, ki v vsakdanjem življenju niso tako pogoste. Prav tako so nekatere knjige razdeljene na vsebinske celote, kar je tudi pripomoglo, da so dijaki napisali razmeroma dobre obnove. Razen obeh višjih letnikov ekonomske šole so se knjig posluževali tudi učenci 1. in 2. razreda ter nekateri dijaki Šolskega centra za blagovni promet, vendar njim ni bilo treba predložiti izpisanih besed in izdelanih obnov. Dobili so zelo lahka dela, kot so pravljice in basni, v katerih so naleteli na lažje, bolj vsakdanje izraze, saj je bil tu edini namen, da se na lahek način vpeljejo v težje branje naslednjih letnikov. Jože Cič 4. Nemška dijaška knjižnica Zbirka obsega 32 knjig, ki so po vsebini različne; od pravljic do romanov znanih nemških piscev. Uporabljajo jih dijaki zadnjega letnika, izposojajo pa si jih tudi dijaki nižjih razredov. Število knjig se v šolskem letu 1967/68 ni povečalo. Doroteja Minko 5. Geografska zbirka Geografska zbirka vsebuje 15 fizikalnih. 3 politične, 3 ekonomske karte in geološki atlas. Zgodovinske karte so štiri. V tem šolskem letu smo geografsko zbirko obnoviti tako, da smo dotrajane zemljevide zamenjali z novimi. Zbirka je urejena v sobi za starše in to v posebni omari. V vsakem razredu je zadolžen po en dijak, da redno prinaša zemljevide in jih po uri tudi odloži na določeno mesto. Franc Kovačič 6. Blagoznanstvena zbirka Zbirka je urejena in ima vse primerke, ki so potrebni za nemoten pouk. Kemikalije in ostali kemijski pribor so zbrani v laboratoriju, kjer so tudi laboratorijske vaje. Blagoznanstvenih vzorcev je trenutno 600, vendar nameravamo to količino še povečati. Material je zbran v posebnem prostoru, ki smo ga z naknadno adaptacijo ločili od stranskega hodnika. Pri rednem pouku se poslužujemo avdiovizuelnih sredstev: mikroskopov (15 komadov - povečave od 56 do 1350 krat), ozkotračne kinoaparature, diaprojektorja in episkopa. Večkrat predvajamo 16 mm zvočne filme, Pri obravnavanju blaga si je nemogoče ogledati dejansko tehnologijo, zato približamo dijakom tehnološke postopke z zvočnimi tehničnimi filmi. Celotna zbirka vzorcev, aparatur, kemikalij in kemijskega pribora je ocenjena na 50.000 Ndin. Tone Lorger 7. Fizkulturna zbirka Sola ima telovadnico z vsemi potrebnimi funkcionalnimi prostori. Ure telesne vzgoje so v zimskem času in ob slabem vremenu v telovadnici. Ostale redne ure telovadbe pa opravimo na stadionu ŠD Drava oz. v zadnjem letu tudi na novo urejenih športnih objektih kovinarskega šolskega centra, ki so nam nekoliko bliže kot stadion. Telovadnica je opremljena z vsem potrebnim orodjem. Na razpolago imamo blazine (7), dve kozi, telovadno mizo, švedsko skrinjo, odrivno in prožno desko. nizko in visoko bradljo, nizko in visoko gred, švedsko klop (2), drog, kroge, vrv za plezanje, lestve, konstrukcijo za odbojko, koše za košarko in žoge za vse športne igre. V tem šolskem letu smo nabavili še dve blazini in dve mornarski lestvi. Razen tega imamo še druge športne rekvizite kot kije, obroče, kolebnice, medicinke itd. V telovadnici je tudi klavir, ki pa je skoraj neuporaben. Vrednost celotne zbirke znaša okrog 7.000 Ndin. Heda Kreutz 8. Strojepisna zbirka Varuha: Feliks Peklar in Pavlina Majnik (od 1. 5. 1968 dalje Ruža Kosi) Za pouk strojepisja in stenodaktilografije v ekonomski srednji in administrativni šoli ima šola funkcionalno dobro opremljeni dve strojepisnici. Stanje strojev, aparatov in inventarja na dan 31. avgusta 1968: 1. PISALNI STROJI a) standardni stroj „TOPS-S~3“ - dolgi valj 1 kom 1963 3.020,00 din b) standardni stroj „TOPS~S-3" 2 kom 1963 4.840,00 din c) standardni stroj „TOPS-S-3“ 2 kom 1964 4.840,00 din d) standardni stroj „TOPS-S-3“ 3 kom 1965 9.000,00 din e) portable stroj „RHEINMETALL“ 10 kom 1960 8.600,00 din f) portable stroj „OPTIMA“ 12 kom 1960 10.080,00 din g) portable stroj „BISER“ 18 kom 1960 18.900,00 din 30. 9. h) portable stroj „BISER“ 3 kom 1967 3.831,00 din Skupaj pisalni stroji 51 kom 63.111,00 din 2. MEHANOGRAFSKI APARATI a) diktafon ..Philips'1 'LIP 81/R, št. 131081 s priključki (mikrofon, slušalke, nožni menjalnik) 1 kom 1964 2.800,00 din b) razmnoževalni stroj „GESTETNER“ 105 TOPS 1 kom 1964 3.091,00 din c) razmnoževalni stroj „BRUCO SPECIAL" - neraben 1 kom 1946 din d) razmnoževalni stroj ..KARBOGRAF" - ročni 1 kom 1957 92,40 din e) hektografski razmnoževalni stroj „CYKLOGRAF“ 22. 12. C 63, št. 015139 1 kom 1967 1.451,25 din f) ojačevalnik EO 0951 2 kom 1965 1.242,00 din g) mikrofon MD 8 C št. 2672 in 2662 2 kom 1965 899,00 din h) zvočnik (2 kom 5 W in 1 kom 10 W) 3 kom 1965 639,50 din Skupaj mehanografsko aparati 10.215,15 din a) strojepisne mizice 40 kom 1960 5.800,00 din strojepisne mizice z ultra pasom 4 kom 1965 840,00 din b) vrtljivi stoli 40 kom 1960 2.640,00 din vrtljivi stoli 4 kom 1965 340,00 din Skupaj specialni pohištveni inventar 9.620,00 din 4. OSTALI INVENTAR a) pisalna miza 2 kom 1962 346,00 din b) klop 7 kom 1962 532,00 din c) stol 1 kom 1961 20,00 din d) stol 6 kom 1961 120,00 din e) štoparice „STADION“ 3 kom 1961 411,00 din f) etui za štoparice 3 kom 1965 16,68 din g) izvijač (2 mm in 5 mm) 4 kom 1963 20,00 din Skupaj ostali inventar 1.465,68 din SKUPNA VREDNOST v strojepisnici I in II 84.411,83 din Obremenitev strojepisnice je bila v šolskem letu 1967/68 32 učnih ur na teden. Portable stroji so že zelo iztrošeni, zato so bile okvare na pisalnih strojih pogoste. Iz strojepisnice št. I je bilo v popravilu 37 strojev, iz strojepisnice št. II pa 15 strojev. V juliju in avgustu 1968 so bili vsi stroji generalno pregledani, popravljeni, očiščeni in namazani; delo je opravil precizni mehanik. Pri pouku strojepisja so dijaki uporabljali naslednje učne in strokovne pripo močke (le-ti so last dijaške skupnosti); STROJEPIS I, STROJEPIS II (oboje Dopisna šola Ljubljana), STROJEPIS I (R. Rakuša), STROJEPIS I in STROJEPIS II (zbrano gradivo vaj in praktičnih primerov F. Peklarja), NAJVAŽNEJŠE O ZAPISNIKU (Dcgen-Grobelnik), SODOBNA PISARNA (vsi letniki od 1958 dalje), HITROSTNI IN TEKMOVALNI HITROSTNI PREPISNI TEKSTI (16 kompletov), SPRETNOSTNE VAJE (8 kompletov) in NEOBLIKOVANI DOPISI (13 kompletov). Dijaki so poleg dela na pisalnem stroju (prijemne vaje s tehniko tipkanja in strojeznanstva) spoznali tehniko dela na razmnoževalnih strojih, hektografskem razmnoževalnem stroju, diktafonu, računskih strojih (seštevalni računski stroj in računski stroj za množenje ter deljenje) in ostale drobne pisarniške pripomočke. Zunaj šole pa so si dijaki ogledali električni pisalni stroj, adresirni stroj ADREMA in knjigovodski stroj ASCOTA. Feliks Peklar IX. POROČILO O TEKMOVANJU V STROJEPISJU IN STENOGRAFIJI V sredo, 22. maja 1968, je bilo na naši šoli v Ptuju že tradicionalno tekmovanje dijakinj drugih - zaključnih razredov administrativnih šol Maribora, Celja in Ptuja. Tekmovanje je o tvoril ravnatelj naše šole tovariš Jože Stropnik. Za strojepis je bil določen 10-minutni hitrostni prepis teksta z znane predloge, tekmovanje v stenografiji pa je obsegalo zapis v stenogram neznanega besedila v stopnjevani hitrosti 120-140-160-180-200 zlogov v vsaki minuti diktata, skupno 800 zlogov, dešifriranje 50 minut. Vsako šolo so zastopale 4 tekmovalke. Tekmovalne komisije: - za strojepis: Slivnik Štefka - Maribor, Petrak Cirila - Celje, Peklar Feliks - Ptuj; - za stenografijo: Sile Viktorija - Maribor, Prelog Poldka - Celje, Knez Marija - Ptuj, Kosi Ruža - Ptuj. Vsi člani komisij so bili tudi korektorji. a) Rezultati tekmovanja v strojepisju: PRIIMEK IN IME w , Bruto udarci Hitrost v minuti Štev. napak 1. Mohorko Magda Maribor 3.120 292.0 8 2. Rozman Ljuba Celje 3.238 291,3 13 3. Pešec Simona Celje 2.992 279,2 8 4. Kolenc Ljubica Celje 2.896 269,6 8 5. Hentak Frančiška Ptuj 2.928 237,8 22 6. Kramer Danila Maribor 3.376 235,1 41 b) Rezultati tekmovanja v stenografiji: PRIIMEK IN IME Šola Prenos 200 zl. v % 1. Vrenko Zdenka Celje 99,88 % 2. Cafnik Silva Maribor 99,80 % 3. Štrucl Anka Ptuj 99,65 % 4. Bajc Bojana Celje 99,47 % 5. Robnik Marija Maribor 99,25 % 6. Skoberne Zdenka Celje 99,25 % Tekmovanje je potekalo v redu. Doseženi rezultati v stenografiji in strojepisju so pokazali, da dosegajo dijakinje administrativnih šol lepe uspehe, ki so obetajoči in so pogoj za uspeh na delovnem mestu. Prvih pet tekmovalk je bilo nagrajenih s praktičnimi darili. Pri zaključni svečanosti in ob podelitvi nagrad sta se o uspehu in organizaciji tekmovanja po hvalno izrazila ravnatelja administrativne šole Maribor in Celje. Ruža Kosi X. SEZNAM UČENČEV IN NJIHOV USPEH ob koncu šolskega leta 1967/68 1. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1. razred Razrednica: Marija Svetelšek Izdelali so: z odličnim uspehom : nihče s prav dobrim uspehom : 1. Uratnik Marija z dobrim uspehom: 2. Arnuš Marija 3. Bezjak Štefka 4. Kmetec Katarina 5. Krajnc Jožica 6. Lajh Danica 7. Mazera Katarina z zadostnim 14. Gerečnik Sonja 15. Lorenčič Dragica 16. Martinkovič Vladimira 8. Mesarič Doroteja 9. Murko Marija 10. Rojic Boris 11. Rutnik Marta 12. Vinkler Magda 13. Zorec Branko uspehom : 17. Medved Cvetka 18. Meško Marija Popravni izpit so imeli: 19. Črnicev Jožica (zg.) 20. Gojčič Danica (go. ze.) 21. Horvat Sonja (zg., gr.) 22. Jablanovec Nada (bi., gp.) 23. Komel Rado (gr., bi.) 24. Krambergar Marija (gr., bi.) 25. Milosavljevič Liljana (an., sg.) 26. Potočnik Zdenka (an., go. ze.) 27. Pravdič Vanda (ne., gp.) 28. Topolovec Silva (ma.) 29. Tetičkovič Matilda (zg., gr.) 30. Tkalec Lucija (gp.) 31. Vobner Helena (gr., ma.) 32. Zaspan Nada (gr., gp.) 33. Zupanič Miran (gr., bi.) 34. Runovec Marjeta (zg., ze.) Popravni izpit so opravili: Črnivec Jožica Jablanovec Nada Komel Rado Krambergar Marija Potočnik Zdenka Topolovec Silva Tetičkovič Matilda Tkalec Lucija Vobner Helena Zaspan Nada Zupanič Miran Runovec Marjeta Vsi so dosegli zadosten razredni uspeh. Izpita niso opravile: Gojčič Danica Milosavljevič Liljana Horvat Sonja Pravdič Vanda Niso izdelali: 35. Frčeč Marijana 37. Senegačnik Milena 36. Ličen Grozdana 38. Zafošnik Marija 2. razred Razrednica: Zora Lenart Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Prelog Mirko 4. Trop Ivan 2. Rudolf Hilda 5. Vesenjak Marija 3. Selinšek Miran z dobrim uspehom: 6. Guček Milan 9. Kunčnik Anica 7. Frangež Martina 10. Lešnik Vlado 8. Krajnc Zinka 11. Rola Marjan z zadostnim uspehom: 12. Kranjc Danica 15. Toplak Dragica 13. Novak Pavla 16. Zorko Cvetka 14. Runovec Zora Nista izdelali: 17. Kancler Dragica 18. Matjašič Jožica Popravni izpit so imeli: 19. Bauman Mirko (gp.) 20. Cebek