KM «.1«
КаттадМШок
VerlAf und Schrlftleltunj: magMifurt, Blemarckrlnj 18, Poetfach 115 / Besugeprel* (im voraue zahlbar) monatllch RM 1 — frel Haue (elnechlleaitch RM 0.20 ZuateUyetoUhr AM>eeten\mgen der Zeltung fUr dea nachfolgenden Monat werden nur «chriftlich und nur ble 35. de# laufenden Monat* angenommen
Nr. iS.
Krainbnrg, dm 9. Jnni 1943.
8. Jahrgang.
Heidismtnistra dr. Goebbels in Speer poročata o pravem položaju Nemčije
№e oborožetanje je doseglo rekordno lišino
»Kdor pa bi dTomil o zmagi, ni vreden biti član našega občestva ^
ЖТ	шш	AU A	—««»Xt X ^ — XMAW^MI	J 12	— ^	£ж^ ј —	f	1 ^ ^ «.1-^	T\«»«atfwaX* A'
Berlin, 8. junija. V soboto #e je v poznih popoldanskih urah vršila v športni palači T Berlinu pomembna manifestacija NSDAP, pri kateri eta govorila Beichsmi-nister dr. Goebbels in Reichsmlnister S p e e r. Oba govora, ki sta jih imela pred mnogimi tisoči poslušalcev, ki ao se sestavljali iz duševnih in ročnih oboroževalnih delavcev, ata dala obširen vpogled v položaj, v katerem se nahaja Nemški Reich v zadnji polovici četrtega vojnega leta. Medtem ko je Reichsmlnister Speer, v kolikor je to dopuščalo potrebno skrivanje, seznanil nemški narod s stanjem našega oboroževanja, ki opravičuje do popolnega zaupanja in vseh nad, je Reichsminister dr. Goebbels razširil to sliko z orožjem za vsako možnost pripravljene nacije s potezami vojaške, politične in ne nazadnje moralične varnosti, ki nas navdaja kljub srditemu been naših nasprotnikov. Veliki zbor je sledil obema govoroma z očitno izjavljenim xanimanjem in je njih vsebino ponovno podčrtal z viharnimi odobravanjem, iz katerega se je spoznala neomajna edinost enakega mišljenja med vlado in narodom.
Nov! Rltterkreuzl za prav posebna dela
Tesna povezanost med fronto in domovino je dobila viden izraz, ko ao imetniki Eichenlauba vseh treh delov oborožene sile in Waffen-|f izročili odlikovanja Ritter-kreuz Zlim Kriegeverdienstkreuze (viteški križec k vojnemu zaslužnemu križu), ki jih je Flihrer podelil devetim posebno zaslužnim možem nemške oboroževalne industrije.
Ritterkreuz zum Kriegsverdienstkreure •o dobili dolgoletni ključavničar, delavec pri oklopnjakih in sedanji obratovodja v izdelovanju oklopnjakov neke velike nemške oboroževalne tvornice Albin Sawatzki,
izredno spoeobni in skušeni oboroževalni delavec Obermeiater Johannes H o 11 -и e y e r,
frontni delavec organizacije Todt Josef H i n k e r o h e, ki se je v največji meri izkazal v frontni službi OT na Zapadu in na Vzhodu,
Kari S C h m i d, ki se je kot eden izmed najpomembnejših strokovnjakov pri izdelovanju nemških letal izborno obnesel na odgovornem mestu,
vedno znova na merodajnem meetu službujoči Obermeister Christian Davids-h б f e r,
za nemško oboroževanje velezaslužni vodja glavnega odbora za oklopnjake in vla-Čilne stroje ravnatelj dr. ing. Walter R o h 1 a n d,
glavni poverjenik za posebna vprašanja kemijskega izdelovanja v četrtletki profesor Kari K r a u C h,
nadomestujoči predsednik pri industrijskem svetu Reichsmarschalla in vodja po-,eebnega referata »Stroji in orodja« pri Reichgministru fiir Bewaffnung und Munition, ravnatelj dr. Werner
in načelnik tehničnega urada Reichsmini-stra fUr Bewaffung und Munition Haupt-dienatleiter Kari Otto S a u r.
V maju 1943. 1. rekordna višina
У. P'l^'^bnostih je Reichsminister Speer w ^ ' хх^ °*®ška oborožitev od leta do leta narašča Ш da je v maju 1943.1. dosegla rekordno višino. Reichsmarschallu Her-mannu Gormgu gre zgodovinska zasluga, da nam je s četrtletko zagotovil temelje za obdržanje in stopnjevanje nemške oboroževalne industrije.
Mogočna organizacija industrijske samouprave Vodeče glave industrije, kakor P1 e ; g e r, ki vodi vse gospodarstvo s premogom, K r a u c h, ki je izgradil kemijski sektor v obsegu, ki je za vojno ■ odločilen, R o c h -ling, ki je s svojimi velikimi skušnjami in svojo odločnostjo spravil proizvodnjo železa na rekordno višino, R o h 1 a n d, ki je dvignil izdelovanje oklopnjakov, Werner, ki je spravil letalske motorje na nesluteno
višino, Frydag in Heyne, ki sta po-nmožila celice in opreme letal, G e i 1 e n -b e r g, ki diktatorsko vodi municijo, Tex, ki je pomnožil izdelovanje orožja, D e g e n-k o 1 b, ki je znatno povečal proizvodnjo lokomotiv, pa tudi Porsche, ki ima skupno z deli oborožene sile odgovornost za razvoj oklopnjakov, M U11 e r, znan kot »Kanonen-MUller«, ki takisto odgovarja za razvoj naših topov in drugih orožij in Wolff, ki odgovarja takisto za municijo — in dalje moja najožja sotrudnika S a u r in S c h i e b e r, ki sta tudi izšla iz industrije — vsi ti so le na čelu številnih drugih glav, ki so prišedši iz tvomić industrije e svojim znanjem brez trenja sodelovali z
deli oborožene sile in dovršili velikansko zgradnjo.
Fiihrerjev nalog smo bistveno presegli
In danee lahko s ponosom ugotavljamo, da nismo samo dosegli Fiihrerjevih zahtev, ampak jih deloma bistveno presegli. Od spomladi leta 1942. je bil dosežen mnogokratnik takratne mesečne proizvodnje težkih oklopnjakov, protioklopnjaških topov, lahkih in težkih vojnih havbic, daljnostrel-■ nih topov, vseh vrst municije do ročne granate in mine in tudi pri letalih.
Predvsem pa je potrebno, da živo opozorimo na eno: edinstveni uspeh nemškega delavca! S svojim idealizmom in svojo voljo do dela je omogočil, da smo tudi dejansko dosegli postavljene cilje.
Prvič: municija
Samo v mesecu maju 1943. leta smo izdelali 6,3 kratnik v tonah mesečne proizvodnje leta 1941., to se torej pravi: Meseca maja smo izdelali več ton municije, ko leta 1941. leta v pol leta. Ta uspeh smo dosegli B samo 50 odeto več delovnimi močmi, 132 o^sto več surovega jekla in 57 odstotki manj bakra in le 2 odstotkoma več aluminija.
83 soijelsliih letal v dveh dneh uničenih
Mesto Gorki zopet napadeno - Dva sovražna brza čolna in en lovec na podmornice pred kavkaško obalo potopljeni
Oberkommando der Wehrmacht je dne 7. junija objavilo:
Sovjetske napade ob kubanskem moetiSču in južno od Ilmenskega jezera smo uspešno odvrnili.
V pretekli noči so močni odredi bojnih letalcev znova napadli industrijske tvornice mesta Gorki. Ob dobri vidljivosti so naprave tega znamenitega oboroževalnega središča pogodili v polno. Eno letalo pogrešamo.
Zračno orožje je pred kavkaško obalo potopilo dva sovražna brza čolna in enega lovca na podmornice.
Dne 5. in 6. junija smo na vzhodni fronti uničili 83 sovjetskih letal.
Brza nemška bojna letala so včeraj v
nizkem poletu z vidnim uspehom napadla vojnovažne cilje južnoangleškega pristaniškega mesta Eastbourne.
Sovjetski napadi pri Krlmska|i odbili
Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. junija objavilo:
Razen živahnih bojev ob kubanskem mostišču je na vzhodni fronti dan potekel mirno. V prostoru eeverozapadno od Krimskaje BO nemške in romunske čete odbile več sovražnih napadov.
V pretekli noči je močan odred težkih nemških bojnih letal znova napadel oboroževalne tvornice mesta Gorki ob srednji Volgi. Nastali so veliki požari v industrijskih napravah in skladiščih gonilne snovi. Dve letali se niste vrnili.




Slika groze po bitki proti tankarjem Ogenj divja po vsej ladji. Top na palubi je neuporabljen in zapuščen mokng јф vae v ognju.	(PK.-Aufnahme:
': ;i4i
, Celo morje Atlantic, M.),
Drugič: orožja
Izdelovanje veeh napravljenih topov, od kalibra 3,7 centimetrov naprej, smo napram mesečnemu povprečju leta 1941. povečali v mesecu maju za 400 odstotkov. Pri tem se je od 1941. leta povečalo število delovnih moči za 78 odstotkov, medtem ko se je znižala mesečna poraba bakra za polovico in ona aluminija ha skoro desetino.
Tretjič: oklopnjaki
Prav izreden izid je imelo oboroževanje pri povečanju %)roizvodnje za naše orožje oklopnjakov. Skupno število vseh izgotov« Ijenih oklopnjakov, lahkih in težkih, se je pomnožilo. Pri tem znaša povišanje lahkih oklopnjakov, prej oklopnjakov I, П in Ш* le okrog 20 odstotkov povprečnega mesečnega števila iz 1941. leta. Kajti iz razumljivih vzrokov se je polagala poglavitni važnost na povečanje števila težkih oklop^ njakov, jurišnih topov oklopnjaka IV in »tigra«. Ravno tukaj so bili v zadnjih mesecih doseženi uspehi, ki daleč prekašajo to, česar smo «е nadejali od oboroževanja.
Proizvodnja letal
Oboroževanje zračinega orožja ne жао^ staja za tem ui^ehom oboroževanja voj^e. Tukaj smo razvili v zadnjem letu številne nove tipe in jih že popolnoma izgotovili. 1ћ kljub temu je v maju tega leta število izdelanih letal za mnogokratnik višje od povprečnega števila leta 1941.
I
Nadaljnje povečanje proizvodnje
Storitve domovine so ogromne. Navdajajo nas vse s ponosom. In vendar moremo zaostati in bomo vedno skromno zaostajali s svojimi storitvami za onimi deli, ki jih doprinaša fronta dan za dnevom. Dali bomo fronti nova orožja, nove oklopnjake, letala in podmornice v takem številu na razpolago, da bo našim vojakom z njihovo ne-prekoeljivo osebno premočjo kot borcev omogočeno napram sovražniku, da ta boj ne samo vzdržijo, ampak da končooveljavno zmagajo.
Poročilo Reiđismlnlstra dr. Ooebbelsa o položa)!
Po Reicheministru Speeru je izvajal med drugim dr. Goebbels:
Obstoji samo eno geslo:
Orožje za fronto, najboljše orožje v roke najboljšega vojaka, da si pribore ia zago-tove za ves naš narod zmago.
V okviru gigantskega procesa prevrstitve je došlo tekom preteklih petih mesecev skoro tri in pol milijone prijav delovnih moči. Od teh prijav je doslej obdelanih dva in pol milijona. Mnogo stotisočev mož ве je moglo dati na razpolago iz proizvajalnega procesa oboroženi sili. Hiteli so k orožju, medtem ko so drugi možje in žene obenem zasedli njihova mesta ob stružnici in stroju. Vojna pozna samo ostre zakone. Milijone nemških vojakov mora biti sedaj pripravljenih, da umrjejo na bojnih poljanah za svoj narod. Ne zaslužili bi več, da vodimo ta narod, če bi le količkaj trpeli, da je njegovo življenje v domovini od kogarkoli ogroženo.
