Tečaj slovenščine za tujce v dijaškem domu Jasna Kovačič, prof. slovenščine, vzgojiteljica v Dijaškem domu Lizike Jančar Maribor S pomočjo inkluzije se mladostniki vključujejo v socialno življenje, ki v vzgojno-izobraževalnem sistemu, predvsem za dijake, ki ne prihajajo iz Slovenije, predstavlja njihovo začasno bivališče. Vključevanje v socialno okolje in vzgojno-izobraževalni proces je za tujce bistvenega pom- ena, saj lahko le na takšen način začnejo navezovati stike in zaživijo kvalitetno življenje. Na inkluzijo bi bilo potrebno gledati na način, da niso vsi ljudje enaki in da so kljub temu obrav- navani enako. Hitro vključevanje v okolje je za dijake tujce zelo pomembno, prav tako kot dobro poznavanje jezika, zato se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vključujejo v programe slovenščine za tujce, ki jim omogoča hiter napredek na vseh ravneh poznavanja jezika in posledično višjo kvaliteto življenja v novem okolju. V dijaškem domu biva veliko tujcev, ki obiskuje tečaje slovenščine že v šoli, zato se lahko največ napredka doseže z inovativnimi inkluzivnimi pristopi, ki so prilagojeni vsakemu dijaku posebej. 1 Inkluzija v vzgojno-izobraževalnem sistemu držkom, kot še eno nepotrebno novost v šolskem Bistvo inkluzije v izobraževanju pomeni povečati sistemu. Na inkluzijo bi bilo potrebno gledati kot sodelovanje med dijaki skozi vzgojno-izobraževalni na paradigmo, da nismo vsi enaki, in se bolje za- proces ter druge učne dejavnosti. Zelo pomemb- vedati osnovnega načela Evropske unije »Združe- no je tudi sodelovanje vseh zaposlenih, učiteljev, ni v raznolikosti«, ki nam sporoča, da smo vsi med svetovalnih delavcev in vodstva pri vključevanju seboj različni, ne enaki in ne drugačni. Zavedati se mladostnikov v novo okolje. Inkluzija predstavlja v moramo, da se dijaki med seboj razlikujejo in da izobraževanju s svojo odprtostjo in razumevanjem vzgajamo in izobražujemo osebnostno zelo različ- pomemben način zagotavljanja različnih učnih pri- ne ljudi, zato je dobro, da poznamo metode dela, ložnosti, učnih procesov in rezultatov (Opertti idr. ki jih lahko prilagajamo in uporabljamo pri posa- 2014). Inkluzija v dijaškem domu se nanaša na pri- meznem dijaku. V dijaškem domu se srečujemo stop, ki spodbuja vključevanje vseh dijakov ne gle- s številnimi posamezniki, ki zahtevajo drugačne de na njihove različne potrebe, sposobnosti, kultur- ne in nacionalne ali katerekoli druge razlike in inte- rese. Inkluzijo nekateri avtorji dojemajo kot popolno preoblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa in sistema, v katerem so upoštevane potrebe čisto vseh dijakov ne glede na to, od kod prihajajo, kakšni so njihovi interesi ali predznanje (Schmidt 2001). Je sistem, s katerim skušamo posameznike vključiti v socialno življenje in okolje. To okolje v vzgojno-izo- braževalnem sistemu predstavlja razred oz. dijaški dom, ki je za dijake tujce njihovo začasno bivališče, saj tukaj bivajo tudi čez vikend. Mladostniki se mo- rajo v okolju, kjer bivajo, počutiti dobro, predpogoj za to pa je dejstvo, da se počutijo sprejete, enako- vredne in enakopravne. To lahko dosežemo samo tako, da mladostnike obravnavamo kot edinstvene osebe, ki imajo pravico do enakih možnosti in prilo- žnosti za učenje, razvoj in družbeno življenje. Vklju- čevanje v okolje ima zato za njih še večji pomen, saj moramo odstraniti jezikovne, kulturne ali verske ovire, da se lahko začnejo vključevati v okolje in na- vezovati stike z vrstniki (Skalar 2003). Kljub vsemu se nam inkluzija velikokrat predstavi v napačni luči. Veliko učiteljev, profesorjev in vzgo- jiteljev v dijaških domovih inkluzijo sprejema z za- 37 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO vzgojno-izobraževalne pristope. Inkluzijo bi morali brez strokovne pomoči ne bi zmogli uspešno za- dojemati kot nekaj, kar nam pomaga pri širjenju ključiti šolanja. Izvajanje slovenščine za tujce v sre- idej enakosti, enakopravnosti in številnih prilago- dnjih šolah in dijaških domovih je prav zato tako ditev posamezniku na vseh področjih in v vseh pomembno, saj uresničuje evropske smernice in okoliščinah. Dijaki in zaposleni v vzgoji in izobraže- slovenske pravne podlage. Prizadevamo si, da bi vanju bi se morali bolje zavedati dejstva, da imajo dijakom tujcem na srednješolski stopnji omogo- vsi dijaki enake pravice in dolžnosti, ne glede na čili lažje in hitrejše vključevanje v šolski sistem, z raso, spol, versko prepričanje ipd. Enakopravnost dobrim poznavanjem jezika pa se lahko tudi bolje bi se v šolah morala kazati tako v pravicah kot tudi vključijo v družbo vrstnikov in družabno življenje, v dolžnostih. To bi lahko dosegli z deprivilegizacijo ki je v tej starosti odločilna komponenta razvoja posameznikov na eni strani in destigmatizacijo na osebnosti. drugi. Delo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ne bi smelo v nobenem primeru postati avtomatizi- Na tečajih slovenščine za tujce dijaki spoznavajo rano ali rutinsko, ampak bi si morali vsi zaposleni jezikovna sredstva, razvijajo sposobnosti za razu- prizadevati delovati ustvarjalno in prenašati svoje mevanje, tvorjenje in govorjenje besedil, ki so sesta- strokovno znanje v vsakdanje življenje (Rutar 2010). vljena iz preprostega in uporabnega besedišča in so Kot človek ima vsak pravico biti drugačen in prav prav zato primerna za vsakdanjo rabo. Skozi govor zaradi tega ne sme biti zapostavljen ali izključen se spoznavajo z različnimi načini jezikovnega vede- iz okolice. Pri inkluziji gre torej za način življenja in nja, kjer lahko izbirajo med primernimi socialnimi razmišljanja, vključevanje v skupno življenje, kjer in funkcijskimi zvrstmi jezika. Nekateri se družijo z spoštujemo vsakega posameznika, zato krepi pra- vrstniki, ki govorijo mešanico slenga in angleškega vico po pripadnosti in prepoveduje izključevanje iz jezika, kar je na nekaterih mariborskih srednjih šo- kakršnegakoli razloga (Morrison 2008). lah v zadnjem času zelo popularno. Tujci so zaradi uporabe različnih zvrsti jezika zmedeni, saj ne vedo, 2 Tečaj za tujce v Dijaškem domu Lizike Jančar kdaj uporabljajo knjižno obliko jezika. Pozitivna Maribor stran omenjenega pa je ta, da se dijaki, ki se šele Dobro poznavanje jezika je osnova za uspešno iz- spoznavajo z jezikom, naučijo premagovati težave, obraževanje. Dijaki, ki se s slovenščino ob vstopu v ki nastajajo pri sporazumevanju zaradi kulturno in srednjo šolo srečujejo prvič, imajo precej težav in jezikovno različnih vzorcev izražanja in vedenja. 