Franc (pe., kn.) 21. Drevenšek Kristina (sl.) 22. Godec Silva (pe.) 23. Ilovar Danijela (a., ze.) 24. Mayr Branko (a.) 25. Mikša Darinka (ze.) 26. Peklič Silva (ma., kn.) 27. Peršuh Marija (zg.) 28. Tomažič Marjana (a., zg.) 29. Vaupotič Franc (zg.) 30. Vrabl Rudi (a., pe.) Izpit so opravili: Bauman Mirko, razredni uspeh zadosten Drevenšek Kristina, razredni uspeh zadosten Godec Silva, razredni uspeh dober Ilovar Daniela, razredni uspeh zadosten Mayr Branko, razredni uspeh zadosten Mikša Darinka, razredni uspeh zadosten Peklič Silva, razredni uspeh zadosten Peršuh Marija, razredni uspeh dober Tomažič Marjana, razredni uspeh zadosten Vaupotič Franc, razredni uspeh zadosten Vrabl Rudi, razredni uspeh zadosten Izpita ni opravil: Cebek Franc 3. a razred Razrednik: Tone Lorger Izdelali so: z odličnim uspehom : 1. Brodnjak Cvetka s prav 2. Rozman Marija 3. Ožbolt Gordana dobrim dobrim 5. Perčič Kristina 6. Glazer Marija 7. Hojnik Barbara 8. Hriberšek Ljudmila 9. Kolmančič Anica 10. Kreutz Slavica uspehom : 4. Zemljak Elizabeta uspehom : 11. Kurež Anica 12. Rober Majda 13. Selinšek Katarina 14. Šegula Darinka 15. Šmigoc Marija 16. Štampar Irena z zadostnim uspehom : 17. Ogrizek Dragica 18. Polajžer Božena 19. Stanič Mojca Nista izdelali: 20. Vaupotič Marija Popravni izpit so imele: 21. Beranič Ljudmila (ma.) 24. Jakub Marija (gp., kn.) 22. Mikša Rozalija (pe.) 25. Topolovec Angela (ne., gp.) 23. Muhič Vida (pe.) Izpit so opravile: Beranič Ljudmila, razredni uspeh dober Mikša Rozalija, razredni uspeh zadosten lakub Marija, razredni uspeh zadosten Izpita nista opravili: Muhič Vida Topolovec Angela 3. b razred Razrednica: Bogdana Zorko Izdelali so: z odličnim uspehom : nihče s prav dobrim uspehom : 1. Hrenko Milena 4. Vidovič Marija 2. Kvas Anica 5. Vinkler Miroslava 3. Obran Irena z dobrim uspehom : 6. Anžel Marjana 10. Vrečar Marta 7. Lipar Staša 11. Zadravec Vlado 8. Pirš Milan 12. Zorko Milojka 9. Rojko Olga z zadostnim uspehom: 13. Andrič Bogdan 16. Mojzer Marjana 14. Habjanič Marija 17. Petrovič Nada 15. Korošec Vlasta 18. Zorčič Milena Popravni izpit so imele: 19. Kemperle Danica (zg., ze.) 22. Luznar Anica (pe.) 20. Kramberger Katica (pe.) 23. Matjašič Darinka (pe.) 21. Lovrec Sonja (an., ze.) 24. Romih Vekoslava (an., pe.) Izpit so opravile: Kemperle Danica, razredni uspeh zadosten Kramberger Katica, razredni uspeh dober Lovrec Sonja, razredni uspeh zadosten Luznar Anica, razredni uspeh dober Matjašič Darinka, razredni uspeh zadosten Izpita ni opravila: Romih Vekoslava Med šolskim letom izstopile: 25. Erjavec Marija 27. Zafoštnik Anka 26. Hertiš Marija 4. a razred Razrednica: Doroteja Minko Izdelali so: 1. Dobnik Cirila s prav do 3. Gojkošek Marija 4. Klajnšek Marta 5. Lampret Marija 8. Brumen Alojzija 9. Burjan Nada 10. Čavničar Marta 11. Fridl Angela 12. Gutman Ivanka m u 2. Štagar Marija rim uspehom: 6. Štebih Frančiška 7. Veselko Marija m uspehom: 13. Horvat Ivanka 14. Kacijan Marjana 15. Razlag Silva 16. Vaupotič Katarina z zadostnim uspehom : 18. Pohleven Marija Popravni izpit so imele: 19. Drevenšek Angela (sl.) 21. Toplak Marta (sl.) 20. Horvat Štefka (kn.) 22. Trstenjak Ljudmila (kn.) Izpit so opravile: Drevenšek Angela, razredni uspeh zadosten Toplak Marta, razredni uspeh zadosten Trstenjak Ljudmila, razredni uspeh zadosten K izpitu ni prišla: Horvat Štefka Ni izdelal: 23. Štokelj Jelko Neocenjena: Sivilotti Milka 4. b razred Razredni ca: Ljubica Šuligoj Izdelali so: z odličnim uspehom : 1. Meglič Nada s prav dobrim uspehom : nihče z dobrim 2. Čuš Elizabeta 3. Dostal Cvetana 4. Klanjčar Nada 5. Komel Alenka 6. Levstek Katarina 7. Ozmec Marta 8. Pignar Marija 9. Pintarič Marta 10. Plohl Lučka uspehom : 11. Prelog Marjana 12. Purg Nada 13. Rojic Lidija 14. Stropnik Darko 15. Valentin Sonja 16. Veldin Marjana 17. Veršič Elizabeta 18. Zorčič Bronja z zadostnim uspehom : 19. Matuš Irena 21. Vajngerl Jožica 20. Potočnik Boris Popravni izpit so imeli: 22. Kralj Branka (sl., gp.) 24. Masten Danilo (kn.) 23. Langerholc Petra (sl., kn.) 25. Vinkler Silva (ze., pe.) Izpit so opravili: Kralj Branka, razredni uspeh zadosten Langerholc Petra, razredni uspeh zadosten Masten Danilo, razredni uspeh zadosten Vinkler Silva, razredni uspeh zadosten Med šolskim letom izstopila: 26. Danijel Zora 2. ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1. a razred Razrednica: Ruža Kosi Izdelale so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Heindler Kristina 3. Senica Anica 2. Ornik Marija z dobrim uspehom: 4. Dobravec Tanja 6. Širovnik Marjana 5. Grahornik Irena 7. Unuk Regina z zadostnim uspehom: 8. Bokan Angela 11. Šimenko Majda 9. Hotko Ivanka 12. Škerget Ksenija 10. Jelen Sonja Ni izdelala: 13. Norčič Mira Popravni izpit so imele: 14. Dimnik Magda (sg.) 17. Vinko Irena (sg.) 15. Forstnerič Majda (sg., sp.) 18. Zemljak Ivanka (dev.) 16. Kramberger Majda (zg.) Izpit so opravile: Forstnerič Majda, razredni uspeh zadosten Kramberger Majda, razredni uspeh zadosten Zemljak Ivanka, razredni uspeh zadosten K izpitu nista prišli: Vinko Irena Dimnik Magda 1. b razred Razrednica: Marija Knez Izdelale so: z odličnim uspehom : nihče s prav dobrim uspehom : 1. Hecl Irena z dobrim uspehom : 2. Dežman Zdenka 5. Lauko Marija 3. Košir Sonja 6. Sukič Marija 4. Kurmanšek Helena 7. Titan Jožica z zadostnim uspehom: 8. Lačen Ema 9. Slabe Zdenka Niso izdelale: 10. Capuder Ana 12. Pozderec Regina 11. Jovan Marija Popravni izpit sta imeli: 13. Grabner Alenka (gosp. rač.) 14. Stopnišek Danica (sten., stroj.) K izpitu nista prišli: Grabner Alenka Stopnišek Danica 2. razred Razrednik: Jože Cič Izdelale so: z odličnim uspehom : 1. Hentak Frančiška s prav dobrim uspehom : nihče z dobrim uspehom : 2. Divjak Ida 7. Kovačič Angela 3. Gojčič Nada 8. Selinšek Marija 4. Herga Veronika 9. Štrucl Ana 5. Kmetec Stanislava 10. Žuljevič Majda 6. Kokol Herta 11. Žuran Dragica z zadostnim uspehom : 12. Cihal Majda 15. Topolovec Kristina 13. Merkuš Marija 16. Vičar Ljudmila 14. Peternelj Nada Nista izdelali: Popravni izpit so imele: 19. Belšak Angela (sp.) 20. Blagovič Milica (sg.) 21. Golob Elizabeta (sl., sg.) 22. Mlakar Olga (sg., sp.) 23. Podhostnik Marija (sg., gr.) 24. Zajko Marija (sg.) Izpit so opravile vse dijakinje, in sicer: Belšak Angela, razredni uspeh dober Blagovič Milica, razredni uspeh zadosten Golob Elizabeta, razredni uspeh zadosten Mlakar Olga, razredni uspeh zadosten Podhostnik Marija, razredni uspeh zadosten Zajko Marija, razredni uspeh dober 3. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET 1. a razred Razrednik: Franc Kovačič Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Božičko Marija 2. Očišnik Vitoslava z dobrim uspehom: 3. Geč Anica 4. Lorenčič Majda 5. Lovrenčič Danica 6. Maroh Ljubica 7. Mohorič Matilda 8. Murko Silva 9. Novak Tatjana 10. Novak Zinka 11. Planinc Janko 12. Rakuša Jožica 13. Sever Marija 14. Varvoda Danica 15. Fric Anton z zadostnim uspehom: 16. Šohar Zdenka Ni izdelala: 17. Tušek Frančiška Popravni izpit so imeli: 18. Dobljekar Aleksandra (zg.) 19. Fric Stanka (bi.) 20. Ilec Alojzija (trg. rač.) 21. Iskra Dušan (trg. rač., zg.) 22. Iskra Milena (trg. rač.) 23. Ratajc Anica (trg. rač.) 24. Repič Dušan (ops.) 25. Masten Marta (ne.) 26. Sedlašek Branko (an., ott.) 27. Zelenik Marjan (trg. rač., an.) Izpit so opravili vsi učenci, in sicer: Dobljekar Aleksandra, razredni uspeh zadosten Fric Stanislava, razredni uspeh dober Ilec Alojzija, razredni uspeh dober Iskra Dušan, razredni uspeh zadosten Iskra Milena, razredni uspeh zadosten Ratajc Anica, razredni uspeh zadosten Repič Dušan, razredni uspeh zadosten Masten Marta, razredni uspeh zadosten Sedlašek Branko, razredni uspeh zadosten Zelenik Marjan, razredni uspeh zadosten 1. b razred Razrednica: Tatjana Pečnik Izdelali so: z odličnim uspehom : nihče s prav d o b r im uspehom: 1. Kotar Tatjana 4. Tomažič Marija 2. Rajh Anica 5. Valenčak Vera 3. Ribič Stanka z dobrim uspehom : 6. Golc Irena 13. Marin Ana 7. Jambriško Slavica 14. Lovrenčič Jože 8. Kavčevič Anica 15. Metličar Marija 9. Kirbiš Branko 16. Nasko Marta 10. Kranjc Majda 17. Pernat Milica 11. Kukec Staša 18. Petrovič Štefka 12. Lah Helena 19. Pintarič Drago z zadostni m uspehom: 20. Drevenšek Marjan 22. Lampret Zvonko 21. Hergula Milica Popravni izpit so imeli: 23. Hertiš Milena (ze., ott.) 26. Napast Katarina 24. Horvat Franc (ne.) 27. Petek Franc (ze.) 25. Krnjak Franc (trg. rač.) 28. Sitar Marija (bi.) Izpit so c ipravili: Hertiš Milena, razredni uspeh zadosten Horvat Franc, razredni uspeh dober Napast Katarina, razredni uspeh zadosten Petek Franc, razredni uspeh zadosten Sitar Marija, razredni uspeh dober Izpita ni opravil: fr* V sV Krnjak Franc >• z odličnim uspehom : 1. Plohl Katarina s prav dobrim uspehom: 2. Brodnjak Ivan 4. Štebih Alojzija 3. Hadler Marjana z dobrim 5. Belčič Zlatka 6. Gnilšek Marija 7. Ličen Irena 8. Lovrenčič Anton uspehom : 9. Orešek Leopold 10. Strmšek Anica 11. Šmigoc Alenka z zadostn 12. Bakunič Marjana 13. Bauman Stanko 14. Emeršič Dragica Popravni 17. Brečko Vera (bi.) 18. Fajfarič Marica (bi.) 19. Gašparič Ivan (a., bi.) 20. Kukovec Albina (sl., tr.) 15. Klinc Jože 16. Kovačec Jožica so imeli: 21. Novak Vera (tr.) 22. Pečnik Aleksandra (tr). 