Ob nacijonalsocialističnem prepričanju nemškega naroda se odbijejo vsi sovražni poskusi zapeljevanja. Daje nam moč, da prenašamo tudi večne spremne prikazni vsake vojne, udarec nazaj, usodna naMjuč-
stran - itov. 45.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 9. jnnija 1948.
•a'a, povečane obremenitve, težke htve M. potrpežljivo in i zagrizenim ponosom. Zato tudi ne govorimo o miru, temveč м zanj borimo. Zato м usmerjamo v evo-jih ukrepih v to, da lahko r vseh okoliiii-nah tako đ<^go Tzdiiimo vojno, dcdcler oi sovražnik na tlah.
Pr^ranjevahia politika asmerjMu daljnovidno
Zveza X letino 1943 j« zagotovljena. Tudi preskrba s krompirjem in zelenjavo je bistveno ugodnejSa. Zato se je moralo napraviti možno, da ee popravi prejšnji poAeg v zaloge živine, da se odvrnejo resne posledica za kasnejši čas. Zato se je moralo znižati obrok mesa za 100 gramov za vsako osebo na teden. Bili smo v položaju, da smo vključili male poravnave masti in kruha. Te pa seveda ne zadostujejo, da nadomestijo manjkajočih 100 gr mesa na oaebo in teden glede beljakovine — vkljub temu smo se morali odločiti za ta trdi ukrep. Kajti naša prehranjevalna politika je usmerjena daljnovidno. Z zalogami ravna gospodarsko. Njen vrhovni sakon te glasi, da se v vsakih okoliščinah na izdane nakaznice tudi dobe živila in da se nikakor in nikdar ne pride v položaj, ki bi nam iz razlogov prehrane prebivalstva niČ več ne dovoljeval nadaljevati vojne do image.
Oe torej moramo v domovini vseti nase htve, vemo v tej vojni vsaj zakaj. Zde se ml pa, kar me tiče prehrane, moeljive napram žrtvam, ki jih mora prenašati še tedne in mesece prebivalstvo v ozemlju zračne vojne skoro vsako noč. Naši sovrafaiiki napadajo z brutalnim cinizmom njegovo premoženje in življenje. Kar uničijo pri tem nemških kulturnih dobrin, jim bo v večno sramoto. Sovražnik sicer lahko spremeni naše hiše v prah in pepel, srca prebivalstva gore pri tem polna sovraštva, toda ne zgore.	>
Nekega dne pride dan povračila in т zahvalo za njihovo sedaj dokazano junaštvo bo po vojni častna dolžnost vsega naroda, da pozida njihova mesta in hiše lepše, kot so bile kdaj prej. Is razvalin bo potem cvetelo novo življenje in v poznih časih bodo govorili otroci in otrok otroci o hrabrem izdržanju njiho^ očetov in mater, ki so spletli s svqjtin junaštvom venec neminljive slave okoli grbov svojih ponosnih mest.
tldje #Шј# h krvavem« konen
Na Vzhodu stoji trdno fronta in copet teče nepretrgan veletok novih orožij in moštva iz domovine na Vzhod. Nemški narod je lahko popolnoma pomirjen. Njegovi velikanski napori ▼ znamenju totalne vojne niso bili zastonj. Pokazali bodo, uporabljeni bodo nekega dne, kdaj in kje, o tem naj si belijo naši sovrainiki svoje glave.
Sedaj govore o invaziji v Evropo, kot da bi bilo to najbolj samo ob sebi razumljiva stvar sveta. 2idje predvsem hočejo invazijo, bržkone ker brez izjeme niso zraven, temveč jo bodo spremljali samo s svojimi bojnimi pesmimL Angleški in ameriški vojak bosta morala to krvavo plačati. Naša oborožena sila je pr^ravljena za njihov sprejem. Poveljnik ameriške legije, Roane Waring, je izjavil nedavno po svojem po-vratku is Severne Afrike: »Ameriške Čete so trpele strašne zgube. Zgube znašajo mno-gokratno več kot jih je naznanil Eisenhower k sedaj bo šlo šele prav sares. Tunis je samo majhen spopad hapram temu, kar nas čaka v Evropi.«
Vkljub temu silijo očividno Udje na to, da igrajo krvavo dramo do konca. Churchill in Roosevelt sta itak samo njihova izvršujoča organa.
SovraSnlk pod pritiskom naše razjasnitve
Za nas je samo laskavo, da Bo čutijo Sov-jeti pod pritiskom naše obsežne razjasnitve prisiljene, da razpuste komintemo, orodje svojega svetovnega uničevanja, vsaj na videz. Toda iidje v Londonu in Washingtonu se prezgodaj vesele, če mislijo, da s tem po-derejo njfan tako aasovraieno nacionalso-cialistično poslopje razjasnitve. Lažnjiv kos papirja ne more Storiti neizvedeno prakso, ki je označena od brezštevilnih milijonov zatiranih, mučenih, zastradanih in pomorjenih Človeških žrtev. Taktične zakotne poteze boljševizma so za nas samo en razlog več, da razjasnimo svetu tu nameravane zločine, neumorno kot v dobi boja, in tudi če bi to trajalo leta, dokler ne propade grozoviti komplOt.
Popolna Izločitev Udovetva Is Evrope ni vprašanje morale, temveč vprašanje varnosti driav.
Kdor bi dvomil t amago, as zasluH, da
Lawal o bodočnosti Francife
Franclia doprinaša svo] delež pri delo In žrtvah Evrope!
Vichy, 8. junija. Francoski vladni Sef La-та1 je imel preko francoskega radia govor, ▼ katmm je uvodoma poudaril, da je dlj njegove politike, da zagotovi Franciji v Evropi od jutri mesto, ki je vredno njene kolonialne in imperialne preteklosti. Njegova politika je bila vedno, da živi z obema velikima sosedoma Nemčijo in Italijo v miru in da vzdržuje z njima prijateljske in zaupne odnošaje.
Med tem, ko osovinske sile in njihovi zavezniki pretakajo svojo kri, da zaprejo bolj-
ševiamu pot in uničijo vojaško moč Sovje-tov, mora dopriaeiti Francija a svojim delom tvoj delei k skupnemu naporu in splošnim šrtvam Evrope. O francortih prostovoljcih na Vzhodu, ki se skupno * Nemčijo bore, je rekel francoski vladni šef, da predstavljajo najboljše vojaške tradicije države in branijo resnična francoske interese. Laval je pripomnil nato, da je vpokli-cal vse pripadnike enega letnika ђгев izjeme in brez ozira na družabno poreklo za zaposlitev v Nemčiji. Boljševizem da ne more biti nikdar ideal Francozov.
Zažigalne bombe na newlraino Švedsko
Več požarov - Senzacija v Stockholma - Preiskava uvedena
Stockholm, 8. junija. Anglo-ameriSki po-žigalci, ki bi spremenili najraje vso Evropo v prah in pepel, so uvedli na žalost uspešen poskus, da potegnejo v skupno trpljenje s svojim boljSevike posnemajočim in Moskve vrednim orožjem tudi Švedsko. Da pahnejo tudi Švedsko v plamen svoje vojne, je že dolgo njihov cilj. Ker se upira, so poslali nad nevtralno državo dež zažigalnih strojev. Cele roje balonov in steklenic s tekočino, ki povzroča ogenj, so opazili v nedeljo sjutraj nad švedskima pokrajinama Smoland in Ostgotland. Leteli so nad deželo in so povzročili vrsto požarov. Letal ni bilo opaziti. Najprej so mislili v Stockhol-mu, da je mistifikacija. Kasneje je pa izdal generalni štab uradno poročilo, v katerem se glasi: »Majhni baloni z na njih visečimi posodami, ki vsebujejo vnetljivo kislino, kot tudi številne zažigalne steklenice so opazili v nedeljo v Smolandu in Ostgot-landu. Kjer so posode eksplodirale, so nastali manjši požari.«
Atentat na Švedsko se je Izvršil pod okoliščinami, ki imajo poseben pomen. Nedelja je švedski dan razobeŠanja zastav, katerega dne je posvetil kralj nove zastave za oboroieno silo In bo se vrSlle povsod v di ;
lavi slavnosti. Poveem umljlvo Je, da Je najprej preskusila anglosaško-eovjeteka liga novo »tajno oroije«, ki je bilo namenjeno proti celini, na nevtralnem objektu, kjer se najbolje preiščejo učinki. Napad ж zaži-galnimi bombami je izstočaeea в ostrim napadom na Svedeko politiko nevtralnosti v sovjetskem časopisju.
Vojaški prevrat v Argentinlli
Vigo, 8. junijeu Po pofočilih iz Buenos Airee* je izbruhnil v Argentiniji pod vodstvom generala Rawaonain dosedanjega vojnega minietra Ramireza vojaški prevrat Državni predeednik Caatilloeeje podal s najožjimi aodelavci svoje vlade na n^o bojno ladjo argentinske mornarice.
Vojna mornarica in letalstvo sta se pri'' družila, kot javljajo angleške in severnoameriške agenture, voditelju prevratnikov, generalu Rawsonu. Rawson je razglasil izjemno stanje. Guvernerja Buenos Airesa so saprlL
Novi možje v Argentiniji so že stvorili vlado in je prejšnji državni predsednik Castillo odstopil. General Rawson Je stopil na čelo vlade in prepovedal vse demonstracije. Brzojav, telefon in časopisje so postavljeni pod najetroijo cenzuro. Po vesti Ezchanga im Santiaga de Chile je poslal general Raw-son čilensld vladi noto, v kateri izraža, da M smatra Argentinija od takoj za »pripadnico Zedinjenih narodov« in Je to zadržanje tudi že notificirala vsem ameriškim državam.
V Buenos Airesu so objavili iz krogov novih mož, da bodo obdržali nespremenjeno dosedanjo argentinsko шшапјо politiko. Nova vlada namerava obdržati nevtralnost Argentinije kot doslej.
Senzacionalno odkritle v spisih GPII
Pojasnila nrnoštveneoa umora v latlnu - Vpogled tu- In Inozemstva
Ijorlin, 8. junija. Ko eo nemSk« gete osvojile Smolensk, ee Je posrečilo, da to velik del spieov rešil! b poslopja GPU in prepeljali na drug kraj. Na podlagi po izpoved-bah prebivalstva odkritega umora več ko 12000 poljekih častnikov v gozdu pri Katinu, so pristojna mesta natančno pregledala vse 9pise GPU, katere to rešili is Smolenska. Ta pregled se Še vrši in je podal že dosedaj zelo zanimive podatke.
Najdeni spisi, ki so bili dani na vpogled velikemu krogu osebnosti tu« in inozemstva, razjasnujejo tmino okoli katinske tragedije. Iz tega se poda, da se je pečal takozva-ni ljudski komisariat za notranje zadeve za ozemlje Smolenska v zvezi z ljudskim komi-sariatom za notranje zadeve v Moskvi, in sicer z glavno upravo aa državno varnost — kot ee nekaj let Imenuje bivša Oeka In
Oboroževalna Ivornica ob Volgi bombardirana
Dve trgovski ladji v Ledenem morlo potopileni - 22 sovjetskih letal sestreljenih
Oberkommando der Wohrmacht je dne 5. junija objavilo:
Na vzhodni fronti je razen krajevnega bojnega delovanja potekel dan mimo. Močan odred težkih nemških bojnih letal je v pretekli noči napadel neko znamenito sovjetsko oboroževalno tvornico ob srednji Volgi. Opazovali eo številne bombne zadetke v tvomiških delavnicah in nato sledečo ploskovne požare.
Danes zarana eo brza bojna letala potopila v Severnem Ledenem morju dve trgovski ladji B skupno 0000 brt. Spremljajoči lovci 80 po doelej došlih poročilih sestrelili
22 sovjetskih letal. Eno lastno letalo smo zgubili.
Pri napadu sovražnih lovskih letalcev na zaščitna vozila vojne mornarice pred nizozemsko obalo so ta sestrelila dve sovražni letali.