38 Didakta Na učinkovitost tečaja zagotovo vpliva več dejavni- vzorce, a se v realni situaciji ne znajdejo, zato so na kov. Prvi je motiviranost za učenje za dijake tujega začetku zadržani, nesamozavestni in plahi. Pri spo- jezika. Nekateri dijaki so bolj, drugi manj motivira- razumevanju si pomagamo z angleščino, hrvašči- ni za delo, kar izhaja iz socialnih okoliščin, osebno- no, risanjem in neverbalno komunikacijo. Njihovo stnih lastnosti, želje po nadaljevanju izobraževanja besedišče je ob prihodu v našo državo skopo, ra- v Sloveniji ipd. Dijaki se razlikujejo tudi po sposob- zumejo le enostavna predvidljiva vprašanja v zvezi nostih in načinu razmišljanja, zato se v Dijaškem z osebno identiteto in družino. Pri vzgojno-izobra- domu Lizike Jančar izogibamo delu v skupinah. Z ževalnem delu pri takih dijakih uporabljam veliko vsakim dijakom delamo individualno in tečaj prila- slikovnega gradiva, s pomočjo katerega počasi godimo glede na njegovo predznanje in potrebe. preidemo do boljšega razumevanja in komunika- Vsi naši dijaki tujci ob vpisu obiskujejo tečaj sloven- cije. Dijaki po navadi povedo, da se največ naučijo ščine za tujce že v šoli, zato si v dijaškem domu pri- od vrstnikov in s pomočjo pogovorov ob slikovnem zadevamo, da bi jim ponudili nekaj več in bi z indi- gradivu. V šoli se na začetku šolskega leta počutijo vidualiziranim programom dosegli stopnjo znanja, izolirano in nesprejeto. Sošolci imajo o teh dijakih ki smo si jo zastavili. Dijake občasno razporedimo v pogosto napačno mnenje, saj jih zaradi nerazume- homogene skupine, v katerih so dijaki s podobnim vanja jezika dojemajo kot molčeče in introvertira- predznanjem in sposobnostjo učenja ter komuni- ne. Ko se odločijo, da bodo govorili, pa četudi na- ciranja. V praksi se je izkazalo najbolj uspešno delo robe, začnejo navezovati stike z vrstniki in spletati v dvojicah, saj na tak način dijaka krepita jezikovne prijateljstva. Povedali so, da se ljudje ne trudijo, da spretnosti in komunikacijske veščine. bi jih razumeli, zato jim ne preostane drugega, kot da premagajo strah in nelagodje. Najbolj motivirani in zagnani so dijaki, ki imajo že začrtano svojo izobraževalno, morda celo poklic- Dijaki, ki pridejo v Slovenijo brez ali z zelo skopim no pot in so odločeni študij nadaljevati v Sloveniji. znanjem slovenskega jezika, potrebujejo pred- Večina je vpisanih na gimnazijske programe in se vsem podporo, motivacijo in veliko sočutja. Veliko- zavedajo, da se bodo morali prej ali slej spopasti s krat pozabimo, da so to še otroci, ki so v želji po slovenskim jezikom ter ga dodobra obvladati. boljši in perspektivni prihodnosti zapustili varno zavetje svojega doma in prišli sami v popolnoma Posebno skupino v našem dijaškem domu pred- neznano okolje, med popolnoma neznane ljudi. stavljajo tujci, ki obiskujejo program mednarodne Lažje je dijakom, ki se v okolju, v katerem trenu- mature in prihajajo iz Črne gore, Makedonije in tno bivajo, ukvarjajo s športom, saj so na treningu Srbije. To so dijaki, ki so izjemno inteligentni, spo- prisiljeni razumeti slovenski jezik, prav tako morajo sobni in navajeni oz. naučeni blesteti na vseh po- razumeti in govoriti s soigralci. dročjih. Ko so prišli v Slovenijo, niso razumeli po- polnoma nič, zato je naša komunikacija potekala Nekoliko manj so motivirani dijaki, ki nekaj osnov na številne, včasih zelo kreativne načine, saj že od slovenščine že imajo in so prepričani, da je to vsega začetka z njimi nisem želela komunicirati v dovolj za nadaljnje izobraževanje in sporazume- angleškem ali srbskem jeziku. To so dijaki, ki imajo vanje. Svoj cilj so dosegli, zato je motivacije za s slovenščino zelo malo stika, saj med sabo komu- učenje slovenščine malo. Dijaki, ki tudi v prostem nicirajo v maternem jeziku, z vrstniki in v šoli pa iz- času veliko uporabljajo slovenski jezik, imajo pri- ključno v angleščini. Te okoliščine jim, kljub njiho- jatelje in