23. Premužič Irena (sl., ze.) 24. Volfgang Marija (tr.) Izpit so opravile: Brečko Vera, razredni uspeh zadosten Fajfarič Marica, razredni uspeh dober Kukovec Albina, razredni uspeh zadosten Novak Vera, razredni uspeh zadosten Pečnik Aleksandra, razredni uspeh zadosten Premužič Irena, razredni uspeh zadosten Volfgang Marija, razredni uspeh dober Izpita ni opravil: Gašparič Ivan Nista izdelala: 25. Bakunič Ljubica 26. Štrafela Ivan Med šolskim letom sta izstopili: Pintarič Majda Merc Anica z odličnim uspehom : nihče s prav dobrim uspehom : 1. Koren Vesna z dobri 2. Brumen Justina 3. Ceh Marija 4. Janžekovič Kristina 5. Jerenec Jožica 6. Kajzersberger Dragica 7. Kostanjevec Janez 8. Lah Danica z zadosti n uspehom: 9. Majcen Ljudmila 10. Ribič Dragica 11. Stopinšek Martin 12. Snajder Elizabeta 13. VVizer Ljudmila 14. Žnidarič Gabrijela im uspehom : nihče Niso izdelali: 15. Job Slavica 18. Klinc Marjana 16. Jovanovič Vesna 19. Pajek Milan 17. Klinc Marija 20. Plohl Vladimir Popravni izpit so imeli: 21. Gajser Janez (ne.) 24. Korošec Julijana (tr.) 22. Hrženjak Janez (ne., bi.) 25. Sut Alojz (ne., ze.) 23. Klemenčič Marjan (ze.) 26. Vrečar Majda (zg., ops.) Izpit so opravili: Gajzer Janez, razredni uspeh zadosten Klemenčič Marjan, razredni uspeh zadosten Korošec Julijana, razredni uspeh dober Vrečar Majda, razredni uspeh zadosten Izpita nista opravila: Hrženjak Janez Sut Alojz 2. a razred Razrednik Franc Kovačič Izdelali so: z odličnim uspehom : 1. Božičko Marija 2. Geč Anica 3. Očišnik Vitoslava s prav dobrim uspehom: 4. Planinc Janko 5. Varvoda Danica z dobrim uspehom: 6. Fric Stanislava 7. Ilec Alojzija 8. Lovrenčič Danica 9. Maroh Ljubica 10. Masten Marta 11. Murko Silva 12. Novak Tatjana 13. Novak Zinka 14. Rakuša Jožica 15. Sever Marija z zadostnim uspehom: 16. Dobljekar Aleksandra 17. Lorenčič Majda 18. Mohorič Matilda 19. Ratajc Anica Popravni izpit so imeli: 20. Fric Anton (trg. rač.) 21. Iskra Dušan (an.) 22. Iskra Milena (trg. rač.) 24. Sedlašek Branko (bi.) 25. Šohar Zdenka (trg. rač., kn.) 26. Zelenik Marjan (sl., an.) 23. Repič Dušan (zg., bi.) Izpit so opravili: Fric Anton, razredni uspeh zadosten Iskra Dušan, razredni uspeh zadosten Iskra Milena, razredni uspeh zadosten Sedlašek Branko, razredni uspeh zadosten Sohar Zdenka, razredni uspeh zadosten Zelenik Marjan, razredni uspeh zadosten Izpita ni opravil: Repič Dušan 2. b razred Razrednica: Tatjana Pečnik Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Valenčak Vera s prav dobrim uspehom: 2. Golc Irena 6. Rajh Ana 3. Kaučevič Ana 7. Ribič Stanka 4. Kotar Tatjana 8. Tomažič Marija 5. Metličar Marija z dobri 9. Drevenšek Marjan 10. Hergula Milica 11. Horvat Franc 12. Jambriško Slavica 13. Kirbiš Branko 14. Kranjc Majda 15. Lah Helena z zadosti 22. Kukec Staša uspehom : 16. Lovrenčič Jože 17. Pernat Milica 18. Petek Franc 19. Petrovič Štefanija 20. Pintarič Drago 21. Sitar Marija im uspehom: 23. Napast Katarina Popravni izpit sta imeli: 24. Hertiš Milena (ze., trg. rač.) 25. Nasko Marta (kn.) Izpit sta opravili obe dijakinji in dosegli zadosten razredni uspeh. 2. c razred Razrednik: Jože Bratina Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Plohl Katarina s prav dobrim uspehom: 2. Brodnjak Ivan 4. Ličen Irena 3. Fajfarič Marica 5. Štebih Alojzija z dobrim uspehom: 6. Belčič Zlatka 10. Majcen Ljudmila 7. Brečko Veronika 11. Strmšek Anica 8. Gnilšek Marija 12. \Vieiser Ljudmila 9. Lovrenčič Anton 13. Žnidarič Gabrijela z zadostnim uspehom : 14. Bauman Stanko 15. Kovačec Jožica Popravni izpit so imeli: 16. Bakunič Mirjana (an., zg.) 20. Pečnik Aleksandra (e 17. Emeršič Dragica (zg.) 21. Premužič Irena (ze.) 18. Klemenčič Marjan (zc., tr.) 22. Šmigoc Alenka (tr.) 19. Marin Ana (tr.) Izpit so opravili: Bakunič Mirjana, razredni uspeh zadosten Emeršič Dragica, razredni uspeh zadosten Klemenčič Marjan, razredni uspeh dober Pečnik Aleksandra, razredni uspeh zadosten Premužič Irena, razredni uspeh dober Šmigoc Alenka, razredni uspeh dober K izpitu ni prišla: Marin Ana z odličnim uspehom : nihče s prav dobrim 1. Ber Franc 2. Dolenc Milena 3. Ekart Štefan 4. Hojnik Zinka 5. Horvat Anica z dobrim 10. Brodnjak Stanka 11. Hriberšek Majda 12. Jamnik Cecilija 13. Kirič Otilija 14. Kostanjevec Marta 15. Kukec Mira 16. Lelič Mira uspehom : 6. Jaki Marija 7 Juršič Marjeta 8. Purgaj Irena 9. Serdinšek Terezija 17. Orlač Milena 18. Pišek Jožica 19. Plaveč Vlado 20. Polajžer Erika 21. Pungračič Jožica 22. Toplak Alojz 23. Vrzela Darinka z zadostnim uspehom: 24. Emeršič Franc 27. Pintarič Antonija 25. Lenart Anton 28. Vrtič Marjan 26. Novak Vera Popravni izpit so imeli: 29. Golob Silva (tr.) 32. Milošič Danilo (sl.) 30. Kirič Vera (sl., tr.) 33. Sovdat Katarina (tr.) 31. Lah Nada (tr.) 34. Škvorc Janez (ze., tr.) Izpit so opravili: Golob Silva, razredni uspeh zadosten Lah Nada, razredni uspeh zadosten Sovdat Katarina, razredni uspeh zadosten Škvorc Janez, razredni uspeh zadosten Izpita ni opravil: K izpitu ni prišla Milošič Danilo Kirič Vera 3. razred Razrednik: Franc Maurič Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Korper Milena s prav dobrim 2. Kramberger Milena 3. Perc Jožica z dobrim 6. Botolin Jožica 7. Danilovič Miloš 8. Dcrbuc Vesna 9. Draškovič Marija 10. Fideršek Justina 11. Gomilšek Božena 12. Horvat Dragica 13. Ivanjšič Venčeslava 14. Jurčec Jože 15. Kavčevič Jože 16. Kelc Pavla 17. Klein Anica uspehom : 4. Petek Jožica 5. Smodiš Marija uspehom : 18. Kociper Jožica 19. Kos Dragica 20. Majerič Marija 21. Mar Nada 22. Medved Marija 23. Ogrizek Ivan 24. Popušek Marija 25. Senegačnik Zdenka 26. Stropnik Marija 27. Vindiš Miroslav 28. Vodušek Franc 29. Zupanc Elizabeta uspehom : 31. Vogrin Štefka Izpita ni opravil Panič Vinko z zadostnim 30. Tuš Elizabeta Popravni izpit je imel: 32. Panič Vinko (ott., bi.) EKONOMSKA SREDNJA SOLA Oddelek za zaposlene 4. razred Razrednik: Drago Šuligoj Vpisani slušatelji: 1. Ambrožič Jerica 2. Antolič Marta 3. Arnuš Darinka 4. Bigec Marija 5. Cvetko Marjeta 6. Feguš Maks 7. Gajser Justina 8. Hojnik Jožica 9. Horvat Ferdinand 10. Janžekovič Zvonka 11. Krajnc Anica 12. Lašič Kristina 13. Luževič Vida 14. Malger Stanislava 15. Mohorko Julijana 16. Obran Ana 17. Orlač Pavla 18. Plaveč Frančiška 19. Polanec Rozalija 20. Prosenjak Marija 21. Rajh Terezija 22. Reberc Marija 23. Slatič Ivanka 24. Vidovič Marija 25. Vučak Rozalija 26. Zamuda Marjeta 27. Žerak Terezija XI. STATISTIKA UČNIH USPEHOV V SOL. LETU 1967/68 1. Razredni uspeh dijakov ob koncu pouka v juniju 1968 I z DEL A L I Niso izdelali Razred število dijakov m. ž. sk. odlični št. °/o št. % dobri št. % zadostni št. °/o skupaj st. % *izpit št. % ponavljajo št. % Neoce- a) Ekonomska srednja šola i. 4 34 38 — 1 2,6 12 31,6 5 13,2 18 47,4 16 42,1 4 10,5 — — n. 11 19 30 — — 5 16,7 6 19,9 5 16,7 16 53,3 12 40,0 2 6,7 — — III. a — 25 25 1 4,0 3 12,0 12 48,0 2 8,0 18 72,0 4 16,0 3 12,0 — — III. b 3 21 24 — — 5 20,8 7 29,2 6 25,0 18 75,0 6 25,0 — — — — Sk. III. 3 46 49 1 2,0 8 16,3 19 38,8 8 16,3 36 73,5 10 20,4 3 6,1 — — IV. a 1 23 24 2 8,3 5 20,8 9 37,6 2 8,3 18 75,0 4 16,6 1 4,2 1 4,2 IV. b 3 22 25 1 4,0 — — 17 68,0 3 12,0 21 84,0 4 16,0 — — — — Sk. IV. 4 45 49 3 6,1 5 10,2 26 53,1 5 10,2 39 79,6 8 16,6 1 2,0 1 2,0 Sk. I. - IV. 22 144 166 4 2,4 19 11,5 63 38,0 23 13,8 109 65,7 46 27,7 10 6,0 1 0,6 b) Administrativna šola I. a — 18 18 — — 3 16,6 4 22,2 5 27,8 12 66,7 5 27,8 1 5,6 I. b — 14 14 — — 1 7,1 6 42,9 2 14,3 9 64,3 2 14,2 3 21,5 Sk. I. — 32 32 — — 4 12,5 10 31,2 7 21,9 21 65,6 7 21,8 4 12,5 II. — 24 24 1 4,2 — — 9 37,5 6 25,0 16 66,7 6 25,0 2 8,3 Sk. I. - II. — 56 56 1 1,8 4 7,1 19 33,9 13 23,2 37 66,0 13 23,2 6 10,8 c) Šolski center za blagovni promet I. a 6 21 27 — — 2 7,4 12 44,4 2 7,4 16 59,3 10 37,0 1 3,7 - — I. b 8 20 28 — — 5 17,9 14 39,3 3 10,7 22 78,6 6 21,4 — — — — I. C 7 19 26 1 3,8 3 11,5 7 26,9 5 19,3 16 61,5 8 30,8 2 7,7 - — I. d 9 19 28 — — 1 3,6 13 46,4 — — 14 50,0 6 21,4 8 28,6 — — Sk. I. 30 79 109 1 0,9 11 10,1 46 42,2 10 9,2 68 62,4 30 27,5 11 10,1 - — II. a 6 20 26 1 3,8 4 15,4 10 38,5 4 15,4 19 73,1 7 26,9 — — — — II. b 6 19 25 1 4,0 7 28,0 13 52,0 2 8,0 23 92,0 2 8,0 — — — — II. c 4 18 22 1 4,5 4 18,2 8 36,5 2 9,1 15 68,3 7 31,7 — — — II. d 9 25 34 — — 9 26,5 14 41,2 5 14,7 28 82,4 6 18,6 — — - Sk. II. 25 82 107 3 2,8 24 22,4 45 42,1 13 12,2 85 79,5 22 20,5 — — — — III. 7 25 32 1 3,1 4 12,4 23 72,0 2 6,2 30 93,7 1 3,1 2 6,2 - — Sk. I,- III. 62 186 248 5 2,0 39 15,7 114 46,0 25 10,1 183 73,8 53 21,0 13 5,2 - — Število dijakov I Z DEL A L I Ponav- Ijajo Razred odlični prav dobri dobri zadostni skupaj Neoce- njeni m. ž. sk. št. % št. % št. % št. % št. % št. % št. % a) Ekonomska srednja šola I. 4 34 38 — — 1 2,6 12 31,6 17 44,7 30 78,9 8 21,1 — — II. a 19 30 - - 5 16,7 8 26,7 14 46,6 27 90,0 3 10,0 — — III. a - 25 25 1 4,0 3 12,0 13 52,0 4 16,0 21 84,0 4 16,0 — — III. b 3 21 24 - - 5 20,8 9 37,5 9 37,5 23 95,8 1 4,2 — — Sk. III. 3 46 49 1 2,0 8 16,3 22 44,9 13 26,6 44 89,8 5 10,2 — — IV. a 1 23 24 2 8,3 5 20,8 9 37,6 5 20,8 21 87,5 2 8,3 1 4,2 IV. b 3 22 25 1 4,0 - - 17 68,0 7 28,0 25 100,0 — — — — Sk. IV. 4 45 49 3 6,1 5 10,2 26 53,1 12 24,5 46 93,9 2 4,1 1 2,0 Sk. I. - IV. 22 144 166 4 2,4 19 11,5 68 41,0 56 33,7 147 88,6 18 10,8 1 0,6 b) Administrativna šola I. a — 18 18 — — 3 16,6 4 22,2 8 44,5 15 83,4 3 16,6 — — I. b - 14 14 - - i 7,1 6 42,9 2 14,3 9 64,3 5 35,7 — — Sk. I. - 32 32 - - 4 12,5 10 31,2 10 31,2 24 75,0 8 25,0 — — II. - 24 24 1 4,2 - - 11 45,8 10 41,7 22 91,7 2 8,3 — — Sk. I.-II. - 56 56 1 1,8 4 7,1 21 37,5 20 35,8 46 82,2 10 17,8 - - c) Šolski center za blagovni promet I. a 6 21 27 — — 2 7,4 14 50,8 10 37,0 26 96,2 1 3,8 — — I. b 8 20 28 - - 5 17,9 16 37,1 6 21,4 27 96,4 1 3,6 — — I. c 7 19 26 1 3,8 3 11,5 9 34,6 10 38,6 23 88,5 3 11,5 — — I. d 9 19 28 — - 1 3,6 14 50,0 3 10,7 18 64,3 10 35,7 — — Sk. I. 30 79 109 1 0,9 11 10,1 53 48,6 29 26,6 94 86,2 15 13,8 — — II. a 6 20 26 1 3,8 4 15,4 10 38,5 10 38,5 25 96,2 1 3,8 — — II. b 6 19 25 1 4,0 7 28,0 13 52,0 4 16,0 25 100,0 — — — — II. c 4 18 22 1 4,5 4 18,2 11 50,0 5 22,8 21 95,5 1 4,5 — — II. d 9 25 34 - - 9 26,5 14 41,2 9 26,5 32 94,2 2 5,8 — — Sk. II. 25 82 107 3 2,8 24 22,4 48 44,8 28 26,2 103 96,2 4 3,8 — — m. 7 25 32 1 3,1 4 12,4 23 72,0 2 6,2 30 93,8 2 6,2 — — Sk. I.-III. 62 186 248 5 2,0 39 15,7 124 50,0 59 23,8 227 91,5 21 8,5 — - XII. ZAKLJUČNI IZPITI 1. Na ekonomski srednji šoli a) v junijskem roku 1968: K zaključnemu izpitu v junijskem roku se je prijavilo 39 kandidatov, ki so uspešno končali štiriletno šolanje na ekonomski srednji šoli v Ptuju v šolskem letu 1967/68 razen Letonje Klotilde. Petroviča Živojina in Vidovič Marije, ki so opravili izpite pri oddelku za zaposlene v Ptuju. I. Izpitni termini: Pismeni izpiti: slovenska naloga 11. junija 1968 knjigovodska naloga 12. junija 1968 Ustni izpiti: od 14. - 18. junija 1968 II. Izpitni odbor: Jože Stropnik, ravnatelj šole in predsednik izpitnega odbora, imenovan z obvestilom sekretarja za šolstvo SRS, št. 022-13/68 v skladu z 9. točko citiranih navodil. Ljubica Šuligoj, prof., podpredsednica izpitnega odbora: - predlagateljica naslovov za slovensko pismeno nalogo iz družbeno-politič-nega območja in prva pregledovalka pismenih nalog iz tega področja, - izpraševalka pri zagovoru seminarskih nalog iz ekonomike s predmetom (2. in 3. vprašanje). Doroteja Minko, prof., tajnica izpitnega odbora. Drago Šuligoj, prof.: - predlagatelj tem za slovensko pismeno nalogo iz področja kulture in znanosti ter prvi pregledovalec teh nalog, - drugi pregledovalec slovenskih pismenih nalog iz gospodarstva in širšega družbenega področja, - izpraševalec za slovenski jezik. Zora Lenart, prof.: - predlagateljica pismenih nalog iz knjigovodstva in prva pregledovalka teh nalog. Bogdana Zorko, prof.: - predlagateljica tem za slovensko pismeno nalogo iz gospodarskega področja in prva pregledovalka teh nalog, - druga pregledovalka pismenih nalog iz knjigovodstva, - izpraševalka pri zagovoru seminarskih nalog iz gospodarskega poslovanja s predmetom, - izpraševalka za politično ekonomijo (1. vprašanje). Tone Lorger, prof.: - izpraševalec pri zagovoru seminarskih nalog iz blagoznanstva s predmetom. Franc Kovačič, prof.: - izpraševalec pri zagovoru seminarskih nalog iz gospodarskega zemljepisa s predmetom. Tatjana Pečnik, predmetna učiteljica: - izpraševalka pri zagovoru seminarskih nalog iz gospodarskega prava s predmetom. Marija Svetelšek, prof.: - druga pregledovalka slovenskih pismenih nalog iz področja kulture in znanosti. III. Teme pismenih nalog: 1. Slovenski jezik: a) Bliža se doba, ko bo vsak človek delavec in vsak delavec človek, h) Poglobitev samoupravljanja in uspehi gospodarske reforme so pogoji za uspešen razvoj gospodarstva, c) Slovenska proza in njeni veliki ustvarjalci. 