Odred bnih nemških bojnih letal «# je
včeraj bojeval proti pristaniškim in tovarniškim napravam južno od angleškega o-brežnega mesta Eastbourne. V sadnji noči so težka bojna letala napadla vojnovažne posamezne cilje na Zapadnem, Brezjem in Južnem Angleškem. Od teh podvzetij se dve nemški letali niste vrnili.
M mesecu ma|n 1257 sovlelsklh lelal nnttenih
Sovjetski napadi v prostoru pri Vellša spodleteli - Zračno orožje napada
oskrbovalni promet
Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. junija objavilo;
V prostoru pri VeliSu eo se krvavo laja-lovili podnevi in ponoči ponovljeni napadi Sovjatov. 21 govražnih oklopnih bojnih vozov smo odstrelili. Od ostale vshodne fronte javljajo le krajevno bojno delovanje.
Zračno oroije je v Kavkaiiji in ob fronti ob Doncu lapovrstjo napadalo sovražna zbirališča čet in letalska ter oskrbovalna oporlAča, Posebno silne napade je ob sodelovanju s ogrskimi bojnimi letalci IrvrSilo
proti sovražnikovemu prometu ж novimi pošiljkami.
V	Severnem Ledenem morju amo i bombnimi Mdetki potopili dve strain! ladji in poškodovali enega ruliloa.
V	mesecu maju smo na vihodal fronti unieU! 1287 sovrainih letal. V istem ra«-dobju smo tgubili 143 lastnih letal.
Brza nemška bojna letala so napadla nek sovraini konvoj na morju pri rt!ču Bonu. Eno trgovsko ladjo so potopila in neko drugo zažgala.
kove besede, je izdajalec naše stvari. Kdor slabi nemško bojno moč z ranfiirjanjem sovražnih vesti, se pregreši s tem na požrtvovalnosti našega naroda, ki je ožarjena z junaško smrtjo stotlsočev padlih vojakov. Zaradi tega moramo takoj nastopiti proti ble* betavim subjektom. Kakor jih je številčno tudi malo, sovražno inozemstvo misli kljub temu, da se lahko sklicuje na nje. živeti hočemo v Čistem vojnem ozračju. Naš narod je zaslužil, da ga branimo pred duševno bolnimi svetovnimi apostoli, tudi Če ravnajo nezavestno in predstavljajo smešno manj-
Nemčija stoji s svojimi savemiki najbolj peklenskemu komplotu zoper svobodo ljudi naeproti, kaf jih pozna zgodovina. Ni se nam treba bati njegovih groženj. Z dvignjeno glavo jim gremo nasproti. Pod udarci nemškega meča bodo padle, kolikorkrat jih bo pač treba ponoviti, da padejo. Sovražnik noče poznati nobene milost!. Potem odvriimo tudi mi vso mehkobo srca, vsa čustva usmiljenja in dobrodušno lahkovernost. Prisilili so nemški narod, da brani svoje življenje. Boril se bo, kjerkoli se mu M to nudi piiložnoit Na koneu tega boja ца j# MŠa
QPU —, od jeseni 1939 z usodo poljskih častnikov. V spisih GPU v Smolensku se nahajajo med drugimi obsežni seznami z imeni vsehvsovjetsko ujetništvo došlih poljskih častnikov, zdravnikov in vojaških duhovnikov.
Ic teh spieov med drugim izhaja, da so poskušali prisiliti številne poljske častnike k navadnim delom in jih podvrgli »posebnemu postopanju«, toda »posebno postopanj«« ni ve6o do zaželenega uspeha in je bil nato dotičnik »likvidiran«, da ne bi mogel kasneje ničesar izpovedati o zahtevah, ki so bile nanj stavljene.
Oddelek Ш glavne uprave za državno varnost pri ljudskem komisariatu za notranje zadeve v Smolensku se je trudila pod vodstvom etot&ika sa državno varnost Kuprijanova, nadporočnlka državne varnosti Lejkinda in podporočnika državne varnosti Starikoviča, da dobi take poljske častnike, ki znajo dobro francosko in angleško, govoriti, da jih uporabijo za sovjetsko vojaško spionažo v Angliji in USA. Ravno-tako so Angleže in Francoze, ki so bili nekoč v nemškem vojnem ujetništvu podvrgli v taborišču Juhnovu »obdelovanju«, da jih napravijo voljne za želje GPU, da se vmejo kot agenti Sovjetov v svojo domovino.
Stevihie poljske častnike, ki so imenovani v spisih GPU iz Smolenska, eo medtem izkopali kot trupla iz skupnih grobov v Kati-nu.	___
Odlikovanje generala plonlriev
Iz Filhrerhftuptquartlera, 4. junija. FUh-rer je podelil Generalu der Pioniere J a k 0-b u v prisnanje njegovih posebnih laelug z* zgradbo utrdb v velikonemikem boju za svobodo Kriegsverdienstkreuz mit Schwer-tem in j* poslal Generalu Jakobu sledečo
brzojavko:
»V prltnanjo Vašega posebno dejavnega delovanja pri Izgradnji utrdb т vellkonem« škem boju za svobodo Vam podelim Bitter-kreius des Krlegsverdlenetkreozes mit Schwertern.
podp. Adolf Hitler«,
Stailelkapitan le dobil Ritterkreoz
Berlin, 8. junija. FUhrer je podelil na predlog vrhovnega poveljnika zračnega orožja, Reichsmarsohalla GSringa, Ritter« kreuz des Bisemen Kreuzes Oberleutnantu Geigorju, Staffelkapitftnu v nekem odredu nočnih lovskih letal.
Mannerheimov 76. rojstni dan
Helsinki, 8. junija. 76 letnico rojstva maršala Mannerheima so v petek obhajali т vsej tišini. Oflcielno praznovanje finske oborožene sile je bilo kot snano, pretekle leto z vladnim odlokom preložmo na ta dan in Je bilo Izvršeno tudi v preprosti obliki. V glavnem mestu in v vsej državi so bila javna in zasebna poslopja bogato okrašena t zastavami. Sole in domoljubne orga-mWdj# #0 tekom dneva priredile kratite rto«
Sreda, 9. Junija 1943.
KARAWANREN BOVS
stran 8. — Itev. 45.
Odločitev Kremlja
Ka| pravi ikot ^ Varl|iTO zanašanje na Aaglljo
Lenin je nekoč leta 1918. Izjavil napram angleškemu diplomatu Lockartu: »Dokler je Nemčija nevarna za Sovjetsko unijo, веш pripravljen riekirati sodelovanje e kapitalističnimi zavezniki, ker nam to nekaj časa lahko koristi«. Onile angleški diplomat je zaznamoval v evojih memoarih, da mu je Lenin odkrito izjavil svoje mnenje, da je pa kljub kakšni zvezi boljševizmu anglosaksonski kapitalizem ravno tako obsovražen kot drugi nacionalizem.
Lenin — ki ga je po njegovi smrti mednarodno židovatvo Izbralo sovjetskega svetnika — je s temi bes^diuni od prvih ur začetka krvoločnega boljševiSkegft relim» v Rusiji določil z& sovjetske mogotce sve-tovnorevoluciocAmo načelo. Njegov naslednik Stalin це jekleno drii tega evetovnore-volucionaaraega načela in se za njega uresničenje poslužuje najrazličnejših organizacij, ki ji mnaroča, če tako naneso prilike, da se skrivajo. Najbolj mana Izmsd njih je bila komintema.
Kominteraa — komuntetiSna Intemado-nala — ni nikdar imela naloge, kar pove že njeno ime, da bi gojila Leninov in Stalinov nauk v lastni deželi, nego je vrhovno načelo . te organizacije po njej zastopan nauk o mednarodnosti, t. j. »ispoved, da to pojmovanje uveljavi po vsem svetu«. To nt pomeni nič drugega, ko vreči ves svet lx tečajev in ga strmoglaviti v nepopisno tmtdo, nad katero bi triumfiral mednarodni Žid. Kajti raiAika med nemško naeionalsocialistlčno revolucijo in boljševiškim prevratom je т tem, da spremeni boljševiika vstaja cvetoč# dežele v grozna polja razvalin, vtem ko ss je nacionalsocialistična revolucija lotila ti-gradnje socialne, zdrave držav# in močnega gospodarstva.
Neaianska bedi
Kakšna neizrečna beda se je odkrila nemškim vojakom, ko so prekoračili sovjetske meje, v driavi, ki je pred pričetkom vojne proti Sovjetski Rusiji imela 18 krat toliko zemlje ko Nemčija! Sovjeti vilic bogastvom *emlje in drugim dragocenim zakladom nikdar niso mogli dostojno, preživljati svojega naroda. Kakšen klavem gospodarski sistem je to, če devet kmetov ne more prehran iti e-nega kmeta! Kako žalosten gospodarski si« rtem je moral biti, če »o bili ljudje prisiljeni po stiski in lakoti, da so saklali otroke kot živino, da 80 jih pojedli. Nimamo nobs-nega povoda, da bi nasilno pretiravali grozovite razmere v Sovjetski uniji. Danes ne more nihče več trditi, da so naše navedbe le domnev#, naše prerokbe le zlohotne «gt-tacijske spletke. Od onega trenutka, ko je nemški m#č rastrgal kopr#no, ki je 26 let. pokrivala »sovjetski raj«, je postala Sovjetska unija očitna kot dežela bede v vsej svoji trdi resničnosti. N1 nam več treba govoriti o tem, danes govorijo drugi za nas. Danes govore in pričajo ispod židovsko-boljševifikega hlapčvvitvft osvobojeni ljud« je. Dalj# ispričajo to oni ljudje in pripadniki mladih evropskih narodov, ki so imeli priliko, da BO bili na kraju samem priče obubožanja.
Tu imamo na pr. Rusinjo m imenom Lidija Urlaher, rojeno 10. januarja 1907. 1. v Dobroju v okolišu Hafitanke. Ta je prišla in nam pripovedovala e satiranju, ki mu ni primera, o zasužnjenju in izžemabju sovjetskih narodov po židovskih komisarjih. V potrditev svojih navedb je povedala na primer: »V času od 1. 7. 19*2. do 17. 2. IMS. 1. sem morala delati na nekem kol-^ Voronsovki. Tukaj sem dobila kot 2o kg moke in nekaj strdi.
Л —I ^*u zamenjala za obleko. Cene so s#lo v^ke In gg delavca na kolhozih
Komad mila stane 200 do 300 rubyev, klotočič sukanca 150 rub-Ijev, 1 kg medu 600 rubljev, 18 kg moke 1500 rubljev, 16 kg rži do ooo rubljev, 2 kokoši do 800 rubljev, 1 krava 40.000 rubljev, en mal Čeber krompirja do 200 rubljev, 11 samohosa 800 do 600 rubljev, 10 komadov malih Jabolk 80 do 60 rubljev, 1 uter mleka 120 rubljev, 4 kg Jebule do 180 rub. ijev, 10 jaje do 120 rubljev. Oblek sploh nikjer al bUo dobiti«.
To Je en sam glai imed mnogih tieocev, ki danes vstajajo kot priče proti boljše-viškemu sistemu in njegovim groiovitostim.
Danes iijavljata Anglija in Amerika, da to, kar Mi pHeuM o boljševimrnu, t Mniđ ШЛл M take A hUmw y шЛавЛ
Sidov hočemo enkrat spomniti na to, kar so še sami pisali v letu 1937. o boljševizmu in o r&nner&h v Sovjetski uniji. Spomladi 1937. L, ko Je nad Sovjetsko unijo prihru-mel nov vftl političnih aretacij in »likvidacij«, je pieal 10. junija angleški delavski list (nota bene cel6 delavski list) »Daily Herald«: »Stalin je izjavil, da je nova ustava akoii in skozi demokratična. Nerodno je le, da se, odkar Je govoril te besede, v no-bemi drugI dršavi na svetu ni itvršilo toliko usmrtitev, toliko političnih aretacij kot v
Sovjetski uniji. Dan za dnevom prihajajo nova poročila o usmrtitvah, aretacijah, obrekovanjih glede voditeljev Rdeče armade, komunistične stranke ter članov vlade, ravnateljstev industrij itd. Labourski po-k ret (tako zvaai pokret delavcev na Angleškem) vidi v vsem tem dokaz, kako pravilno je bilo, da je vedno zavrnil »moskovski socializem« in se branil »skleniti i njim zvezo«. In uredništvo lista »Daily Mail« piše v istem času: »V vsej zgodovini ni nobene paralele k moriji moskovskega režima«.