sošolce, ki jim pomagajo, da se lahko čim vim izvrstnim sposobnostim, otežujejo socializaci- prej vključijo v socialno življenje novega okolja. To jo in vključevanje v realno okolje. Tečaj slovenščine so tujci, ki že imajo določeno količino predznanja za tujce z njimi poteka nekoliko drugače, saj se na vseh ravneh slovenskega jezika in brez težav srečujejo s popolnoma neznanim jezikom, zato ne poimenujejo predmete, pojme in bitja ter jih tudi začenjamo s slovnico in pravili slovenskega jezika, opišejo. Sporazumevajo se dobro in nimajo težav ampak ob enostavnih besedilih razvijamo besedi- z navezovanjem stikov. Čeprav občasno mešajo šče in tako v najkrajšem možnem času dosežemo, zvrsti jezika in pri sporazumevanju uporabljajo da tudi ti dijaki usvojijo osnovne fraze in se lahko veliko narečnih izrazov in slenga, se zelo dobro začnejo vključevati v okolje. vklapljajo v socialno življenje sovrstnikov. Nekaj preglavic jim povzroča pisanje in razumevanje Inkluzija dijakov v dijaškem domu je zapletena in zahtevnejših besedil, kar sami ne dojemajo kot odvisna od številnih dejavnikov ter okoliščin, saj težavo. Pri dijakih na splošno ugotavljam veliko ima vsak tujec svojo zgodbo vključevanja v novo povezanost motivacije z izbiro šole oz. izobraže- okolje. Nekateri začnejo obiskovati ure slovenske- valnega programa. Dijaki, ki se vpisujejo na gi- ga jezika že v matični državi, kjer se naučijo osnov mnazije, so veliko bolj motivirani, saj imajo pred in v realnem okolju ne funkcionirajo, kot so si pred- seboj jasno začrtan cilj in se zavedajo, da jih čaka stavljali. Naučijo se in razumejo posamezne bese- še veliko dela, preden bodo zaključili svojo izobra- de ali besedne zveze, zapomnijo si sklanjatvene ževalno pot. 39 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO 3 Zaključek Predpogoj za uspešno inkluzijo je dobro in eno- tno delovanje šolskega tima, vodstva in staršev dijakov tujcev. Redni sestanki celotnega tima in usklajeno delovanje vodijo do uspešne inkluzije. Strokovni delavci ustvarjajo pogoje, s katerimi spodbujajo interakcijo med kulturami in jeziki otrok, ki prihajajo iz različnih kulturnih in jezikov- nih okolij, in s tem ustvarjajo priložnost soobliko- vanja kulture sobivanja. Inkluzivna ustanova je ustanova, kjer si prizade- vajo delovati inkluzivno prav vsi zaposleni, dijaki in zunanji strokovni sodelavci. Ni dovolj, da dijaka vključimo le fizično, ampak se je potrebno z njim ukvarjati in mu nuditi podporo, da se lažje vključi v socialno življenje. Inkluzija je proces, ki lahko traja zelo dolgo. Le tako lahko dijakom, ki našo pomoč potrebujejo, omogočimo optimalne pogoje za ži- vljenje in delo. Najmanj motivirani za učenje slovenskega jezika so Inkluzija v dijaškem domu je pomembna, saj omo- dijaki, ki bodo ostali v Sloveniji le kratek čas. V Dija- goča dijakom, da se razvijajo v bolj strpno in razno- škem domu Lizike Jančar so to predvsem športni- liko skupnost ter se učijo sprejemati in spoštovati ki, ki pogosto menjajo klube in nekateri vsako leto različne nacionalne in kulturne razlike. To lahko preživijo v drugi državi. Tudi za te dijake pripravim prispeva k njihovemu boljšemu razumevanju in program učenja slovenskega jezika v sodelovanju pripravljenosti na življenje v sodobni družbi, kjer so s profesorico slovenščine na njihovi srednji šoli, s razlike med posamezniki neizogibne. katero skupaj določiva kriterije, ki jih bo moral dijak doseči, če bo želel uspešno zaključiti letnik. To