2. Knjigovodstvo: Industrijski poslovni primer. IV. Naslovi seminarskih nalog in uspeh dijakov pri zaključnem izpitu: PRIIMEK IN IME NASLOV NALOGE USPEH 1. Brumen Alojzija Zasebni kmečki proizvajalec in zadruga popr. izp. iz gosp. posl. 2. Burjan Nada Tekstilno blago iz sintetičnih vlaken nezadosten 3. Cavničar Marta Jugoslovansko gospodarstvo v mednarodni delitvi dela dober 4. Dobnik Cirila Razvoj kmetijstva in socialne preobrazbe vasi (na primer Hajdine) odličen 5. Fridl Angela Mleko in mlečni izdelki zadosten 6. Gojkošek Marija Kmetijska proizvodnja - perutninarstvo prav dober 7. Gutman Ivanka Jeklo zadosten 8. Horvat Ivanka Avstralija prav dober 9. Kacijan Marjana Vinorodne Haloze s posebnim poudarkom na področje Majšperka zadosten 10. Klajnšek Marta Planiranje v delovni organizaciji - pogoj za vzpodbudo kolektiva k delu -Na primeru TVI Majšperk prav dober 11. Kokot Štefka Način nagrajevanja v industriji na primeru TGA Kidričevo nezadosten 12. Lampret Marija Grosistična trgovska podjetja prav dober 13. Pohleven Marija Bližnji vzhod odstopila -smrt v druž. 14. Razlag Silva Neposredni proizvajalci odločajo o delitvi dohodka popr. izp. iz slov. 15. Štagar Marija Vloga prometa v gospodarstvu odličen 16. Štebih Frančiška Vzhodne Slovenske gorice prav dober 17. Vaupotič Katarina Od ponudbe do plačila zadosten PRIIMEK IN IME NASLOV NALOGE USPEH 18. Veselko Milena Turizem in gostinstvo prav dober 19. Čuš Elizabeta Španija zadosten 20. Dostal Cvetana Mesokombinat „ Perutnina" zadosten 21. Komel Alenka Stvarne pravice (zastavna pravica in zemljiška knjiga) dober 22. Levstek Katarina Prekrški v delovnem razmerju prav dober 23. Matuš Irena Gospodarske organizacije za trgovske storitve odstopila 24. Meglič Nada Latinska Amerika - Brazilija odličen 25. Pignar Marija Komercialni sektor popr. izp. iz pol. ekonom. 26. Pintarič Marta Ormoška komuna, delitev dohodka in življenjska raven v novih pogojih gospodarske reforme dober 27. Plohl Lučka Prodaja blaga popr. izp. iz gosp. posl. 28. Prelog Marjana Kmetijska proizvodnja in proizvodni odnosi na vasi zadosten 29. Purg Nada Češkoslovaška zadosten 30. Rojic Lidija Pravilnik o delovnih razmerjih v delovnih organizacijah dober 31. Stropnik Darko Pogodbe v zvezi z nabavo in kontrolo kvalitete in kvantitete blaga dober 32. Vajngerl Jožica Kitajska popr. izp. iz gosp. posl. 33. Valentin Sonja Indonezija zadosten 34. Veldin Marjana Družinske pravice popr. izp. iz knjig. 35. Veršič Elizabeta Organizacija proizvodnje nezadosten 36. Zorčič Bronja Plan odklonj. do jesen, roka 37. Letonja Klotilda Aluminij odklonj. do jesen, roka 38. Petrovič Živojin Premogovništvo v Sloveniji zadosten 39. Vidovič Marija Kmetijstvo ptujske občine odklonj. do jesen, roka b) v jesenskem roku 1968: K zaključnemu izpitu se je prijavilo 25 kandidatov. Všteti so tudi tisti, ki so opravljali v jesenskem roku popravni zaključni izpit in 7 kandidatov iz oddelka za zaposlene na ESŠ v Ptuju. I. Izpitni termini: Pismeni izpiti: knjigovodska naloga 28. avgusta 1968 slovenska naloga 29. avgusta 1968 Ustni izpiti: od 30. - 31. avgusta 1968 II. Izpitni odbor: Kot v junijskem roku. Pri kandidatih iz oddelka za zaposlene sta bila še člana izpitnega odbora: Franc Maurič, prof.: - izpraševalec pri zagovoru seminarskih nalog iz gospodarskega poslovanja s predmetom. Frido Klančnik, zunanji sodelavec, pravnik: - izpraševalec za politično ekonomijo. III. Teme pismenih nalog: 1. Slovenski jezik: a) Preporod modernega demokratičnega socializma si zmagovito utira pot. b) Mehanizacija, avtomatizacija in specializacija so temelji za razvoj in neodvisnost gospodarstva. c) Veš, poet, svoj dolg? 2. Knjigovodstvo: Industrijski poslovni primer, IV. Naslovi seminarskih nalog in uspeh dijakov pri zaključnem izpitu: PRIIMEK IN IME NASLOV NALOGE USPEH 1. Drevenšek Angela Način pridobivanja lastninske pravice odklonj. do prih. izp. r. 2. Klanjčar Nada Železniški promet in prevozne pogodbe dober 3. Kokot Štefka Način nagrajevanja v industriji na primeru TGA Kidričevo popr. izp. iz gosp. posl. 4. Langerholc Petra Srebro in srebrove spojine v fotografiji nezadosten 5. Masten Danilo Fcnoskandijske države - Švedska popr. izp. iz gosp. posl. 6. Matuš Irena Gospodarske organizacije za trgovske storitve popr. izp. iz gosp. posl. 7. Pohleven Marija Bližnji vzhod popr. izp. iz gosp. posl. 8. Potočnik Boris Problem nerazvitih področij v Jugoslaviji in reševanje tega problema popr. izp. iz gosp. posl. 9. Toplak Marta Prenehanje obveznosti nezadosten PRIIMEK IN IME NASLOV NALOGE USPEH 10. Trstenjak Ljudmila Svoboščine in pravice osebnosti zadosten 11. Veršič Elizabeta Organizacija proizvodnje odstopila -bolna 12. Zorčič Rronja Plan zadosten 13. Feguš Maks Investicijski elaborat za 10 ha jabla- novega nasada zadosten 14. Horvat Ferdo Gospodarski razvoj pesniške doline dober 15. Plaveč Frančiška Emajli in njihova uporaba dober 16. Polanec Rozalija Delovne enote v zdravstvenih zavodih dober 17. Rajh Terezija Skrb za duševno prizadeto mladino v SRS zadosten 18. Reberc Marija Industrijska izdelava moške srajce v popr. izp. iz „De!ti“ - tovarni perila in konfekcije gosp. posl. 19. Vidovič Marija Kmetijstvo ptujske občine popr. izp. iz slov. jez. 20. Brumen Alojzija Zasebni in kmečki proizvajalec in za- druga zadosten 21. Pignar Marija Komercialni sektor zadosten 22. Plohl Lučka Prodaja blaga zadosten 23. Razlag Silva Neposredni proizvajalci dober 24. Vajngerl Jožica Kitajska zadosten 25. Veldin Marjana Družinske pravice zadosten Popravni zaključni izpiti od 22. - 23. oktobra 1968. K popravnemu zaključnemu izpitu so se prijavili naslednji kandidati in dosegli takle uspeh zaključnega izpita: PRIIMEK IN IME USPEH 1. Kokot Štefka zadosten 2. Masten Danilo zadosten 3. Matuš Irena zadosten 4. Pohleven Marija zadosten 5. Potočnik Boris zadosten 6. Reberc Marija zadosten 7. Vidovič Marija zadosten c) v zimskem izpitnem roku 1968: K zaključnemu izpitu se je prijavilo 17 kandidatov. V seznam so vključeni tudi tisti učenci odnosno slušatelji oddelka za zaposlene, ki v prejšnjem roku izpita niso opravili. I. Izpitni termini: Pismeni izpiti: slovenska naloga 25. 11. 1968 knjigovodska naloga 26. 11. 1968 Ustni izpiti: od 3. do 5. decembra 1968 II. Izpitni odbor: Kot v jesenskem izpitnem roku. III. Teme izpitnih nalog: 1. Slovenski jezik: a) Cankarjev pogled na slovensko narodno in socialno vprašanje. b) Zahtevano razumno odločanje velikih državnikov. c) Nagrajevanje v gospodarstvu mora delavca stimulirati k izpopolnjevanju in povečanju proizvodnje. 2. Knjigovodstvo: a) Industrijski poslovni primer. IV. Naslovi seminarskih nalog in uspeh kandidatov pri zaključnih izpitih. PRIIMEK IN IME NASLOV NALOGE USPEH 1. Bur jan Nada Tekstilno blago iz sintetičnih vlaken zadosten 2. Cerk Elizabeta odklonjena 3. Drevenšek Angela Način pridobivanja lastninske pravice zadosten 4. Kralj Branka Življenjski standard in gospodarski razvoj Jugoslavije zadosten 5. Langerholc Petra Srebro in srebrove spojine v fotografiji zadosten 6. Toplak Marta Prenehanje obveznosti zadosten 7. Veršič Elizabeta Organizacija proizvodnje dober 8. Vinkler Silva Plastične mase nezadosten 9. Vočanec Milka Razvoj vinogradništva v občini Ormož nezadosten 10. Brglez Neža odklonjena 11. Cvetko Marjeta Indokina s posebnim poudarkom na Vietnam dober 12. Hojnik Jožica Mehanske usluge v Strojnih delavnicah Ptuj dober 13. Mohorko Ljudmila Hmeljarstvo kot gospodarska dejavnost zadosten 14. Orlač Pavla Denarno varčevanje pri poslovnih bankah dober 15. Prosenjak Marija Tekstilno blago iz bombažnih surovin zadosten 16. Svajgl Marija Organizacija in funkcija nabavne službe v tovarni „J. Kerenčič Ormož zadosten 17. Toplak Marjeta Odhod na delo v tujino nezadosten a) v junijskem roku 1968: V šolskem letu 1967/68 je uspešno izdelalo 2. razred administrativne šole v Ptuju 16 dijakinj. Vse dijakinje so se prijavile k zaključnemu izpitu v junijskem izpitnem roku. Kolar Alenka je opravljala zaključni izpit kot privatistka. I. Izpitni termini: Pismene naloge: iz stenografije in strojepisja 30. maja 1968 iz slovenskega jezika 13. junija 1968 Zagovor praktičnih znanj: iz stenodaktilografije 30. maja 1968 Ustni del zaključnega izpita: 16. junija 1968 II. Izpitni odbor: Jože Stropnik, ravnatelj šole, predsednik. Tatjana Pečnik, predmetna učiteljica, podpredsednica: - izpraševalka pri zagovoru seminarskih nalog iz upravnega postopka, pisarniškega poslovanja in družbeno-ekonomske vzgoje, - predlagateljica naslova za pismeno nalogo iz slovenskega jezika iz širšega družbenega področja, - prva korektor ica nalog iz tega področja, - izpraševalka za pisarniško poslovanje. Jože Čič, profesor, tajnik: - predlagatelj naslovov za pismeno nalogo iz slovenskega jezika iz kulturno--znanstvenega področja, - prvi korektor nalog iz tega področja, - drugi korektor nalog iz ostalih področij - izpraševalec za slovenski jezik. Ruža Kosi, strokovna učiteljica, članica: - izpraševalka pri zagovoru seminarskih nalog iz stenografije, - predlagateljica tem za pismeno nalogo iz stenografije, - izpraševalka za stenografijo, - prva korektorica pismenih nalog iz stenografije, - druga korektorica pismenih nalog iz strojepisa, - predlagateljica naslovov za pismeno nalogo iz slovenskega jezika iz gospodarskega področja, - prva korektorica pismenih nalog iz tega področja. Feliks Peklar, strokovni učitelj, član: - izpraševalec seminarskih nalog iz strojepisa, - predlagatelj tem za pismeno nalogo iz strojepisa, - izpraševalec za strojepis, - prvi korektor pismenih nalog iz strojepisa, - drugi korektor pismenih nalog iz stenografije. Pavlina Majnik, predmetna učiteljica, članica: - izpraševalka pri zagovoru seminarskih nalog iz ekonomike podjetij. Marija Svetelšek, profesorica, članica: - predlagateljica naslovov za pismeno nalogo iz slovenskega jezika iz kul-turno-znanstvenega področja, - druga korektorica nalog iz tega področja. III. Teme pismenih nalog: 1. Slovenski jezik: a) Samoupravljanje - glavna pridobitev delovnega ljudstva. b) Dobra organizacija dela zvišuje storilnost in gospodarnost. c) Ivan Cankar - glasnik preziranih in izkoriščanih. 