Evropo so izdali
Z močjo mednarodnega židovstva se Je ta Anglija ob neprestanem vplivu Roosevel-tove Amerike kljub temu pobratila s Sovjetsko unijo. To pobratimstvo dosega danes že etopnjo najnesramnejšega ponižanja lamtga eebe. в« pred nekaj dnevi je Chur-chiU izrekel pomembni stavek: »Peljal bi se na vrne strani, č« je treba, makar do konca sveta, da ee lahko enkrat sestanem s Stalinom«. Anglija je prišla danes že tako daleč, da mora stremeti sa naklonjenostjo Moskve. Kdor to ve, tudi razume, zakaj Anglija po ukatu mednarodnega Židovstva in Roosevelt* ter Moekve same danes poskuša pri-kasatl Sovjetsko unijo, ki Jo Je nekoč označevala kot največjo državo morilcev, in bolj. ševizem v taki luči, da se človek lahko druži I njima. Danes se dela anglo-ameriSki tisk, kakor, da bi bil židovski boljševizem »do heroizma stopnjevana In najbolj spo-polnjena oblika bivšega ruskega carizma, ki ao ga Sovjeti rešili vsake žlindre in dvignili v idealno državno obliko«. Beseda bolj« Sevik J# gginila vsepovsod v anglo-amerl-žkem in i njim mednarodno zvečanem ostalem tlaku. Ta ti6k sedaj naenkrat nič več ne poroča o sverinekih mnoštvenih umorih, za katere je Katin vnovičen dokaz. Nič več ne piše o zatiranju, zasužnjenju In iz-žeananju v Sovjetski uniji živečih ljudi, ki mu v človeški zgodovini ni primera. Anglo-amerikkl lu po žldih plačani tlak naenkrat nič več ne govori o Židovskem komunizmu, ampak le o ruskem nacionalizmu.
Spekulaclla na neumne
Tudi pod moskovskim poveljem stoječi banditi eo se v svojih umazanih spisih po-prljell t# Inačice in govore o »boju za narodne pravice«, da bi pridobili butce, ki jim verjamejo, za svoje zločinske namene. V svojih tajnih poveljih, ki so dostopni le »funkcionarjem«, pa govore čisto drugače. V teh pravijo potam, kakor na pr. v »Navodilih zveze komunistične mladine v Sloveniji k dne 1. decembra 1942 organizacijam stranke in aktivistom ZKM-VKJ:« »Krščanski socialisti in katoliki, sploh socialisti In nacionalisti nam bodo obremenitev. Ce sta nam že doslej zelo škodovala politični svetovni nazor, slasti pa verska nestrpnost, bo
vztrajanje pri teh sektah povedlo Se od vsega začetka do mnoštvenega pobega in do zmanŠanja notranje odpornosti partizanskih enot. Organizacija stranke mora zato odločno poseči vmes. Nepoboljšljivi člani stranke se morajo v najugodnejšem primeru izključiti iz stranke, v prvi vrsti pa likvidirati«.
Ali ja Se treba jasnejših besed in še močnejšega dokaza, kot SO ta zgornja izvajanja, da človek uvidi da OF ni nič drugega ko komimistično-boljševiška organizacija, ki ima nalog, da po svojih bandltih podneti rdečo vstajo na Gorenjskem in tako tudi deželo preda boljševizmu. To zločinsko početje napram gorenjskemu prebivalstvu prikrivajo e plaščem dozdevne; »slovenske narodne skupnosti«.
Na to človek lahko odgovori samo to, da vsak narod, ki se ukvarja z boljševizmom, neusmiljeno pogine. To Anglija ie danes občuti. Ne samo, da trga amerikanako mednarodno židovstvo pod neprestano pretvezo lažnivih dejstev kos za kosom ii angleškega imperija, pa razvija komunistična stranka v Angliji živahno razkrojevalno delo. Oglašajo se svarilni glasovi, in ker se že znatno čutijo nastavki fronte proti Židom in boljševikom, se je zdelo glasniku mednarodnega židovstva Rooseveltu, da bi tllo dobro, naprositi Stalina v posebnem pismu prav živo, naj v svoji politični taktiki postopa previdneje ko doslej, zlasti pa previdne-je pri objavi sovjetskoruskih vojnih ciljev napram drugim zapadnim sosedom Sovjetske unije, balkanskim državam, Poljakom, Turčiji itd., ker obstoji nevarnost, da bi se v teh državah s predčasnim razkritjem sovjetskih aneksijskih načrtov ojaČila obrambna volja in da bi se one vedno bolj upirale. Vrh tega je naprosil Roosevelt Stalina, naj izdatno priepeva, da se razbremene notranje politične napetosti v Angliji In Zedinje-nih državah.
V ta namen je predlagal ta gangster Stalinu, naj formalno razpusti koniinterno, torej komunistično internacionalo. Kot vračilo za izpolnitev te zahteve ee je Roosevelt zavezal v Imenu Anglije, da bo pri sklepu miru pustil	popolnoma prost« roke
v Evropi.
Velika prevara
To ffcgotovllo Anglije In Amerike ne pomeni nič drugega, kot da izroči Evropo boljševizmu. Stalin je to ponudbo t največjim veseljem sprejel in dal po svojem pooblaščencu n» videz izreči razpust komin-tem« — komunistične internaoionale. On sam dobro premišljeno ni podpisal dekreta o razpustu. Po tej hinavSčini in tem slepil-nem manevru vriska židovsko-anglo-ameri-kanskl ti84 od veselja in skuša doseči, da bi njegovemu občinstvu šla v slast ta izdaja Evrope. Vodja amerikanske komunistične stranke Bari Browder je pa seveda takoj ugotovil, »da nima razpust komunietične in-temacionale prav nobenega vpliva na ame-rikanskl komunizem«. Vodje komunistov v Angliji izjavljajo predrzno in odkrito,
»da pomeni ta koncesija Moskve le začasno prikrivanje svetovnorevoluclonamih namenov«.
/ TI vodje angleSko-ameriSklh komunistov potrjujejo 8 tem nedvoumno, da ostane cilj Moidcve in vseh tletlh, ki Bo na delu po nalogu Moekv« pod sovjetsko zvezdo, nepremakljivo vedno leti: boljSeviSka svetovna revolucija. Takisto je bilo pod Leninom, takisto je pri Stalinu, kakor to dokazujejo izpovedbe ženskega poslanika Kollontajcve.»
V taki zmoti je vsak, kdor misli, da bi v danih prilikah po porazu Nemčije, ki в« ga
boljševizma v Evropo, ali kdor verjame, da boljševizem v resnici ni tako hud, kot o njem govore in pišejo, kajti
1.	Anglija, ki se je docela pobratila z boljševizmom in ki je v svoji morali In narodni moči pokvarjena in razkrojena po Židih in komunistih v deželi, nima moči, da bi se le količkaj upirala, in
2.	boljševizem pomeni s svojim blaznim in zverinskim naukom konec vsakega naroda, njegove kulture In njegove vere.
Kaj pravi ljubllanski škof?
Dandanes se razširja po Gorenjskem in še naprej toliko neverjetno mnogih novic. Ta hoče vedeti to, drugi zopet ono. Eni ee nadejajo tega, drugi zopet onega. Vse skupaj je pa napačno in vse skupaj kriv sklep. Odgovor na te krive sklepe nam daje na vprašanje ljubljanski škof dr. R o ž m a n, ki je avtoritativno obsodil OF kot brezbožno boljSeviško organizacijo. On pravi; Za mene ne more biti merodajnega nič drugega kot to, kar je rekel papež Pij XI. т evojl okrožnici o brezbožnem komunizmu, to je, da noben katoličan ne more na kakršen koli način sodelovati z brezbožnim komunizmom«. Na vprašanje: »Komunisti in tako tudi banditi razširjajo propagando, da njihova akcija ni protiveraka«, j« odgovoril Ikof t »Brtcbofoi koenmiMm tašt ta
kazuje svojo brezbožnost e svojimi dejanjL Le en primer; Bilo je 20. januarja 1943., ko so banditi požgali župnišče in nekaj drugih poslopij v Gori pri Sodražici In iz tabema-keljna odnesli okrog 400 posvečenih hostij, gotovo ne iz čaSčenja Najsvetejšega. Kaj se je zgodilo ■ ev. Rešnjim telesom, ni znano«. Na vprašanje:
»Kaj mislite o vseh teh prizadevanjih OF in bandltov«, je odgovoril škof nedvoumno jasno sledeče: »Komunizem s svojimi dejanji ne more imeti nobenih poštenih namenov napram vernemu ljudstvu«.
Tako je tudi v resnici. Nikjer nima komunizem in boljševizem poštenih namenov. Za pogodbe se ne zmeni, njemu sploh ni nič svetega. Tudi v razpustu komlnterne ni najti nobenega poštenega namena, ampak je to le stara oblika boljSeviške taktike. Kdor jih posluša, plača z življenjem. In Anglija ter Amerika poslušata boljševizem zaradi moči Židov v teh deželah. Njihove metode, pobijati iz zraka neoboroženo civilno prebivalstvo, na krut način spravljati ob življenje otroke s odvrženimi eksplozivnimi otroškimi igračami, na pr. punčkami, pe-reenlki in sličnlmi rečmi, nimajo več nobenega opravka z vojno orožij. To Je navadni umor, enak klanju in likvidiran ju na tisoče žen in otrok v Sovjetski uniji in vsepovsod . v državah, kjer se Je udomačil boljševizem.
Izdajalska blodnla
Kdor je torej v resnici mišljenja, da mora pričakovati osvobodilne pomoči od strani Anglije in Amerike, ali kdor zastopa mnenje, da bo Anglija aH Amerika kdaj mogla zaustaviti deročega volka, boljševizem, se vara. Z grozo bi nekega dne moral ugotoviti, da mora po boljševizmu s svojo izdajalsko blodnjo bedno poginiti. Kajti vsak narod v Evropi in zlasti mali narodi, ki iz lastne moči ne morejo vzdrževati same sebe, morajo vedno pomisliti, »d$ je mednarodna plutokracija za židovstvo vselej le prehodni stadij do mednarodnega boljševizma«. Nič ne mot"« bolj livo dokazati pravilnosti t« razlage, ko duševno — svetovnonazorsko in s tem dovršena odvisnost Anglije in Severne Amerike od židovstva, to je boljševizma.
FUhrer Je zato pravilno govoril in ravnal. Mi smo nekoč premagali boljševizem v notranjosti Reicha in ga bomo na srečo vse Evrope z močnim mečem naše oborožene sile pobili zunaj na njegovi lastni zemlji. Najel sovražna agitacija, najsi propaganda OF in banditov še vedno znova operira z geslom, češ da se Reich maje v svojih temeljih — v«e je in ostane laž. Tej paroli se le lahko sme jemo. Na njo se mora le odgovoriti; »Ko bi vi vedeli!« Naj nihče potrpežljivosti Reicha ne smatra za slabost. To velja za Angleže in Amerikance ravno tako, ko za bandlte na Gorenjskem. 30 milijonov ljudi je po cenitvah moskovskega dopisnika lista »Daily Express«, Paula Hulda, ki začasno prebiva v Londonu, v vojni proti Nemčiji zgubila Sovjetska Rusija mrtvih, ranjenih, vojnih ujetnikov in civilistov, ki so umrli od lakote aH za boleznijo. Takega puščanja krvi Sovjetska Rusija ne preboli več in ga ne more nadomestitL Angleški novinar Huld piše: »Zato se ne sme misliti, da 80 sovjetske rezerve neizčrpne«. Tu ima Anglež popolnoma prav. — Visoke zgube Sovjetov ae še nadaljujejo. Pomisliti Je treba 1« na blazno in neuspešno zaletavanje proti kubanskem mostišču. Na tisoče leži padlih rdečih armistov pred nemškimi polo^ žaji. Danes dovajajo Sovjeti že 14 do 15 letM ne dečke in starčke. V zadnjih tednih so bili komisarji oel6 prisiljeni Begnati žene v t&, korvane ženske bataljone In jih poditi proti nemškim linijam.