so V Dijaškem domu Lizike Jančar si vsi zaposleni pri- mladostniki, ki se ob prihodu v Slovenijo s slovenšči- zadevamo, da našim dijakom nudimo enake po- no srečajo prvič. Na začetku napredujejo zelo hitro, goje za učenje in bivanje. Vse dijake oziroma mla- predvsem na sporazumevalnem področju, kasne- dostnike druži to, da pripadajo isti starostni skupini je, ko razumejo dovolj, da se lahko brez težav spo- in imajo podobne osebne izkušnje, tako lažje naj- razumevajo, začnejo stagnirati, saj jezik obvladajo dejo skupni jezik in se v okolju bolje počutijo. dovolj, da se lahko normalno vključujejo v socialno življenje in vzgojno-izobraževalni proces. Največ preglavic jim povzroča pisanje besedil, ker zaradi vsakodnevnih treningov, tudi večkrat na dan, nima- Viri in literatura jo časa, da bi se več časa posvetili branju zahtevnej- Ainscow, M, Booth, T. in Dyson, A. (2006): Improving Schools, Devel- oping Inclusion. Routledge. ših besedil in tako pridobili besedni zaklad. Kavkler, M. (2008): Opredelitev inkluzivne vzgoje in izobraževanja. V M. Kavkler (et. al.). Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – iz- brana poglavja v pomoč šolskim timom (str. 9–20). Kljub povedanemu opažam, da so na splošno špor- Morrison, A. C. (2008): Razvoj inkluzije v ZDA. V. M. Kavkler (et. al.). tniki pri učenju slovenskega jezika zelo uspešni. Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom (str. 21–29). Šport od mladostnikov zahteva disciplino in orga- Opertti, R., Walker, Z. in Zhang, Y (2014): Inclusive education: From niziranost, kar jim pomaga tudi pri načrtovanju šol- targetion groups and schools to achieving quality education as the core of EFA. The SAGE handbook of special education, let. (št.2 ), skih obveznosti. Športniki, ki želijo biti uspešni v šoli, str. 149–169. so motivirani, zagnani in svoj prosti čas izkoristijo za Rutar, D. (2010): Namesto uvoda vprašanje: ali so učitelji v Sloveniji zares pripravljeni na inkluzijo? V D. Rutar (ur.) Inkluzija in inkluz- učenje. Navajeni so delati, zato jim sedenje za knjigo ivnost, str. 21–23. ne predstavlja bremena, ampak samo še eno »od- Schmidt, M (2001): Socialna integracija otrok s posebnimi potre- bami v osnovno šolo. Maribor: Pedagoška fakulteta. kljukano nalogo«, ki so si jo zastavili na začetku dne- Skalar, V. (2003): Kako vrtec in šolo približati otrokom s posebnimi va. Njihova prednost je tudi njihova odlična telesna potrebami? Sodobna pedagogika, let. 54 (posebna izdaja): str. 52–62. pripravljenost, saj so zaradi intenzitete treningov Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Dostopno možgani napolnjeni s kisikom, kar jim pomaga, da na: https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/08/Inkluzija_in_inkluz- ivnost-1.pdf - str.14 lažje procesirajo in se hitreje naučijo določeno snov. Pravno-informacijski sistem: Zakon o tujcih (ZTuj-2). Dostopno na: Dijaki, ki se ukvarjajo s športom, so bolj družabni, saj http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Pravno-informacijski sistem: Pravilnik o tečaju slovenščine za di- njihova socializacija poteka tudi preko športa. Po jake v srednjih šolah. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/ drugi strani pa so tekmovalni, kar je v določeni meri pregledPredpisa?id=PRAV13433 Učni načrt: Tečaj slovenščine za dijake tujce. Dostopno na: https:// zdravo in pripomore k dobrim učnim uspehom. centerslo.si/wp-content/uploads/2016/08/UN__dijaki_priseljenci.pdf 40 Didakta