2. Stenografija: - Zdrav realizem (Zapis besedila v stenogram v stopnjevani hitrosti 120-140-160-180 zlogov v minuti = 800 zlogov - dešifriranje 45 minut.) 3. Strojepis: - 10-minutni hitrostni prepis - Oblikovanje v upravni obliki - Oblikovanje poslovnega dopisa - Oblikovanje zapisnika IV. Končni uspeh zaključnih izpitov: PRIIMEK IN IME USPEH PRIIMEK IN IME USPEH 1. Cihal Majda dober 11. Selinšek Marija dober 2. Divjak Ida zadosten 12. Štrucl Ana popr. izp. iz 3. Gojčič Nada zadosten pisar. posl. 4. Hentak Frančiška odličen 13. Topolovec Kristina zadosten 5. Herga Veronika zadosten 14. Vičar Ljudmila dober 6. Kmetec Slavica dober 15. Žuljevič Majda odklon, do 7. Kokol Herta dober jes. izp. r. 8. Kovačič Angela dober 16. Žuran Dragica dober 9. Merkuš Marija prav dober 17. Kolar Alenka odklon, do 10. Peternelj Nada zadosten jes. izp. r. b) v jesenskem roku 1968: V jesenskem izpitnem roku so opravljale zaključni izpit kandidatke, ki so uspešno izdelale 2. razred po razrednih popravnih izpitih, ter dijakinji, ki sta padli v junijskem roku 1968. I. Izpitni termini: Pismene naloge: iz stenografije in strojepisa 26. avgusta 1968 iz slovenskega jezika 29. avgusta 1968 Zagovor praktičnih znanj: iz stenodaktilografije 26. avgusta 1968 Ustni del zaključnega izpita: 2. septembra 1968 II. Izpitni odbor: Kot v juniju, le da je tov. Pavlino Majnik, strokovno učiteljico, zamenjala tov. Ruža Kosi. III. Teme pismenih nalog: 1. Slovenski jezik: a) Mir - pravica vsega človeštva. b) Temeljna pridobitev naše socialistične ureditve - delavsko samoupravljanje. c) Kmečki liki v Kersnikovih in Tavčarjevih delih. 2. Stenografija: - Samo idealizem je premalo (Zapis besedila v stenogram v stopnjevani hitrosti 120-140-160-180 zlogov v minuti = 800 zlogov - dešifriranje 45 minut). 3. Strojepis: - 10-minutni hitrostni prepis - Oblikovanje v moderni obliki - Oblikovanje v upravni obliki - Oblikovanje zapisnika IV. Končni uspeh zaključnih izpitov: PRIIMEK IN IME USPEH PRIIMEK IN IME USPEH 1. Belšak Angela zadosten 5. Podhostnik Marija pop. izp. iz 2. Blagovič Milica pop. izp. iz pis. posl. sem. naloge 6. Štrucl Ana dober 3. Golob Elizabeta zadosten 7. Zajko Marija prav dober 4. Mlakar Olga zadosten 8. Žuljevič Majda pop. izp. iz slov. jez. Popravni zaključni izpiti od 22. do 23. oktobra 1968. Izpit sta opravljali dve kandidatki in dosegli naslednji končni uspeh: 1. Podhostnik Marija, uspeh zadosten 2. Žuljevič Majda, uspeh zadosten K popravnemu zaključnemu izpitu ni prišla Blagovič Milica. 3. V šolskem centru za blagovni promet a) v junijskem roku 1968: K zaključnemu izpitu v junijskem roku se je prijavilo 19 kandidatov, ki so uspešno končali triletno šolanje v šolskem centru za blagovni promet v Ptuju. I. Izpitni termini: Pismeni del izpita: slovenska naloga 13. 6. 1968 Ustni del izpita: 19. 6. 1968 II. Izpitni odbor: Jože Stropnik, ravnatelj, predsednik. Lorger Tone, podpredsednik, profesor: - izpraševalec pri zagovoru seminarskih nalog iz predmeta blagoznanstvo (tehnična stroka). Maurič Franc, profesor, tajnik. Svetelšek Marija, profesorica, članica: - predlagateljica naslova za slovensko pismeno nalogo iz področja kulture in znanosti in prva pregledovalka te naloge, - druga pregledovalka pismenih nalog iz slovenskega jezika iz gospodarstva in širšega družbenega življenja, - izpraševalka ustnega dela iz predmeta slovenski jezik. Bratina Jože, strokovni učitelj, član: - predlagalec naslova za slovensko nalogo iz področja gospodarstva in strokovni pregledovalec te naloge, - izpraševalec pri zagovoru seminarskih nalog iz predmeta blagoznanstvo (živilska stroka). Pečnik Tatjana, predmetna učiteljica, članica: - predlagateljica naslova za slovensko nalogo iz širšega družbenenga življenja in strokovna pregledovalka te naloge. III. Teme pismenih nalog: Za slovenski jezik: a) Samoupravljanje - pridobitev delovnega ljudstva. b) Dobra organizacija dela zvišuje storilnost in gospodarnost. c) Ivan Cankar - glasnik preziranih in izkoriščanih. IV. Uspeh učencev pri zaključnem izpitu: PRIIMEK IN IME USPEH PRIIMEK IN IME USPEH 1. Botolin Jožica dober 12. Perc Jožica prav dober 2. Danilovič Miloš prav dober 13. Petek Jožica odličen 3. Draškovič Marija dober 14. Popošek Marija dober 4. Fideršek Justina odličen 15. Senegačnik Zdenka dober 5. Ivanjšič Venčeslava dober 16. Smodiš Marija prav dober 6. Jurčec Jože dober 17. Tuš Elizabeta nezadosten 7. Kavčevič Jože prav dober (popr. izp. iz 8. Klein Anica dober slov. j.) 9. Kociper Jožica prav dober 18. Vindiš Miroslav dober 10. Kramberger Irena dober 19. Vogrin Štefka zadosten 11. Medved Marija dober b) v jesenskem roku 1968: K zaključnemu izpitu v jesenskem roku se je prijavilo 11 kandidatov, ki jim je potekla učna doba 1. septembra 1968. I. Izpitni termin: Pismeni del izpita: slovenska naloga 29. avgusta 1968 Ustni del izpita: 31. avgusta 1968. II. Izpitni odbor: Kot v junijskem roku. III. Teme za slovensko pismeno nalogo: a) Mir - pravica vsega človeštva. b) Temeljna pridobitev naše socialistične ureditve - delavsko samoupravljanje. c) Kmečki liki v Kersnikovih in Tavčarjevih delih. IV. Uspeh učencev pri zaključnem izpitu: PRIIMEK IN IME USPEH PRIIMEK IN IME USPEH 1. Derbuc Vesna popr. izp. iz 7. Majerič Marija zadosten slov. j. 8. Mar Nada dober 2. Gomilšek Božena dober 9. Ogrizek Ivan dober 3. Horvat Dragica dober 10. Stropnik Marija popr. izp. iz 4. Kleč Pavla dober slov. j. 5. Korpar Milena odličen 11. Vodušek Franc prav dober 6. Kos Dragica popr. izp. iz 12. Zupanc Elizabeta prav dober zag. sem. n. Popravni zaključni izpit iz slovenskega jezika je opravljala Tuš Elizabeta in s tem dosegla dober učni uspeh. Popravni izpiti 22. in 23. oktobra 1968: Popravni zaključni izpit iz slovenskega jezika sta opravljali dve učenki in dosegli naslednji končni uspeh: 1. Derbuc Vesna - dober 2. Stropnik Marija - zadosten Popravni izpit iz zagovara seminarske naloge je opravljala ena učenka - Kos Dragica in dosegla zadosten uspeh. XIII. KOMERCIALNA SREDNJA SOLA oddelek za zaposlene Naslovi nalog in uspeh pri zaključnih izpitih junija 1968: PRIIMEK IN IME NASLOV NALOGE USPEH 1. Gasparič Helena Vietnam prav dober 2. Habjanič Gabriela Turizem v Sloveniji prav dober 3. Hrenič Ivan Detajlistično trgovsko podjetje popr. izp. iz blagozn. 4. Kovačec Ivan Ekonomska propaganda dober 5. Vaupotič Jože Vzhodne Haloze s poudarkom na krajevno skupnost Zavrč dober 6. Vrabl Anton Aluminij prav dober 7. Zajšek Jože Ugotavljanje in izkoriščanje rezerv v industrijskem podjetju dober 8. Žunkovič Alojz Skladišče popr. izp. iz blagozn. V septembrskem izpitnem roku pa so opravljali izpit: PRIIMEK IN IME NASLOV NALOGE USPEH 9. Habjanič Ivan Notranja organizacija industrijskega nezadosten podjetja TGA Kidričevo 10. Ljubeč Marija Ivana Kuhinjska sol Na Gl dober 11. Skaza Anica Ocetna kislina dober Popravni zaključni izpit sta opravila: Hrenič Ivan zadosten Žunkovič Alojz zadosten XIV. RAZPRAVE O UKINITVI EKONOMSKE SREDNJE SOLE V PTUJU Zaradi neurejenega materialnega stanja šolstva v naši republiki in zaradi nastalih težav pri zaposlitvi strokovno izšolanih kadrov, ki se odražajo ob uvajanju gospodarske in družbene reforme, je pripravil Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS predlog ukrepov za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja (gradivo št. 61-155/67 od 11. 1. 1967. oziroma gradivo Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije št. 61-51/67 od 18. 1. 1967). Glede na gornje, in ker predvideva predlog ukrepov med ostalim tudi ukinitev ekonomske srednje šole v Ptuju, se je razvila obsežna javna razprava vodstev družbeno-političnih organizacij v občinah šolskega okoliša (SZDL, ZSJ. ZMS) in delovne skupnosti šole. Mnenja, predlogi in ugotovitve so združeni kot sledi: a) Razprava političnega aktiva občin Ptuj in Ormož dne 26. 2. 1968 Tovariš POLJANŠEK Miloš, predsednik kulturno-prosvetnega zbora IS SRS. Ljubljana, Dr. BRAČIČ Vladimir, član IS SRS za kulturo in prosveto, Ljubljana, MARTELANC Tomo, sekretar sekretariata IS SRS za kulturo in prosveto. Ljubljana, LIPUŽIČ Boris, namestnik republiškega sekretariata IS SRS za kulturo in prosveto, Ljubljana, VIPOTNIK Janez, predsednik republiške konference SZDL, Ljubljana. SEKRETARIAT ZA KULTURO IN PROSVETO IS SRS, LJUBLJANA REPUBLIŠKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST, LJUBLJANA ZADEVA: Mnenje o ukinitvi ekonomske srednje šole v Ptuju. Glede na gradivo o racionalizaciji šolstva in na akcijski program, ki ga je pripravil sekretariat za šolstvo in kulturo IS SRS pod št. 61-156/67 od 11. 1. 1968 in sta ga sprejeli skupščini občin Ptuj in Ormož ter poslanci tega področja, javljamo, da se je sestal dne 26. 2. 1968 aktiv družbcno-političnih organizacij in skupščin, ki so ga zastopali: - predsednik in podpredsednik občinske konference SZDL Ptuj, - predsednik občinske konference SZDL Ormož, - politični sekretar občinskega komiteja ZK Ptuj, - sekretar občinskega komiteja ZK Ormož, - predsednik občinskega sindikalnega sveta Ptuj, - predsednik občinskega komiteja ZMS Ptuj, - predsednik in podpredsednik skupščine občine Ptuj, - poslanci kulturno-prosvetnega zbora LS SRS tega predela. Po proučitvi omenjenega gradiva in razmotritvi drugih dejavnikov, ki neposredno ali posredno odločajo o obstoju ekonomske srednje šole v Ptuju in s primerjavo raznih številčnih pokazateljev glede na razmere osnovnega in srednjega šolstva v naši republiki, si dovoljujemo seznaniti vas z naslednjim: 1. Področje občin Ptuj in Ormož zavzema spodnjcdravsko družbeno politično in gospodarsko zaključeno subregijo, v kateri živi nad 84.000 prebivalcev. Po socialni sestavi je to še pretežno kmetijsko ekstenzivno in populacijsko prenaseljeno področje, saj se bavi s kmetijstvom v ptujski občini še vedno 50 % prebivalstva. To razmerje je še večje v ormoški občini. Ustvarjeni narodni dohodek v ptujski občini znaša 4.000, v ormoški pa 2.500 N din na prebivalca, kar potrjuje, da je to področje glede gospodarske aktivnosti v naši republiki zelo zaostalo. 