Zmaga osnib sU
Vil poskusi boljševizma ве bodo domili ob nemški obrambni moči in železni volji nftclonaleociallxnut. NemČiju ne iv&ri taman angleško-amerikanskih zr^nih gusarjev, M so prinesli v Nemčijo vojno z bombami na civilno prebivalstvo, ki je bres orožja. 2# enkrat M je zgodilo, da je Anglija presli&w la nemško »varilo in morala zato bridko plaSati. Ta ura ee povm^. Takrat pa ne bd več nobenega prizanašan^a. Pogoji za zmago osnih sil so popolnoma podani. To vedo tudi naša sovražniki. Skušajo le, podnetiti z lažnivo, dvoumno propagando tako zvano živčno vojno, upajoč, da bi morda imeli slabe jš# Sivoe.
Ш pa nimamo — in to si naj zapomnijo boIjŠeviško-angloHunerlkanski mamSi tndl na Gorenjskem — samo jeklenih živcev, ampak imamo tudi modna srca. Za to nam je zmaga gotova. Eno pa si naj vsekakor zapomnijo, kazen za odpadnike in izdajalce bo nekega Ллш trda In »tanlna.

Selte i. — Nr. 45.
kt^awanken bote
Slittiroch, 9. ЈшЦ 104&I
Grofikundgebung der NSDAP im Sportpalast
Die neuen Ritterkreuze fiir ganz besondere Leistnngen
Berlin, 8. Juni. Am spaten Samstagnachmlttag fand in Berlin im Sportpalast eine bedeutungs-voiie Kundgebung der NSDAP statt, auf der Reichsminister Dr. G o e b b e I» und Reidis-minister S p e e r gpradien. Beide Reden, vor einer Tieltausendkopfigen Zuliorerschaft gc-haiten, die sich mu* Riistungsarbeitern der Stirn und der Fauet zusammensetzte, gaben einen umfassenden Einbiick in die Lage, in det sich Deutsdie Reich in der letzten Haifte des vicrten Kriegsjahres befindet. Wfilircnd Reichsminister Speer, soweit e* die nStige Gehelm-haltung gestattete, das deutsdie Volk: mit einem Zustand unserer Ritstung bekanntmadite, der za yoliem Vertrauen und alien Hoffnungen beredi-tigt, erweiterte Reidismlnister Dr. Goebbels dieses Bild einer waffenmiBig auf jede Nog-lichkeit vorbereitetea Nation um die ZOge der militSrischen, politischen und nicht zuletzt mo-raHsdien Sidierheit, die uns trotz der erbitterten Wut unserer Gegner beseelt. Die groBe Ver-sammlung folgte beiden Reden mit deutlich kundgetanem Interesse und unterstrich ihren Inhait zu Tielen Malen mit einem itfirmischen Beifall, auB dem die unverbriichliche Einheit der gleidiirtigcn Gesinnung zwisdien Regierung und Volk lu crkcnnen war.
I>r engen Verbundenhelt iwischen Front und Heimat gab die Dberreichung der vom Fiihrer verliehcnen Ritterkreuze zum Kriegsverdienst-kreuz an neun beionders verdienstvolle Manner
der deutschen Riistungsmdustrie durch Eichen-laubtrager der drei Wehrmachtteile und der Waffen-ikhtbaren Ausdruck.
Das Ritterkreuz zum Kriegsverdicnstkreuz er-hidtcn der langjahrige Schlosser, Panzerarbeiter und nunmchrige Betriebileiter in der Panzer-fertigung eine: grofien deutschen RQstungswerkes Albin Sawatzki,
der hervorragend tuchtlge und bewahrte Rii-stungsarbeiter Obermeister Johannes H o 11 -m e y e r,
der im OT-Fronteinsatz in West und Ost auch in schwierigsten Lagen auf* hSchste bewiihrte OT-Frontarbeiter Josef Hinkcrohe,
der ali einer der tUchtigsten Fachleute der deutschen Flugzeugfertigung an verantwortlidister Stelle hervorragend bewahrte Karl S c h m i d,
der immer wieder an mafigebender Stelle ein-gejetzt gewesene Obermeister Christian Davids-h б f e r,
der um die deutsche Riistung hochverdiente Leiter des Hauptausschusses Panzerwagen und Zugmaschinen Direktor Dr.-Ing. Walter R o h-I a n d.
der Generalbevollmachtigte ftir Sonderfragen der diemischen Erzeugung im Vierjahresplan Professor Karl K r a u C h,
der itellvertretende Vorsitzende dtt Industrie-rates des Reichsmarschalls und Leiter des Sonder-referatei „Maschinen und Wtrkzeuge" beim Reichsminister fiir Bewaffnung und Munitioa Direktor Dr. Werner
und der Chef des technischen Amtes des Reichs-ministers fiir Bewaffnung und Munition Haupt-dienstleiter Kari Otto S a u r.
Fortgang der Agraireform im Osten
Deklaratlon Uber EInfilhrung bauerlidien Elgentums In den besetzten Ostgebieten
Berlin, 8. Juni. Vom ersten Tage ihrer Auf-baiiarbcit in den besetzten Ostgebieten an hat die deutsctie Reidisregierung es ais ihre Auf-jabe angesehen, das bolschewistische System zu liquidieten uiid eine neue Ordnung ein-zuleiten. In konsequenter Fortfiilirung dieser Politik hat der Reichsminister fOr die besetzten Ostgebiete eine Dekiaration uber das bauerliche Eigentumsrecht im Osten herausgegeben. Diese Dekiaration stiitzt sich auf die von ihm bereits erlassene Agrarordnung vom 15. Februar 1942 und erweitert ihren Inhait in grundlegender Weise fiir die Gebiete, fiir die die Agrarordnung eriassen wurde: fiir die ukrainisdien, weil5-ruthenischen und russischen Gebiete. Zur Durch-fiihrung dieser Dekiaration werden demnachst Ausfiihrungsvcrordnungen eriassen werden, die Ihre schnelle Verwirkllchung sicherstellen.
Im einzelnen enthalt die Dekiaration des Reichsminister# fiir die besetzten Ostgebiete den Sttz, dais die deutsche Reidisregierung das
private Eigentum fordert und stiitzt. Das Land, das im Rahmen der neuen Agrarordnung den einiieimisclien Baucrn zur standigen individuei-len Nutzung zugewiesen worden war, wird mit dem heutigen Tage ais privates Eigentum der Bauern anerkannt. Die Landzuwei-sung und die Obertragung des Eigentums wird im Rahmen der im Gange befindlichen Land-einrichtung fortgesetzt. Das Recht auf Ldnd haben aile, die das Land werlitatig zu bearbciten imstande sind, auch wenn sie gegenwartig nicht am O rte der Landzuweisung wohnen.
Die Einfiihrung des Eigentumsrechtes am Boden ist nicht nur ein weiterer dcutscher Schritt auf dem Wege der endgiiltigen Beseiti-gung des bolschewistischen Systems im Osten, eondern zugleich auch eine Anerkennung fiir die Mitarbeit der Landbevoikerung der befreiten Ostgebiete an der Gestaltune der neuen Ordnung.	""
Sensationelle Funde in den Akten der GPU
Aufkiarungen zum Massenmord von Katyn - Einsiditnahme des In- und Auslandes
Berlin, 8. Juni. Ais die Stadt SmoIen«k von den 'denttchen Ttuppen erobert wnrde, gelang e«, einen {говеп Teli dee Akteobestande« aus dem GPU-Ge-baude za berjen und an einen andcren O rt zu (iberfiihren. Auf Grund der durch die Auwagcn der Bevolkerun; aufgededcten Ermordung von mehr ais 12.000 polnischen Offizieren Im Waide von Katyn haben die tustandigcn Stellen eine geaaue Sichtung tller GPU-Akten vorgenommen, die ana Smolensk {eboxgen werden konnten. Diese OberprOfung dauert nocb an und hat echon blsher hochinttressante Er-(cbnlsse gebradit.
Die aufgcfundenen Akten, die Im Original einem groGen Kreis von Personlichkeiten des In- und Auslandes zur Einsichtnahme zur Verfiigung gestellt vcrdcn konnten, hellen das Dunkel um die Tragodie von Katyn etwas auf. Es ergibt sidi daraus, daS daa sogcnannte Volkskommissariat des Innem fiir das Gebiet Smolensk in Verbindung mit dem Volka? tommissariat des Innem in Moskau, und zwar der Hauptvcrwaltung fiir Staatssicherheit — wlc sich die ftilhere Tschcka und GPU scit cinijen Jahrcn Bcnnt —, sich seit dem Herbst 1939 mit dem Schldcsal der polnischen Offiziere beschaftigt hat. In den Akten der Smolensker GPU befindcn eich n. a. nmfangreiche Listen mlt den N'men aller in die Gefangenschaft der Sowjets geratencn polnl'sdicn Offiziere, Arzte und Militiirgeistndien.
Es geht a us diesen Akten n. a. hervor, daS man zablreiche polnische Offiziere zu Handlangerdiensten fiir die Bolsdiewisten zu presscn versuchte und sie „besonderen Verfahren" unterzog. doch fiihrte dai ,,besondere Verfahren" nicht zu dem gewOnschten Erfolg, dann wurde der Betreffende ..liquidiert", da-mit er spater nichts iiber die an ihn ,;estellten For-derungen aussagen konnte.
Die Abteilung III der Hauptverwaltung fiir Staatssicherheit beim Volkskommissariat des Innem In Smolensk bemiihte sich unter Fiihrung des Haupt-mannes der Staatssidicrheit Kuprijinow. dea Ober-leutnants der Staatssidierheit Lejbkind und des Un-terleutnants der Staatssicherheit Starikowitsch, soiche polnische Offiziere zu finden, die gute englische und franZosische Sprachkenntnisse batten, um sie fiir die sovjetische Militarspionage in England und den USA einzusetzen. Ebenso wurden F.nglander und Franzosen, die einmal in deutscher Kricjsgefangen-achaft waren, im Lager Judinow eincr „Bcarbeitung" unterzogen, um sie den Wunschen der GPU gefiigig zu machen, ais Agcnten der Sowjets in ihre Heimat zurilckzukehren.
Zahlreiche polnische Offiziere, die In den Akten der Smolensker GPU genannt wurden. sind inzwl-schen aus den Maasengrabem von Katyn ais Lcichen gcborgen worden.
Laval iiber die Ziikunft Frankreichs
Frankreiđi tragi zn seinem Tell an der Arbeit nnd den Opfern Europas bei
VidiY, 8. Juni. Der franzosische Reglerungs-ihef Laval hielt am 5. Juni iiber den fran-zosischen Rundfunk eine Rede, in der er ein-leitend betonte, des Ziel seiner Politik sei, FrankreiA in dem Europa von morgen einen Pl^tz zu sichem, der seiner kontinentalen und Imperialen Vergangenheit wiirdig sei. Laval hob hervor, dafi gewisse Franzosen in der letztcn Zcit Verratereien, Irrtiimer und Fehler begangen batten, unter deren Folgen das ganze Land zu leiden babe. Seine Politik sei es jedocli immer eewesen, mit den zwei groBen Nachbarlandern Deutschland und Italien in Frieden zu leben und freundschaftliche und vertrauensvolle Be-siehungen mit ibnen zu unterhalten. Er betonte todann, dafi er heute die Last der von den anderen begangenen Fehler trage, die Frankreich in den Krieg gestUrzt haben.