2. V področju je zelo visoka nataliteta in znaša število šoloobveznih otrok 13.514 (podatki iz leta 1966), kar je v primerjavi do vsega prebivalstva 15%. 3. Omenjena šola (hkrati z dvoletno administrativno) je bila ustanovljena leta 1960 (odločbo je izdal OLO Maribor) z namenom, da bi zagotovili tudi v tem predelu boljšo kvalifikacijsko strukturo in da bi se zaposlil del izšolanega kadra kot poklicno usmerjen v drugih krajih republike. Tako bi se omilil dosedanji odliv neizučene delovne sile, ki najde v pogojih tehnološke modernizacije zadnje čase veliko težje svojo zazposlitev. Sola je bila ustanovljena tudi zato, da bi se kvalificirala ženska delovna sila, ki je bila doslej v strukturi po spolu močnejši potencialni ponudnik za zaposlitev. 4. V šolo se vpisujejo dijaki socialno šibkih slojev, saj zavzemajo otroci delavcev in malih kmetov 90 % vseh vpisanih. Tako omogočamo vpis otrokom velikega dela prebivalstva, ki dodatnih stroškov (bivanje v internatu ali pri zasebnikih) za šolanje v drugem kraju ne bi moglo prenesti). 5. V šolo se vozi dnevno nad 60 % vpisanih dijakov, ker so lokalne prometne zveze s Ptujem zelo ugodne. Večina dijakov potnikov prejema tudi zaradi socialnih razmer za prevoze v šolo regres. Bližina Maribora pri sedanjih prometnih zvezah ne ustreza, ker dijaki potniki, ki se vozijo v Ptuj v razdalji 5 do 35 km, ne bi mogli te svoje poti podaljšati v eno smer še za 37 km. To bi slabo vplivalo na zdravstveno stanje mladine, da o zmanjšanju časovnih možnosti za učno delo doma, ne govorimo. 6. V pojasnilo, kako močno bi bil prizadet ta predel v primerjavi s šolanjem mladine na drugi stopnji (popolne srednje in poklicne šole), navajamo podatke za obrobne regije v naši republiki, ki kažejo naslednjo, za nekatere predele bolj, za druge manj, ugodno sliko. Podatki se nanašajo na številčne pokazatelje gradiva republiškega sekretariata za šolstvo, izdanega v preteklem letu, po stanju iz 1. 1966. REGIJA (občine) število otrok v osn. šoli Štev. mlad. v sred.in poki. šolah Razmerje 3 : 2 1. NOVA GORICA (Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin) 2. KOPER 12.926 2.531 19,5 (Koper, Izola, Piran, II. Bistrica, Sežana, Postojna) 3. KRANI 16,255 2.872 17,7 (Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič) 4. NOVO MESTO 17.831 5.209 29,2 (Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje) 5. TRBOVLJE 13.564 1.882 13,1 (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik) 6. RAVNE 6.476 1.600 24,7 (Ravne, Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje) 7. MURSKA SOBOTA 11.276 768 6,8 (Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer) 8. PTUJ 19.451 2.521 12,9 (Ptuj, Ormož) (podatki iz leta 1967) 13.514 883 6,5 Gornji podatki so za to šolsko leto nekoliko spremenjeni, vsekakor pa manj ugodni za naš predel, ker se je število dijakov tod nekoliko znižalo (odpravljen lesni oddelek poklicne šole, nekaj dijakov manj v gimnaziji, ESS in AS). Če primerjamo število otrok v osnovni šoli po gornjih obrobnih regijah, vidimo, da imajo tri področja manj otrok, eno je izenačeno in le tri imajo večje število otrok kol ptujsko področje. Razmerje do možnosti posečanja šol druge stopnje v matičnem področju se razpenja v mnogo večjem nasprotju od 6,5 do 29'2 %■ Z ukinitvijo ekonomske srednje šole v Ptuju bi se to razmerje zmanjšalo od 6,5 na 4 % in manj. To bi močno prizadelo ta predel, predvsem, ker lahko zagotovo predvidevamo, da se najmanj polovica sedaj vpisanih v tej šoli, po že ugotovljenem stanju, zaradi socialnih razmer ne bi mogla šolati drugod. To bi pomenilo tudi določeno gospodarsko in kulturno stagnacijo predela in celo njegovo nazadovanje, kar vsekakor ni v skladu s predvidevanji našega razvoja. Zaradi tega je aktiv sklenil: 1. Ekonomska srednja šola v Ptuju je bila ustanovljena pred 8 leti z namenom, ki ga tudi v sedanjih razmerah ne smemo prezreti. Ukinitev šole bi. ne glede na splošne razmere, področju bolj škodovala, kot kakršnakoli morebitna druga popolnejša, objektivnejša in pravičnejša racionalizacija v šolstvu v republiškem merilu. 2. Predlagamo, da bi izvajali racionalizacijo bolj kompleksno, temeljito proučeno, da bi ugotovili stvarno potrebo po določeni vrsti izobražencev ter srednješolskih in poklicnih profilov, občutijo naj jo tudi večja mesta in druge regije. To bi se najpravičnejše doseglo z določitvijo fiksnega vsakoletnega vpisa po vrstah šol druge stopnje in po ugotovljeni stvarni potrebi po kadrih vseh vrst (tudi na splošni stopnji srednje šole) v naši republiki. 3. Ukinitev šole je zavrnila 1. konferenca samoupravljalcev občine Ptuj v novembru 1967. 4. V skladu z zakonom o srednjih šolah (UR SRS št. 18/67) ima šola vse pogoje, da posluje v sklopu centra strokovnih šol (ekonomska srednja in administrativna šola in center za blagovni promet) najbolj gospodarno in funkcionalno glede na skupno število 450 dijakov). 5. Sola ima vse možnosti, da glede na učne, kadrovske in druge funkcionalne pogoje preide v kratkem času brez večjih naložb na funkcionalni pouk. 6. O predlogu za ukinitev bodo razpravljali v prihodnjih dneh izvršni odbori družbeno-političnih organizacij, sveta za šolstvo in skupščini občine Ptuj in Ormož. 7. Pripravili bomo tiskovno konferenco, ki bo obvestila javnost o problemu ukinitve ekonomske srednje šole v Ptuju. 8. Štiričlanska delegacija obeh občin prosi za sprejem pri tovarišu predsedniku kulturno-prosvetnega zbora IS SRS, pri tovarišu sekretarju sekretariata za kulturo in prosveto IS SRS in pri tovarišu predsedniku republiške konference SZDL. 9. Poslanci kulturno-prosvetnega zbora IS SRS bodo pripravili amandement pri razpravi v tem zboru po gornjem vprašanju. Za aktiv: Zdravko TURNŠEK, 1. r. predsednik občinske konference SZDL Ptuj Po razgovoru zastopnikov političnega aktiva Ptuja in Ormoža dne 5. 3. 1968 pri tovarišu republiškem sekretarju sekretariata za kulturo in prosveto IS SRS je delegacija dopolnilno obrazložila upravičenost obstoja šole. Zelo obsežno smo predočili naše splošne razmere predvsem glede naseljnosti, socialne strukture prebivalstva, števila otrok v predelu in drugo. Ta naša izvajanja smo na željo sekretarja za prosveto in kulturo dopolnili dne 21. 3. 1968 na iste naslovnike kot pri razpravi političnega aktiva s pismeno vlogo, ki še bolj osvetljuje naše upravičene zahteve. Vsebina te vloge je naslednja: b) Anketa o dijakih ekonomske srednje šole Glede na razgovor zastopnikov aktiva družbeno-političnih organizacij občin Ptuj in Ormož s tovarišem sekretarjem IS SRS za kulturo in prosveto z dne 5. 3. 1968 o vprašanju ukinitve ESŠ v Ptuju v zvezi z racionalizacijo šolstva, pošiljamo h gradivu z dne 28. 2. 1968 še naslednje podatke: 1. Šolanje mladine v šolah druge stopnje v ptujsko-ormoški občini: V šolskem letu 1967/68 se šola v srednjih in poklicnih šolah v Ptuju 883 učencev, kar znaša 6,5 % mladine v odnosu do števila šolobveznih otrok. V Mariboru se šola iz obeh občin 4l35 mladine, kar znaša 3,2 %, skupaj 9,7 %. Tako vidimo, da se v tem področju ne šola na srednjih šolah niti desetina otrok in je to razmerje zagotovo najnižje v Sloveniji. Z ukinitvijo šole bi se to razmerje še zmanjšalo, kar bi še bolj prizadelo izobrazbeno in strukturno raven tega predela. 2. Kvalifikacijska struktura zaposlenih: Podatki o strukturi zaposlenih v obeh občinah kažejo, da nima niti polovica zaposlenih na delovnem mestu ekonomskega tehnika ustrezne izobrazbe. Tako bo možno v področju zaposliti še 250 ekonomskih tehnikov. Pri nas jih bomo lahko izšolali v petih letih, ne da bi upoštevali pri tem še druga mesta, ki bodo redno na voljo (upokojitve, reorganizacije ipd.). 3. Rezultati ankete o družinskih razmerah učencev ESS so naslednji: a) Od vpisanih otrok je 87,1 % staršev v rednem delovnem razmerju in 12,9% staršev kmetovalcev. Od teh skrbita za družino samo oče ali mati v 65% primerih, v ostalih sta zaposlena oba zakonca. b) Povprečni mesečni dohodek družin kaže: do 500 N D mesečnega dohodka ima 21,4% družin od 500 do 1.000 ND mesečnega dohodka ima 29,4 % družin od 1.000 do 1.500 ND mesečnega dohodka ima 22,6 % družin od 1.500 do 2.000 ND mesečnega dohodka ima 14,7% družin višje dohodke nad 2.000 N D ima 12,0% družin c) Stanje nepreskrbljenih članov družine je naslednje: 1 nepreskrbljeni član 9,6 % 2 nepreskrbljena člana 27,2 % 3 nepreskrbljeni člani 21,4% 4 nepreskrbljeni člani 22,6 % 5 nepreskrbljenih članov 9,6 % 6 in več nepreskrbljenih članov 9,6 % č) Razdalja dijakov do šole znaša: do 2 km 41,9% od 2 do 5 km 9,6 % od 5 do 8 km 15,2% od 8 do 12 km 10,2% od 12 do 30 km 23,3 % d) Bivališče djiakov: biva pri starših 89,3 % biva v dijaškem domu 3,9 % biva zasebno 6,8 % e) Izguba dnevnega časa zaradi poti v šolo in domov: do 1 ure 18,1 % od 1 do 2 ure 14,6% od 2 do 3 ure 9,0 % od 3 do 4 ure 21,9% ne izgubi časa 36,4 % drugod, je od- f) Na vprašanje, če bi starši zmogli materialno šolati otroka govorilo nikalno 80,8 %. g) Na vprašanje, če bo otrok nadaljeval študij, je odgovorilo 73,5 % staršev nikalno, ker želijo, da bi se po strokovnem šolanju mladinec takoj zaposlil. Pošiljamo vam gornje dodatne ugotovitve v vednost, s prošnjo, da se z njimi seznanite k že poslanemu gradivu z dne 28. 2. 1968. Za aktiv: Zdravko TURNŠEK, 1. r. predsednik občinske konference SZDL Ptuj Zaradi nejasnosti v delovnih skupnostih osnovnih šol v okolišu glede vpisa novincev za šolsko leto 1968/69 smo sporočili šolam z dopisom dne 30. 5. 1968 dejansko stanje in osvetlili nekatere nejasnosti, ki so izhajale iz težkega materialnega stanja šolstva v občini. c) Dopis osnovnim šolam Delovna skupnost ESŠ in AS želi zbrati predhodne podatke o letošnjem vpisu v ta ptujski srednješolski strokovni zavod in vas v zvezi s tem seznanja o naslednjem : 1. Razmere po izvajanju gospodarskih sprememb pri nas so zaostrile množico dejavnikov, med njimi tudi vprašanje zaposlovanja mladine. Skoraj pri vseh vrstah naše dejavnosti občutimo, da se je močno zmanjšalo sprejemanje mladih strokovnjakov. O tem odloča predvsem sedanja delovna zakonodaja in miselnost, da je možno opravljati razna strokovna dela tudi z manj usposobljenim kadrom. Vemo, da je delovnih mest formalno še dovolj na razpolago in da bi šole rabile še nekaj let, da bi sedaj manjkajoče kadre izšolale, ne da bi pri tem upoštevale napredek, ki bo še bolj potencialno zahteval ustrezno višje izobraženi in usposobljeni kader. 