Laval unterstrich ferner die grofie Bedcutung. 'die der Tat.sache zukomme, daB Frankreich nodi fiber eine souverane Regierung verfiige, die in der Lage sei, die Erfordernisse des Landes zu [vertretep. Der Regierungsdief wandte »Ich dann ider Fraf* des Einsatzes franzdsitcher Arbeiter
nationale SoIidarltSt crfordert.
Laval hob hervor, dafi es immer noch Franzosen gebe, die von England, Nordamerika und den Sowjets die Befreiung des Landes erwarte-ten. Er warnte dringend, den falschen Ver-sprechungen der Engiiinder oder Nordamerikaner zu veitraucn. die in riicksichtsloser und bar-barischcr Weise bet Luftangriffen die unschul-dige franzosische Zivilbevolkerung hinmorden und ihre Stadtc zerstoren.
Abschiicficnd sagte der franzosische Regie-rungschcf, daB im Falle eines Sieges der Feinde der Achsenmachte sich die angelsachsische Welt bald mit den Sowjets zu messen haben wiirde. Uber das Ergebnis dieses Kampfes bestande kein Zweifcl. Der Bolschewismus wiirde sich iiberall in Europa ausbreiten. Der Bolschewismus konne aber niemals das Ideal der Fran-
zosen sein. Frankreich miisse die gewaltigea Opfer begreifen, die von Miilionen Manner« gebracht werden, die tiberall kampfen und die unsere alte europaische Kultur vor der sie be-drohenden tddlichen Gefahr des Bolschewismus endgiiitig bcwahren werden. Dieser Krieg werde, wenn die bolschewistische Gefahr beseitigt sel, nicht wie die Kriege der Vergangenheit zu Ende gehen. Der europaische Friede von morgen werde sich auf Vereinigung, Harmonie und gegen-seitigem Verstehen grunden miissen. In materiel-ler Hinsicht werden die Nationen sich gegen-seitig helfen und ihre Wirtschaftsinteressen auf-cinander abstimmen miissen. Aus Liebe zu Frankreich glaube und hoffe er auf ein neue* Europa, in dem alle Volker ihren Geist frei entwickeln konnen, denn er habe Vertrauen zu seinem Lande.
83 Sowjetllugzeuge in zwei Tagen vemichtet
Abermals Gorki angegrlffen - Zwei Sdinellboote nnd einen U-Boot-Jager versenkt
Aus d«m FQhrerhauptquartier, 7. Juni. Da» Ober-kommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Feindlidie Angriffe am Kuban-BrSckcnkopf nnd •fidlich des Ilmensees wurden erfolgreidi abgewehrt In der Terjangenen Nacht griffen starke Kampf-fliegerverbande emeut die Industriewerke der Stadt Gorki an. Bei guten Siditverhaltnissen warden lahl-reidie Bombearolltreffer In den Werktnlagen des
bedeutenden R6stangszentrums erzielt. Ein Flngzeug wird TcrmlBt.
Die Luftwaffe versenktc Tor der KaukasuskGste xwel feindlidie Sdinellboote unrf einen Untcrseebootjiger.
Am 5. und 6. Juni wurden an der Ostfront 83 Sowjetflugxeuge vemiditet
Schnelle deutsdie Kampfflugzeage griffen gestem Im TIefflug kriegswiditige Ziele der •fidenglisdica Hafenstadt Eastbourne mit siditbarem Erfolg an.
Militdirevolte in Aigentinien
AnsdiiuB an die „Vereinigten Nationen" - Die Neutralltat blelbt aufredit
Vigo, 8. Juni. Nach Meldungen aus Buenos Aires ist in Argentinien unter Fiihrung des Generals Rawson und des bisherigen Kriegs-ministers Ramirez eine Militarrevolte aus-gebrochen. Der Staatsprasident Castillo hat sich mit den engsten Mitarbeltern seines Kablnetts auf ein Krlegsschiff der argentinischen Flotte begeben, von wo aus er den Widerstand leitet.
Castillo hat von Bord des Kriegsschiffes eine Botschaft an das Oberste Gericht eriassen, in der er darauf hinwies, daB die an Bord des Flaggschlffes befindlidie Regierung die einzige legale Autoritat darstelle.
Die Marine und die Luftwaffe haben sich, wie' englische und nordamerikanische Agenturen meldcn, zu dem Fiihrer der Aufstandischen, General Rawson, bekannt. Rawson hat den Ausnahmezustand verhangt. Der Gouverneur von Buenos Aires wurde verhaftet.
tc. Lissabon, 8. Juni. Die neuen Manner in Argentinien haben bereits eine Regierung gebildet und der friihere Staatsprasident Castillo 1st zuriickgetre-ten. Die neue Regierung versi-cbt mit alien ihr zu Gcbote stebenden Mittein die Macht moglidist schocll nnd feat zu verankem. General Rawson hat sich an die Spitze der Regierung gestellt und alle Kundge-bungeo verboten. Telegraf, Telefon nnd Preset warden unter sdiKrfste Zensnr festellt. Die Befehlshabcr der Flotte und der Marinelnftwaffe haben sich den neuen Machthabern unterstellt nnd der Vorsitzende des Obersten Gerichtshofes hat erklart. er werde die neuen Manner ais verfassungma&ig anerkennen. Nach einer Exchange-Meldung aus Santiago de Chile hat General Rawson der chilenischen Regierung eine Note tibemittelt, in der.er zum Ausdruck bringt. Argentinien betrachte sich ab sofort a's ,.dcn Vereinigten Nationen zugehSrig" and habe diese Haltung auch bereits sH-n anderen ameriknnischen Staaten notifi-zierL
tc. Lissabon, 8. Juni. Die Lage in Argentinien scheint sich achnell zu konsolidieren, nadidem nan alle Truppenverbiinde sich dem neoen Regime unterstellt haben. Amtlidi wird bekatmtgegeben, dafi General Rawson das Am: des Staatspr)i«!deaten Ar-gcntiniens tibemommen habe. Die argentioisdteii Fartelen befinden sich in zlemlichet Ratlosigkelt, die auf einer Bemerkang General Rawsons bernht, der bei seinem Einzug in Buenos Aires erklart:; „Es gibt keine Fartelen mehr. Die neuen MSnner befasscn sidi ais erste Handlung mlt den kommunistlsdi^i Um-trieben im Lande. Die Reglerang hat angeordnet, die Tatigkelt der Kommunistec genau za beobaefateo and nStigenfalls mit den Mittein des Standrechtes gegen sie vorzugehen." In Baenos Aires verlautete am Sonntagmorgen aus Kreisen der neuen Manner, die bisherige argentinisdie AuPenpoIitik werde unver-andert beibebalten werden. In ditaem Zusammenhang haben die gleichen Stellen ihrem Erstaunen iiber eine Meldung des nordamerikanisdien Nadirichten-dlenstes Ausdruck verliehen, wonath fiber den argen-tinisdicn' Rundfunk eine Erkliirnng der neuen Regie-rung zur kunftigen AuBenpolitik aHgegsben worden sein soil. Es wird festgestellt bel dieser Meldung handle es sich um eine freie Erflndun; des nordame-rikanischen Nacbricfatendienstes. Die neue Regierung gedenke Л1* Neutmlitit Argentinien: wlc biiber auf-rechtzuerbalten.
Luftangriff auf Eastbourne
Berlin, 8. Juni. Schncll« deutschc Kampffloszeaje griffen in den Mittagsstunden des 6. Juni Eastbourne tn der englischcn Siidkiiste an. Im Ticfflug itiirzten si« sich auf kriegswiditige Ziele der Stadt nnd be-kiimpftco sie aus 20 bis 30 Metet Hohe mlt Bomben und Bordwaffen. Volltreffer lagen aufierdem Im Osten der Stadt in einer Fabrikai.lage.
Brandbomben au! das neutrale Schweden
Mebiere Sdiadenfeuer - Sensation In Stodcholm - Eine Untersudiung eingeleitet
in Deutschland zu und betonte, dafi neue franzosische Arbeiter nach Deutschland kommen wurden. Wilhrend die Achsenmachte und ihre Vcrbiindeten ihr Blut vergiefSen, um dem Bolschewismus den Weg zu versperren und die militarische Macht der Sowjets zu brechen, miisse Frankreich durch seine Arbeit scinen Anteil zu dem gcmcinsamen Einsatz und den allgemeinen Opfern Europas beitragen. Ober die fran-zosischen Freiwilligen im Osten, die gemeinsam mit Deutschland kampfen, sagte der franzosische Rcgierungschef. sie verkorpcrten die besten miiitarischen Traditionen des Landes und ver-teidigten die wahren franzdsisehen.Interes.sen Laval bemerkte sodann, dai) er alle Angehdrigen eines Jahrganges ohne Ausnahme und ohn. RiicksiJit auf ihre gesellschaftliche Herkunft zu Arbeitseinsfltz in Deutschland einberufen habe Er behandeltc sodann die Fragen der fran zosischen Sozialpolitik und der Lebensmittcl versorgung und kiindigte scharfe MaBnahmei gegen den Schwarzhandcl an. Freiwillige Ein-echrankungen und eine einfache Lebenshaltung sind heute Pflicht jedes Franzosen, die die
hw. Stockholm, 8. Juni. (Eigenbericht.) Die englisch-amerikanischen Mordbrenner, die am liebsten ganz Europa in Schutt und Asche legem mochten, haben einen leider erfolgreichen Ver-such eingeleitet, mit ihren bolschewistisch nach-geahmten und Moskau wiirdigen Waffen auch Schweden in Mitleidenschaft zu Ziehen. Scliwe-dcn ebenfalls in die Flammen ihres Krieges zu stiirzen, ist seit langcm das Ziel. Da es sich hinzogert, haben sie iiber das neutrale Land einen Regen von Brandstiftungsmaschinen ge-schickt.
Ganze Schwarme von Ballons und Flaschen mit flammenerzeugender Fliissigkeit warden — der schwedischen Presse zufolge — am Sonntagmorgen plotzlich iiber die schwedischen Land-schaften Smoland und Ostgotland (Mittel-schweden) beobachtet. Sie trieben iiber das Land hinein und riefen — nach Angaben, der Presse — eine Reihe von Branden hervor.
Flugzeuge waren nicht beobachtet worden. Zuer.st glaubte man in Stockholm an МузЧ-fikationen. Gegen Mittag gab jedoch der Ge-ncralstab eine offizielle Mitteilung heraus, in der es heiCt; „Kleinere Ballons mit daranhangen-den Behaltern, die feucrgefahrliche SHure ent-halten, sowie eine Anzahl Brandflaschen wurden am Sonntagmorgen in Smoland und Ostgotland beobachtet. Wo die Behalter explodierten, ent-standen kleinere Brande."
Die Stockholmer Sonntagnachmittags-Presse berichtet iiber diese Vorgange in groBtei Auf-machung. Sie bilden die Sensation des Tages.
Brandballons Uber Sildschweden, Schadenfeaer an mehreren Stellen". so lauten die groBen Oberschriften der Abendblatter.
Das Attentat gegen Schweden erfolgte unter Umstanden. die besondere Bedeutung haben. Der Sonntag ist Schwedens Flaggentag, an dem der Konig neue Fahnen fOr die Wehrinacht weihte und iiberall im Lande Feiern stattfanden. Es ist durchaus denkbar, daB die angelselchsisch-sowjetische|Liga eine neue „Gehelmwaffe", die gegen das Festland bestimmt war, zunachst( ea einem neutralen Objekt erproben wollte, wo die Wirkungen am besten nachgepriift werden
Juden und Freimaurer bevorzugt
Madrid, 8. Juni. Wie aus Tetuan gemeldet wird, haben die Giraud-B,chorden in Algler Ridit-linien fiir die Wiedereinstellung von Beamtea herausgegeben, die von den Vidiybehorden ent-lassen worden waren. Danach werden Juden und Freimaurer bei personlicher Vorstellung sofart wieder Ubetnommen und mit wichtigen Amtem betraut, wahrend die iibrigen Franzosen austtthr-lidie schriftlidie Gesuche einreidien und BUryn stellen miissen, von denen soiche aus dem jiidi-schcn Lager den Vnrzug geniel5en.