2. Doseženi gospodarski razvoj ožjega ptujskega področja pogojuje, da smo postali industrijsko kmetijska občina, ker se število prebivalstva, ki se bavi s kmetijstvom, močno zmanjšuje. S pred leti začeto reformo osnovne šole smo dosegli, da se je število otrok z opravljeno osnovno šolo iz leta v leto večalo. Tako so dozoreli pri nas za drugostopenjsko šolstvo pogoji za njegovo krepitev. To omogoča izboljševati strokovno izobrazbeno strukturo v področju samem, hkrati pa se lahko del tega izšolanega kadra zaposli tudi drugod in ne odhaja od nas več kot neizučena delovna sila. Po temeljiti presoji je ustanovil leta 1960 okrajni ljudski odbor v Mariboru štiriletno ekonomsko in dvoletno administrativno šolo v Ptuju z namenom, da bi razvijal in ustvarjal regionalni perspektivni načrt razvoja šolstva. Omeniti moramo, da je v našem področju od 64.000 prebivalcev redno zaposlenih 11.000, z občino Ormož pa še nadaljnjih 2.000 več. Na ozemlju teh občin je v obvezni šoli 13.500 otrok, od tega jih letno izstopa 1.300, od teh jih opravi osem razredov letno le 800. 3. Znane današnje razmere so povzročile, da je šolstvo pri delitvi narodnega dohodka, in ker vprašanje nagrajevanja ni bilo rešeno tudi pred tem, močno materialno zaostalo, in da je nastala v naši republiki predvsem v zadnjih letih v prosveti pereča družbena zaostritev, ki jo močno občutimo predvsem v naši občini. To pomanjkanje sredstev je povzročalo težnjo, da bi bilo treba šolstvo racionalizirati. Republiški sekretariat za šolstvo je s tem v zvezi izdal letos posebno gradivo, kjer predvideva ukinjanje raznih šol, predvsem srednjih in višjih. Tako želi republika zmanjšati zmogljivosti neobveznega šolstva prav v nasprotju s svojo temeljno ugotovitvijo, da je treba mrežo srednjih šol krepiti tako .da bi te zajele leta 1969 za 10% več mladine kot leta 1964 (od 45 na 55%). Med ostalim omenja to gradivo, da bi kazalo ekonomsko srednjo šolo v Ptuju ukiniti, češ da je v bližini večji center Maribor. Glede na ta predlog se je sestal v februarju širši aktiv druž-beno-političnih organizacij in skupščin občine Ptuj in Ormož. Ta je ugotovil, da je ukinjanje te šole za naše področje korak nazaj, da zmore naš srednješolski fond v Ptuju vpisati le 6,5 % mladine v odnosu do števila šoloobveznih otrok, da imajo druge obrobne regije glede tega veliko boljše pogoje (Ptuj je na zadnjem mestu) in dosežejo nekatere do 30% tega razmerja (Kranj). To stanje smo predočili pristojnim republiškim organom (skupščini SRS, IS SRS, republiški konferenci SZDL in drugim. Ti so spoznali, da smo dejansko s srednješolskim fondom v re- publiki na najslabšem in da se moramo potruditi, da se bo ta še okrepil, ne pa zmanjšal. 4. Glede nezaposlenosti ekonomskih tehnikov ugotavljajo statistike, da je sedaj v republiki okoli 1200 maturantov gimnazij, ki prosijo za zaposlitev (prav gotovo so ti študirali leto, dve ali več na višjih in visokih šolah in močno nekoristno bremenili družbena sredstva). Take je praktično težko zaposliti, ker nimajo nobene strokovne usposobljenosti. Ekonomskih tehnikov brez dela je 300 (od tega v Ptuju 20), prav tako pa še po nad sto gradbenih, strojnih, medicinskih, kmetijskih in drugih tehnikov in da so brez službe tudi že v naših vrstah. Pripomniti moramo, da je struktura dijakov v ESŠ in AŠ v Ptuju taka, da jih je 80 % iz delavskih družin in ima 50 % vseh staršev mesečne dohodke le do 1.000 ND. Zmotno je mnenje, da šolamo kmete, ki naj ostanejo na zemlji. Tako sta ekonomska in administrativna šola bolj zavoda socialnega tipa in predvsem za žensko mladino ter ne smemo dovoliti, da bi zanemarili pri nadaljnjem šolanju prav te otroke. 5. Seznanili bi vas radi še s stroški šolanja. Slišati je, da je vzrok slabega materialnega stanja šolstva v občini tudi v obstoju teh strokovnih šol in da bi jih zato kazalo ukiniti. Tako tolmačenje ni utemeljeno in je dejansko slika drugačna. V preteklem letu so veljale vse tri strokovne šole, združene v enem centru, 670.000 ND, polovico tega je stala ESŠ, 100.000 N D AŠ, ostalo trgovska šola. Gospodarske organizacije so lansko leto prispevale 750.000 ND in letos še 234.000 N D na račun prejšnjega leta. Tako je TIS Ptuj uspela zbrati celo več kot so veljale te šole, prav gotovo pa bi uspeh izostal, če teh šol ne bi bilo (tako se je dogajalo v drugih občinah, kjer nimajo strokovnih šol). Zato ne more biti govora, da odvzemajo strokovne šole sredstva obveznemu šolstvu, v našem primeru so celo pripomogle, da se je zbralo več sredstev, kot so jih te porabile (za 274.000 ND.) Letos je to vprašanje rešeno tako, da je prejela TIS Maribor iz naslova deleža osebnih dohodkov zaposlenih v občini Ptuj od RIS 990.000 ND in da je naša obveznost do Maribora, ki je znašala lani 750.000 ND, odpadla. Tako so tudi letos sredstva za srednje strokovne šole dejansko na razpolago. IS SRS je zadnje dni veliko razpravljal o stanju šolstva in sprejel na seji dne 27. 5. 1968 odločna stališča (objavljena v ,.DELIT dne 30. 5. 1968). Naj navedemo le določila in ukrepe, ki se glasijo dobesedno glede srednjega šolstva: ..Sredstva za finansiranje dejavnosti srednjih šol naj se zagotovijo na osnovi republiškega predpisa. Financiranje dejavnosti tega šolstva bo opravljala republiška izobraževalna skupnost ali posebna skupnost srednjih šol po enotno določenih merilih, upošteva pa naj se pri tem specifičnost posamezne šole ali skupine šol. Republiška izobraževalna skupnost mora v sodelovanju z gospodarsko zbornico SR Slovenije in z zainteresiranimi gospodarskimi organizacijami do začetka novega šolskega leta pripraviti vse potrebno za začetek delovanja posebnih izobraževalnih skupnosti povsod tam, kjer za to obstojajo realne možnosti." O gornjem vas obveščamo z željo, da prikažemo resnično stanje srednjih strokovnih šol v Ptuju. Prosimo vas, da bi se po možnosti pogovorili o tem s svojimi tovariši razredniki zaključnih razredov, da bi jim orisali dejansko sliko in da bi jim morda, v kolikor je to še možno, pomagali pri poklicnem usmerjanju z objektivnim prikazovanjem stanja. Predvsem pa vas prosimo za razumevanje in podporo pri skupnih naporih za reševanje celotne šolske problematike v občini, saj vemo, da je danes drugostopenjsko šolstvo nujno nadaljevanje obveznega šol- stva. Naše področje je iz vseh vidikov razvojno toliko zrelo, da je ta skrb kompleksna in po naši prosvetni dejavnosti imperativna nujnost. Zahvaljujemo se vam za pozornost in sodelovanje ter vas prosimo, da, v kolikor smatrate za potrebno, znova posredujete s tovariši razredniki zaključnih razredov učencem poklicno orientacijo v tej obliki in da nam javite imena in kraj bivanja učencev, ki se mislijo prijaviti za šolanje v ESS in AŠ. Delovna skupnost ESS in AS Ptuj XV. POSLOVNO POROČILO k zaključnemu računu ekonomske srednje šole v Ptuju za poslovno leto 1967 L Splošni del Zavod je bil ustanovljen po 1. odstavku 112. člena splošnega zakona o šolstvu - Uradni list SFRJ št. 28-535/58 - in S. točke 102. člena zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov - Uradni list SFRJ št. 32-650/57 - na 27. seji okrajnega ljudskega odbora Maribor z odločbo št. 09/2-E-10/1 od 14. 7. 1960. Prvi vpis v šolo je bil 1. 9. 1960. Okržono gospodarsko sodišče v Mariboru je izdalo na osnovi Pravilnika o vpisovanju zavodov v register - Uradni list SFRJ št. 37/65 - sklep o vpisu v register pod številko 368/1-8 z dne 13. 5. 1966. Predmet poslovanja zavoda je izobraževanje dijakov v štiriletni ekonomski šoli kot popolni srednji strokovni šoli, v poklicni dvoletni administrativni šoli in poklicni triletni šoli za učence v trgovini oziroma v šolskem centru za blagovni promet. Tako so v zavodu združene tri strokovne šole pod enim upravnim vodstvom in skupnimi organi upravljanja. Pristojnost ustanoviteljstva zavoda je prevzel občinski ljudski odbor z odločbo št. 06/7-EO-1/2-61 z dne 12. 7. 1961. Sedež ustanove je v Ptuju - Raičeva ulica 2 . Po registraciji so odgovorne osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje zavoda: a) Stropnik Jože, ravnatelj, ki podpisuje samostojno v okviru zakonitih določi! in statuta zavoda; b) Gajzer Truda, tajnica in računovodkinja zavoda, ki podpisuje skupno z ravnateljem vse listine finančne narave; c) Lenart Zora, profesorica, sopodpisnica v odsotnosti ravnatelja akte administrativnega in vse listine finančnega značaja; č) Tomšič Stane, predmetni učitelj, sopodpisuje v odsotnosti ravnatelja ali namestnika vse listine finančne narave. V samoupravni delovni skupnosti je 22 članov, ki predstavljajo organ samouprave. V njej sodelujejo glede na posebne pristojnosti trije zastopniki javnosti (po en za ekonomski, administrativni in trgovinski oddelek). Upravni odbor zavoda šteje pet članov. Stalne komisije zavoda so: - Komisija za volitve in imenovanja; - Komisija za delitev variabilnega dela osebnih dohodkov; Občasne komisije: - Disciplinska komisija; Zavod ima naslednje samoupravne akte: - Statut, - Pravilnik o delovnih razmerjih, - Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, - Pravilnik o delitvi variabilnega dela osebnih dohodkov. Delovna skupnost je imela v poslovnem letu 12 rednih sej. Na njih je obravnavala: - zaključni račun za leto 1966, - pravilnik o delovnih razmerjih, - nadomestilo do 30 dni bolezni, - sprejela je popravljeni statut glede na nova zakonska določila, - sprejela je delovni program zavoda, - odločala je o višini nadomestila za dopolnilno delo, - prevzela je plačevanje anuitet za šolska stanovanja, - obravnavala je gradivo IS SRS glede ukinitve ESS in AS, - odobrila je posojila iz sredstev stanovanjskega sklada, - sklepala je o izplačilu za rekreacijo članom DS, - sklepala je o delitvi variabilnega delo OD, - sprejela normative za zaključne izpite in učno prakso, - reševala je personalna vprašanja glede prenehanja delovnega razmerja za tri člane DS, - reševala in sklepala je o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti. II. Posebni del Stanje osnovnih sredstev je zadovoljivo in omogoča dobro funkcionalnost šolskega dela. V glavnem so bila osnovna sredstva nabavljena ob adaptaciji zgradbe v letu 1961 in 1962, funkcionalna sredstva pa je šola sprejela tudi od ukinjene vajenske šole za razne stroke (audiovizuelna sredstva). Potreba po zamenjavi osnovnih sredstev se kaže le pri pisalnih strojih za pouk strojepisa, ker so ti močno obremenjeni. Inventar in naprave za laboratorij in audiovizuelni pouk so v dobrem stanju in v dokaj popolnem številu. Skupna vrednost osnovnih sredstev vključno z nepremičninami ob zaključnem računu znaša 834.295,12 ND, med letom smo nabavili novih osnovnih sredstev za 12.002,37 ND (3 pisalni stroji, ciklograf, ureditev blagoznanske zbirke in drugo). Pri poslovnih stroških odpade večji del na osebne dohodke. Vsi poslovni stroški so znašali 741.316,15 ND, od tega smo izplačali bruto osebnih dohodkov za 659.478,92 ND, materialni stroški pa so znašali 81.837,23 ND: neuporabljene amortizacije je 15.144,05 ND. Tako so znašali materialni stroški skupaj z nerealizirano amortizacijo 96.981,28 ND in je razmerje med osebnimi dohodki in materialno potrošnjo 13,1 %, kar je za 1,1 % več kot predvidevajo merila dodeljevanja sredstev temeljne izobraževalne skupnosti. Osebni dohodek deli zavod po kriterijih temeljne izobraževalne skupnosti in znaša za osebje s srednješolsko izobrazbo 600,00 ND, z višješolsko 750,00 ND, in visokošolsko 1.0000,00 ND: tehnično osebje dobiva 350,00 ND za snažilke, 400.00 ND za hišnika (slednjim je skupnost zvišala prejemke od 1. 9. 1967 za 50.00 ND mesečno). K prikazanim kriterijem za učno osebje je prišteti še dodatek na službena leta, ki znaša do 12% osnove. Notranja delitev je glede na kriterije ustanovitelja nekoliko spremenjena (upošteva se položaj glede na kvalifikacijo in razpon po službenih letih, ki je do 20 % na osnovo). Zavod je prenesel na osebne dohodke tudi refundirana sredstva socialnega zavarovanja iz leta 1966 v znesku 24.255,80 ND, prav tako pa tudi razpoložljiva sredstva manjših družbenih dajatev za dopolnilno delo v letu 1967. Tako je bilo možno realizirati večje redne osebne dohodke, ki so za okoli 22 % višji, kot predvidevajo osnovni kriteriji temeljne izobraževalne skupnosti. Ti pa še ne dosegajo prejemkov prosvetnih delavcev v drugih občinah, toliko bolj pa tudi ne prejemkov glede na ustrezno stopnjo izobrazbe drugih delovnih skupnosti. Ravnatelj: Stropnik Jože, 1. r. EKONOMSKA SREDNJA SOLA PTUJ BILANCA IN OBRAČUN CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA TER RAZDELITEV DOHODKA ZA LETO 1967 Razred, skupina ali ELEMENTI Stanje na dan 31. dec. 1967 L BILANCA A. Aktiva 000 Zemljišča za gospodarske namene 001 Gradbeni objekti gospodarskega značaja 003 Delovne priprave 386,40 650.921,73 182.986,99 Aktivna osnovna sredstva 834.295,12 del 010 Popravek vrednosti delovnih priprav 116.210,35 010-021 Skupni popravki vrednosti osnovnih sredstev 116.210,35 00 brez 008 02 manj 010 Sedanja vrednost aktivnih osnovnih sredstev 100 Denarna sredstva na žiro računu 17 Razna sredstva in kreditna razmerja 3 Zaloga materiala in drobnega inventarja 040 do 048 Sredstva skupne porabe 105 Denarna sredstva skupne porabe 718.084,77 60.270,19 17.500,00 16.341,78 75.018,48 13.214,59 Vsega aktiva 900.429.81 B. Pasiva 900 Poslovni sklad 22 brez 221 in del 794.247,98 920 Dobavitelji v državi 289,50 930 Rezervni sklad 159,26 940 Sklad skupne porabe 30.714,59 919 Krediti za sredstva skupne porabe 75.018,48 Vsega pasiva 900.429,81 A. Ugotovitev celotnega dohodka 4 stolpec 4 Realizacija gotovih storitev in proizvodov po izdanih fakturah 706.538,10 6 stolpec 4 Plačana realizacija 706.538,10 Drugi dohodki 7.661,80 Celotni dohodek 714.199,90 B. Ugotovitev dohodka 7 Porabljeni material 24.117,92 8 Izdatki za storitve 6.295,60 14 Stroški za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev 2.380,74 20 Amortizacija 15.144,05 16-34 Razni drugi stroški 998,74 Porabljena sredstva 48.937,05 Neto produkt 665.262,85 13 Zavarovalne premije 768,67 22 Prispevki in članarine zbornicam 806,00 17 Osebni izdatki, ki obremenjujejo poslovne stroške 3.920,00 11 Stroški za izobraževanje strok, kadrov 130,00 Vsega v breme celotnega dohodka 54.561,72 Dohodek 659.638,18 Dohodek za razdelitev 659.638,18 C. Razdelitev dohodka 65 Prispevek v skupne rezerve gospodarske organizacije 159,26 Za osebne dohodke - neto 448.209,54 Prispevki iz osebnih dohodkov in glede na osebne dohodke 186.237,85 Za stanovanjsko izgradnjo 25.031,53 VI. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH IN DRUGIH OSEBNIH PREJEMKIH Akontacije na čiste osebne dohodke iz delovnega razmerja 346.268,98 Izplačana nadomestila osebnih dohodkov za prvih 30 dni zadržanosti od dela 1.368,55 Druga čista izplačila iz sredstev za osebne dohodke 100.554,01 Vsega čisti osebni dohodki in osebni prejemki 448.191,54 Prispevek iz OD iz delovnega razmerja 80.737,15 Prispevek za socialno zavarovanje 98.230,05 Prispevek za zaposlovanje 1.012,95 Sredstva za stanovanjsko izgradnjo - de! vložen v sklad skupne porabe 19.274,30 Sredstva za stanovanjsko izgradnjo - del za subvencioniranje stanarin 5.757,23 Prispevek za Skopje iz sredstev OD delavcev 6.257,70 Skupaj 659.460,92 Drugi podatki Fakturirana realizacija v tekočem letu Povprečno izkoriščena osnovna sredstva Povprečno razpoložljiva obratna sredstva Povprečen znesek poslovnega sklada Stroški za investicijsko vzdrževanje 706.538,10 721.546,91 76.463,75 798.010,69 2.380,74 Dne 31. 1. 1968 Vodja računovodstva: Gajzer Truda, l. r. Predsednik UO: Kosi Ruža, Z. r. Direktor: Stropnik Jože, l. r. IZDAJO TEGA ŠOLSKEGA POROČILA SO OMOGOČILE DELOVNE SKUPNOSTI V PTUJU PTUJSKA TISKARNA PTUJ IflgraHB TISKARNA KNJIGOVEZNICA KARTONAŽA Nudi kakovostne usluge hitro in po solidnih cenah. TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA 3Ci(lueu KIDRIČEVO Proizvajamo: Surovi aluminij v valjarniških formatih in ingotih, kalcinirana glinica Al.Oi aluminijske legure, katran in mešanice fenola , Telefon: 79-610 Maribor Teleks: Kidričevo 331-16 Pošta Kidričevo Železniška postaja Kidričevo. .Perutnina. PTUJ •r T Y R I ^ z obrati: — farma piščancev z valilnico, — klavnico in hladilnico, — farma kokoši nesnic, — mešalnica mečnih krmil, — meso s prodajalnami, — klavnica in prekajevalnica, — servisna služba, — kooperacijske službe, — maloprodajna mreža, — skupne službe. Proizvaja in nudi na debelo in drobno: perutnino, jajca, divjačino, perje, meso in mesne izdelke, vse vrste krmil in transportne usluge. Se priporoča delovna skupnost! SIGMA PTUJ se priporoča odjemalcem zla opravljene usluge servisno- remontne dejavnosti za vozila: ZASTAVA, TAM, TOMOS, PRETIŠ. Se priporoča delovna skupnost! OPEKARNE Žabjak pri Ptuju proizvajajo vse vrste zidne in strešne opeke, modularne bloke, stropne elemente, drenažne cevi vseh dimenzij in polmontažne stropove. Se priporoča delovna skupnost! Izdeluje projekte za visoke in nizke gradnje in vodi gradbeni nadzor nad svojimi in tujimi objekti. Trgovsko podjetje PANONIJA PTUJ nudi v svojih skladiščih in poslovalnicah na veliko in malo v Ptuju in okolici vse vrste živil in industrijskega blaga po ugodnih cenah. Se priporoča delovna skupnost! PTUJ, HEROJA LACKA 5 SLIKARSKO —PLESKARSKO IN ANTIKOROZIJSKO PODJETJE NUDIMO USLUGE: slikarstva, pleskarstva, črkoslikarstva, an ti korozijske zaščite, metalizacije, polaganja vseh vrst podov, oblaganje zidnih, keramičnih in plastičnih ploščic, prevozov s tovornimi avtomobili. Se priporoča delovna skupnost! Obrtno gradbeno podjetje GRADNJE Ptuj izvaja vsa gradbena dela in stavbeno mizarske, pohištvene, teracerske in parketarske usluge po ugodnih cenah. Se priporoča delavna skupnost! Agrotransport Ptuj izvaja vse usluge pri agromelioracijah, regulacijah in obnovi nasadov vseh vrst; za gradbeništvo prevaža vse vrste lesa v domovini po naj nižjih tržnih cenah. izdeluje in nudi — avtomobilsko opremo za osebne avtomobile, tovorna vozila in avtobuse, — ključavnice in kljuke za vozila Zastava, TAM, FAP, IMV ter avtobuse ročice za plin in prestave mopeda, — zunanja in notranja ogledala za osebne avtomobile, tovornjake avtobuse, trolejbuse in tramvaje, — senčnike za avtobuse in tovorna vozila, — malo avtomobilsko opremo: pepelnike, konzole, ventilatorje in obešalnike, — posode za gorivo in izpušne lonve ter hidravlične šoferske sedeže za avtobuse in tovornjake, — posebej priporočamo toplovodne grelce za avtobuse in tovornjake, tahografe in kakovostne varnostne pasove. Se priporoča delovna skupnost! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO »IZBI RA« PTUJ KREMPLJEVA ULICA 2, TELEFON 77 416, 77 247 nudi potrošnikom v svojih samopostrežnicah, v mestnih prodajalnah, v vaških prodajalnah vse vrste prehrambenega in industrijskega blaga. Na debelo zalaga in prodaja izdel- . ke iz gume in elektrotehnično bla- | , go. Letovišče Bori nudi domačim in tujim turistom in občanom v svojem letovišču in v ostalih gostinskih obratih usluge po zmernih cenah. Obveščamo, da je letovišče grad Bori odprto tudi čez zimo. Za organizirane skupine nudimo dogovorjeni popust. Se priporoča delovna skupnost! Podjetje za popravljanje voz Ptuj opravlja investicijsko vzdrževanje železniških vozil in izdeluje strojno opremo. Se priporoča delovna skupnost! PEKARNE »VINKO REŠ« PTUJ Proizvajajo in prodajajo poleg standardnih pekovskih izdelkov še specialne vrste turist kruha in trajnega peciva. Se priporoča delovna skupnost. »HALOŠKI BISER« PTUJ priporoča domačim in tujim gostom svoja gostišča, v katerih nudi s solidno postrežbo' domača jedila s pristnim štajerskim vinom. V hotelu Poetovio in grajski restavraciji sprejema organizirane skupine domačih in tujih gostov. Gradbeno podjetje izvaja s svojimi obrati vsa gradbena in obrtniška dela po konkurenčnih cenah. Se priporoča delovna skupnost! Trgovsko podjetje MERKUR se priporoča s svojimi poslovalnicami za nakup vseh vrst industrijskega blaga. KREDITNA BANKA Pl S PODRUŽNICO V KIDRIČEVEM KB PTUJ kreditira gospodarstvo in občane, opravlja devizno-valutne posle, zbira hranilne vloge in depozite, vodi žiro račune občanov in opravlja druge bančne posle. Hranilne vloge obrestuje: na vpogled po 6 %, vezane na eno leto po 7 %, vezane na dve leti po 8 %. S hranilno knjižico kreditne banke Ptuj lahko vlagate in dvignete svoje prihranke pri vseh poslovnih bankah v državi in pri vseh poštah v Sloveniji. Stalna nagradna žrebanja vlagateljev vezanih hranilnih vlog! Tovarna perila in konfekcije betici- ptiij Izdeluje moške srajce iz najboljšega popelina, iz diolena, treviteksa, najlona, poliestra in iz ostalih sintetičnih vlaken. Svojim cenjenim odjemalcem se toplo priporoča delovna skupnost! Komunalno podjetje Ptuj z obrati: vodovodno inštalacijo, tržnico in javno tehtnico, sejmiščem, pralnico in čistilnico, brivskodrizlersflkim obratom, kopališčem, pogrebno službo. Usluge opravlja kvalitetno, hitro in poceni. Se priporoča delovna skupnost! Domoznanski oddelek POROČILO 1967/1968 15119/1967/1968 373.5:33(497.4Ptuj) 0211953,6 COBISS 0 KNJIŽNICA IVANA