Regierungsumbildung in Kairo
id. Rom, 8. Juni. (Eigcnbcricht.) Der agyptische Ministerprasident Nahas Pascha hat am Mittwoch eine wcllgchcnde Umbildung seines Kablnetts verge-nommcn. Notijcn iiber eine Rcgierungskrise in Agyp-ten waren bereits seit Tagen im Umlauf doch konnten sie wegen der scharfen Pressezcnsur keine Be-4tatigung aua Kairo erfahren. Wie jetzt nach ab-^eschlossener Umilnderung des Kablnetts verlautet. 'oil die Ursache dor politischen K rise in tlefrclchcn-Лгп Meinungsverschiedcnheiten innerhalb der Regie-rung iiber die Zweckmafiigkeit der Herstellung diplo-mntlscher Bezlehungen zur Sowjetunion zu inch en sein. Mehrere Minister scheincn die Verantwortung fiir diesen Schritt abgelehnt zu haben, da «1» in ihm nur eine Gefiilligkelt England: an Moskan er-
blickcn konnten. fiir die AgYptco beMhlen iollte. Aufierdem diirftcn aber auch inncrpolltlache Grllnd# zur Rejierungskriee bcigetragen	lube*
wndcre daraus jescblossen wird, da6 Nahae Fudia das von ihm verwaltete Innenministeriam an einen neucmannten Minister abgeben mufite.
Eine in der romlsdien Morgenpresse »eroffentHAte Notir iiber den AuebruA von Studentenonmheo In Kairo wegen der Aufnahmc eines diplomatisdien Kontakte: mit Moskau dcckt im iibrigen weitere Ur-sachen des Kabinettswedisels anf. Dafi die Polixel mit Feuerwaffen elngreifen mufite, dafi VerleUte zn verzelchnen waren ond 93 Personen verhaftet wurden, beweist, dafi nidit nnr politisdie Krelse Agyp-tens gegen den Ministerpflsldenten itehen, iond«m auch das Volk »elbst, das anf den Strafien gegen di* Politik Nahti Ptsdias prottstiert.
№ttwoch, 9. JunI \94S.
KARAWANKEN BOTE
Seite 5. — štev. 45.
Urlaub - ober richtig /
Den Urlaub richtig zu nutzen und auf-SeWscht, spannkrafUg und mit neugewonnenen Kraften zurUckzukehren, das lat der groBe Wunsch aller Urlauber. Zumal jetzt Im Krlege, sowelt im Rahmen der totalen Mobllisierung der Heimat Urlaub gew&hrt werden kann, 1st es đoppelt wichtlg, die Urlaubezelt sehr Uber-legt auszunlitzen. Jedenfalls 1st ee nlcht damit getan, daS man slch, sowelt man nlcht Uber-haupt In der Heimat blelbt. >elnfach« auf die Bahn setzt, Irgendwohln f&hrt und die Tage »irgendwiec verbrlngt.
Der Grlinde fUr unzweckmSfllg verlebte Ur-laubstage gibt es vlele. Wohl der grobate Feh-ler 1st der, nlcht rechtzeltig oder iinUberlegt Pl&ne gemacht zu haben. Man mufi genau wissen, was таи will, und zwar frUhzeltlg. Es Ist falsch, EntschlUsae Immer wleder aufzu-■chleben und schlleSllch sozusagen Hals Uber Kopf Irgend etwas >mitzumachen«. Der Urlaub will z w e c k V o 11 verlebt sein.
Man muB vor allem davon auegehen, was man personllch angeslchts seines Gesundhelts-zustandes fUr erforderllch halt. Ob man z. B. vor allem Ruhe braucht und dana an elnen stlllen Blnnensee gehort oder in eln freundllches Mlttelgeblrge, sofem man Uberbaupt relsen kann. Oder ob man umgekehrt elne kr&ftlge Aufpulvenmg wUnschen muB, wle sle das Hochgeblrge vermlttelt, das ater fUr hoch-nervOse Leute und fUr werdende MUtter wleder nlcht das rechte 1st. Wer das alles frUh genug erwogen oder, wenn man unschllisslg geblieben 1st, mlt dem Arzt, z. B. dem Be-triebsarzt, beraten hat, der kann den Urlaub planvoll vorberelten und gewlnnt damlt von vomhereln gute Aueslcht, dafi die Urlaubstage nUtzlich angewendet werden.
Allerdings splelt dabel auch die Frage der
Schildo in PbisIbii / uti sohwunki ш лш im
Ein Mann in Kaswln in Perslen hatte elnst in seinem Hause elnen kostbaren Ring verloren. Klagend ging er hinaus auf die Strafie und be-gann dort zu suchen. „Aber wenn du den Ring doch im Hause verloren hast", melnte sein Nachbar, „weshalb suchst du ihn dann auf der Strafie?" — „Well es drinnen so dunkel Ist", lautete die kluge Antwort.
Schllda 1st iiberall zu flnden. In Perslen so-gar zweimal. Erstens 1st Kaswin, die einstlge Hauptstadt des Perseneiches, durch elnen Im Jahre 1370 verstorbenen bertihmten Dlchter un-sterblich IScherllch gemađit worden, well er elne Reihe boshafter Sdiwanke von ihren Einwoh-rern zu erzahlen wuBte. Dann aber mflssen ee elch auch die Leute von Masendaran gefallen lessen, dais man sie mlt lustigen StUcklein ver-gpottet. Ein solđies Geschichtchen erzahlt Walter Hinz in seiner „Iranlschen Relse".
Ein Masandaraner bestellt bel elnem Tischler ein Haustor. Der Tischler fordert das Brelten-mafi. Der Mann geht heim, nimmt Mafi mlt den Armen und stcllt fest, daB sein Tor. genau so brcit werden muB wie die Spanne, die er mlt eusgebreiteten Armen begrenzt. Er traut sich aber die Arme nlcht wleder slnken zu lassen. um das MaB nlcht zu veriieren. Und so stolziert er durch die ganze Stadt mlt welt ausgebreiteten Armen zu seinem Tischler. Jeden, der ihm in den Weg kommt, bittet er fiehentlich, Ihn nlcht anzustoBen, damit er sein MaB nlcht verliere. Endiich rennt ihn ein Esel liber den Haufen. Gutmiltlge Menschen wollen ihn aufheben, da sAreit er verzweifelt: „Zerrt mich am Bart in die Hohei Nlcht an den Armen! Am BartI Am Bart! Sonst muB Ich mein MaB veriieren 1"
Ein anderer Masandaraner findet auf der Strafie elnen Spiegel. Nie noch hat er elnen ken-nengelemt. Als er nun hlneinsieht und elnen Mann darin erbllckt, ruft er erschrocken: „Ent-schuldlgen Sie I Ich wufite nicht, daB Ihnen das Dings gehSrt!"	K. v. J.
Neiv6se Unniht oder Erbolnng - Urioubszelt tlehUg nsd planvoll ousnutzen
Urlaubsdauer elne zu beachtende Rolle. Bel zeltllch beschrKnktem Urlaub kommen ferngelegene Relseziele wegen der Anetrengung durch ausgedebnte Elsenbahnfahrten und der geeundheltUch abtrUgllchen VerkUrzimg der eigentlichen Erholungstage nlcht In Betracht, wle slch welte Relsen Im Krlege angeslchts der Belaetung der Elsenbahn von selbst verbieten. Es kSnnen auch sonet Plane fehlschlagen, die eine IKngere Urlaubsdauer vorauesetzen. Dies belspielswelse, wenn jemand erstmals dae Hochgeblrge aufsuchen will, das In der Regel mehr fUr elnen l&ngeren Urlaub geelgnet ist, well man slch an das Hochgeblrgskllma erst gew6hnen muS und auch hernach Zeit zur RUckgewohmmg ben5tlgt.
Weaentllch blelbt Indeseen Immer, w 1 e man die Urlaubstage verbrlngt. Man muB slch vor Augen halten, daS der Urlaub vor allem Erholung vermitteln und dazu dle-nen soli, neue Kr&f te zu gewlnnen, die fUr ein kommendes krlegsmgUlges Arbeltsjahr ausreichen mtlssen. Auch die richtlge Wahl des Urlaubsortes kann also eln unbefriedlgendes Urlaubsergebnls dann nlcht verhlndem, wenn man die Abslcht der Erholung verglfit und die Tage von morgens bis abends in elnem ner-v6s zerfahrenen Hin und Her voller Unruhe,
Unsere Magd Kreszenz /
Sle helBt Kreszenz Algner, 1st gebUrtig aus Vent Im obersten Oetztal, die jUngste von sie-ben Kindern. Sle hatten es schwer dahelna, dae Brot wuchs Ihnen nlcht auf dem eigenen Aeker. Der Vater muBte auf fremden HOfen arbeiten, bald da, bald dort, wo man gerade willlge H&nde benCtlgte. Die Mutter, eine stllle Frau, glng zu den Bauem als Hllfsmagd, um auch noch ein paar Groechen helmzubrlngen. FUnfzehn Jahre war die Kreszenz alt, glng schon in langen Rdcken und trug aufgesteckte Zbpfe, als sle der Vater mltnahm Ins Inntal zum KOnlgbauer in den Dienst. Er hat Ihr bel m Abschied die Hand auf den Scheltel ge-legt und lelse gesagt: >Madl, mach mir ka Schand!« Nein, die Kreszenz hat Ihren Eltern nle Schand gemacht. Sle verrlchtete treu ihren Dienst bel melner Groflmutter und, nachdem dlese gestorben war, bel uns. Bis zu ihrer Verhelratung. An elnem Maiabend war sle ein-gestanden, eln kleines BUndel barg ihre Habe, aber was brauchte sie auch viel, sle hatte elnen elsemen Willen, elne kr&fUge Faust, ein frohes Herz und elne gute Gesundhelt. Ich erinnere mich noch klar: Sle war In unsere Stube getreten, hat mlch und melnen Bruder — kleine Dinger damals noch — auf ihre starken Arme gehoben und gefragt: >Wollt's mlch?« — Ja, wlr wollten sle, glelch belm ersten Kennenlernen haben wlr Freundschaft ge-Bchlossen.
Fllnk und tUchtlg war die Кгемепв in der Haus- und Landwlrtechaft. • Bed aller Arbeit hatte sie doch'immer'ein Lied auf den Lippen. Wlr haben sie sehr geliebt, besondera wir Kinder. Sie unterhlelt una auf die kurzwelllgste Art. Waren wlr schllmm, dann setzte sie uns farblge paplereue Naaen auf, die sis nach Felerabend gedreht und genftht hatte. Die muBten wir, zum. Gesplitt der anderen, eln Weilchen aufbehalten. Dae war elne frBhIiche Strafe. War dee Nachbars VBlkleln anwesend, dann setzte sie slch auf den FuBschemel mitten unter uns und erzSlhlte von der bunten Welt Ihrer Klndhelt, von dem klelnen Gebirgs-dOrfleln Im Oetztal, von den steilen Matten und stedBlgen Ackem, den dunklen W&ldem, dem Bergsee, wo uralte, blltzzerschlissene Zirben am Ufer trKumten, von Sturm und Wetter und blauen wolkenlosen Tagen. Die ersten wun-derllchen Kinderfragen richteten wir an eie. Nie wurde sie mllde, zu antworten. An Feier-
man kttimte Irgend etWM Ter«8.uin«n, mlt alien mOgllchen und UTunOgllchen Untemeh-mungen vollpfropft und ausfUllt, wenn man also auf diese Welae zu elnem UbermftBlgen Krftftverbrauch, statt zur k6rperllchen und geistlgen Entspahnung kommt und aus Ta-gen, die der Erholung gewldmet sein mUseen, Tage voller Unruhe macbt! Dae hleSe, dtie Urlaubsziel grtindllch In: Gegentell verdre-hen, well man schlieHllch mUde und erschttpft heimkehrt, statt frisch und ungekr&ftlgt. Da-gegen soli man die Urlaustage auch nicht aue-schlieQlich dem Nicbtatun widmen. Man braucbt vielmehr Ruhe und Bewegung, beldes in harmonischem Ausgleicb. Man soil daher das Schlafen nlcht Ubertrelben, aber z. B, auch sportllcbe Bewegungen und Leibes-Ubungen in Grenzen halten.
Eg bleibt Ubrlg, mich vor Augen zu halten, daB nach dem Urlaub die „Urlaiiba-k r 1 s e<, das ist die Reaktion des KOrpers auf die Umstlmmung auf dae Ferienkllma und auf die emeute Umstimmung bei Helmkehr, ih»e Zeit braucht. Manchmal 1st die »Urlaubskrise« um so l&nger und fUblbarer, je besser die Erholung gewesen ist. Gut 1st es aber auf Jeden Fall, die RUckkehr vom Urlaub so fest-zusetzen, daB zwischen der Helmkehr und der Wiederaufnahme der Arbeit elnige Tage zwlschengeschoben werden кбппеп, die der ruhigen Wiedereingewehnung dlenen.
Von Мш1а Schennach
tagen, wenn sie ihrer Arbeit ledlg war, Btleg eie gem den Berghang hinauf, schmiegte elch ins Gras und guckte unterm Arm hervor in die weite Feme, aber melst hatte sie auch da noch elne Strlckarbeit bei elch. Das MUBlgeein schlug nicht In ihr Fach. So ging die Kreszenz wie auf elnem gutgebahnten Weg durchs Le-ben, war t&tlg und unverdroeaen.
Ja und dann — dann hat sie den Knecht vom Pichlbauer geheiratet. Da ging sie. In dae H&uschen am Bach auBerhalb des Dorfea let die Kreszenz eingezogen. Mlt den Jahren tum-melten sich fUnf Kinder Im Hausflur. Stilles GlUck war In der HUtte behelmatet. Freillch, dann slnd die Sorgen gekommen. Schwere, bitter* Sorgen. Bines Tagee brachte man den Ge-f&hrten ins Haus. Tot! Im Holzschlag verun-glUckt. Im ersten Schmerz stand ale auf der BrUcke am Wehr und starrte In die ichwarze Flut. Sie wollte es nicht fassen, daB dieses GlUck nun vorbei eel. Aber eie war doch etftr-ker als das Schlcksal, sie bewtLltigte ihre Auf-gabe. Tag und Nacht war sie an der Arbeit, zog die wilde Bande groB, stopfte Ihre M&u-ler, so lange, bis die fiinf Rangen Ihr Uber den Kopf gewacheen waren und Ihre eigenen Wege glngen. Die Kreszenz betrachtete das alles fUg-eamen Slnnes als den gewOhnlichea Gang, nlchts anderee.
Und Jetzt let eie wleder bel une, nach vielen Jahren. SchlohwelB 1st ihr Haar geworden, ge-bUckt Ihre Gestalt, arbeitskrumm die Finger. Vlele Falten umzelohnen Ihre Lippen. Dire Augen slnd kleln, aber Ihr Bllck 1st echarf geblieben. 9ie hat echon elnen auegleblgen Siebzlger auf dem RUcken und doch echafft sle noch Im Haus und auC dem Feld und IfiBt es slch nlcht anmerken, daB Ihr die Arbeit nlcht mehr lelcht f&llt. Sprechen wlr dann und waim vom Ausruhen, schUttelt sde den Kopf und eagt: Solang ich arbeiten kann, mag Ich nlcht stillsitzen . . .
Gestem frUbmorgens glngen wlr aiufs Feld: Umbruch der Erde! Saatarbelt 1st keine lelchte Arbeit. Die Kreszenz lleB slch nicht abhalten, auch hinauezugehen auf den Bergacker. Und Jetzt ateht eie droben am Hang, sie, die Iftngst rasten solite nach elnem Leben raetlosen Schaffene. Ihre blaue SchUrze flattert Im stelfen FrUhllngswlnd, die Htlnde halten die Harke umfaBt, sle bearbeitet den Boden ohne Pause. Doch zuwellen hftlt eie Inne und bllckt
Das Tiaumkind
Im 17. Jahrhundert kam eine • Frau von Alguemere nach einer vierjfthrlgen Abwesen-heit ihree Mannes mit elnem Sohn nieder. Slo llefl elch dadurch jedoch wenlg aus der Fas-aung brlngen und behauptete der Ublen Nach-rede gegenllber, die Schwangerschaft sel durch die Wlrkung eines Trauma, in dem Ihr ihr Mann erechlenen sel, erfolgt. Es kam Jedoch zu ge-rlchtllchen Auseinandersetzungen. Das hohe Gerlcht zu Grenoble erkannte In elnem am 13. Februar 1637 verOffentllchten Urtell Ihre Auasagen fUr wahr und gUltlg und ihre Be-hauptung fUr erwlesen. Das Urtell grlindete elch In der Hauptsache auf die Gutachten von Arzt en und alten Frauen, die die MOgllchkeit einer solchen Zeugung durchaus bejahten.
Wufiten Sie schon...
, . . dali die ftlteate Relsebeschrelbung die de* SkylaU von Karynanda 1st? Dleser relate 508 V. Ztw. von der IndusmUndung In den Arablschen Meerbusen.
, . . daB der Ausdruck >Sardoniaches 1л-chen« fUr eln krampfhaftes Gel&chter ohne KuBeren AnlaB gebraucht wlrd? Er atammt von elnem aardinlschen Kraut, dessen GenuB den M und wie zum Lachen verzieht.
. . . daB SyWlle der Name prophetischer grlechiacher Frauen dee Altertuma war, von den«n die berUhmteste die Sybllle von CumK gewesen lat?
. , , daB der Siebenschlilfer bel den alten Rihnern als Leckerblesen gait und von Ihnen aogar gemftetet wurde?
. . . daB der ParmesankHae, eln nordltallenl« scher Hartk&ae, zur Relfung 3 bis 4 Jahre be« nOtlgt und bis zu 20 Jahren haltbar lat?
. . . daB auch ein zu gerlnger Zuckergehalt hn Blute die Uraache von Schlafstbrungen sein kann?
. . . daB die chlnesleche S&nfte, ein Bambus« korb oder -atuhl, der vom zwel Kulia Im Lauf« schritt ал langen St&ngen auf der Schulter ge* t ragen wird, heute nur noch in Geblrgsgegen« den UWlch Ist?
. . . daB auf der TUr oder Schwelle altrtt-mlecher Шиаег oft die Inschrlft >Ca.ve ca-nemc — Achte auf den Hund! — zu flnden let?
. . . daB es elch bel der BUchsflinte um eln doppeliauflges Jagdgewehr mlt Kugel- und Schrotlauf neben- oder Uberelnander handelt ?, . . . daB bel den Haien fUr wlrtschaftllche Zwecke In ereter Llnle die gewaltlge Leber verwertet wlrd, deren Rauminhalt 4 bis 7 Hektoliter betragen kann?
, . daB ndoht nur Hunde, aondem auch FUchee, Katzen, Leoparden, Nerze, Htisae, Stelnmarder und WOlfe an S taupe erkranken kOnnen ?
nach una, ob auch wlr Jungen ailea richtig machen.
So let eie, unsere gute treue Kreszenz! Lebfc und wlrkt still und unaufftlUig. imd wenn ihr Jemand eln lobendes Wort sagt, errBtet eie wle eln Junges MKdchen, zupft verlegen an den« Bnden des Kopftuches und IKchelt. Wle im friedllchen Abendsonnenscheln erhellen slch in solchen Augenblicken Ihre ZUge, faat Jung sleht sle dann aus.
Alte schlichte Magd! Treue Dienerin! Du hast den Zweck des menschlichen Daselns er-fUllt. Du hast dlch auch als Welb und Mutteit voU bewKhrt und haet dem Volk gesunde Kinder geschenkt! Ala Gehilfln warst du Immer zuveriaeslg in frohen wle In trUben Tagen, blat Innerlich nicht morsch geworden. Ehis fUrchtlg und demUtig beuge Ich mlch vor dlr, welBhaarige Kreszenz, vor dlr und vor delnem Leben, das ohne alle Ruhmredigkelt seine KrOnimg findet In des Menschen slttUchster Bettttlgung, In der Arbeit.
Von Bomben, Minen und Torpedos /Srtar""
Es let oftmals Interessant, die geschichtliche Entwicklung unserer modernen Kriegsmittel zu verfolgen. Ihre eigentliche Entstehung relent vlelfach weit zuriick, und was hcute als neu-zeltliche Waffe angesehen wird, war manchmal schon vor Jahrhunderten — allerdings in pri-mitivster Ausfiihrung — bekannt oder zumln-dest doch Im Prinzip richtig geplant und aufge-zelchnet. So haben z. B. auch unsere Bomben. Mlnen und Torpedos schon friihe Vorlaufer, deren praktische Verwertung und ihr erfolgreicher Elnsatz alleln an den mangelnden technlschen Voraussetzungen scheiterten.
Die ersten Bomben mlt SchwarzpulverfUllung sollen bereits vor 700 Jahren von den Chinesen verwendet worden sein. In Europe wurden sie zuerst 1433 von Malatesta, Fiirst von Rimini, als Kriegsmittel zum Einsatz gebracht. Der Er-lolg scheint aber nicht sehr groB gewesen zu sein. denn lange Zeit hindurch hort man nichts wleder von Ihnen. Erst In einer Schrift aus dem Jahre 1670 wlrd erneut Im Zusammenhang mlt dem geplanten Bau eInes iuftschiffes auch die Verwendung von Bomben aus der Luft erortert. Der Verfasser dieser Sdirift glaubt aber selbst nicht an die Verwlrklichung seines Planes. Er melnt. Gott selbst wiirde die Ausfiihrung elnes solchen Luftsdiiffes nicmals dulden, um die Menschheit vor schlimmem Schaden zu be-wahren.	'
Er solite leider unrecht haben, denn mlt der Erfindung des Ballons Im Jahre 1783 tauchten auch die alten Plane von Luftangrlffen mlt Bom-ben wleder auf. Alleln, solange man den Ballon nlcht lenken konnte, muBte jeder ernst-hafte militarische Wert hochst fragwlirdig blel-ben. Trotzdem wurden die ersten Versuche in dieser Richtung unternommen, und bei der Be-lagerung von Venedig Im Jahre 1849 gelang es bei gunstigem Wind, aus Warmluft-Freiballons nach den Vorschlagaa von Franz Freiherr von Uchatius Bomben uber der Stadt und dem Hafen erfolgrelch abzuwerfen. Das war der erste ml-Ut&rische Luft'angriff. Aber erst mlt der Erfin-
dung des Zeppelins und des Flugzeugs wurde die Bombe zu dem gefiirchteten Kriegsmittel, das sie heute darstellt.
Der Erflnder der Unterwassermine 1st der Amerikaner Robert Fulton, der slch sowohl mlt der Konstruktion von Tauchbooten als auch von Seemlnen beschaftigte. Im Jahre 1797 legte er seine Pline der franzdsischen Regierung vor, ohne iedoch zunachst Erfolg zu haben. Erst 1801 wurde er von Napoleon unterstlitzt, und es gelang ihm mlt Hilfe seines Tauchbootes, Im Ha-fen von Brest eine Mine mlt 20 Pfund Spreng-ladung an elnem alteren Fahrzeug zur EntzUn-dung zu brlngen. Elnen weiteren Erfolg konnte er 1805 verzelchnen, als es ihm gelang. In der Themsemiindung die Brlgg „Dorothea" durch eine mlt 180 Pfund Pulver geladene Mine in-nerhalb von 20 Sekunden zu versenkcn. Spater schuf Fulton auch die ersten verankerten Seemlnen mlt Ziindmechanlsmus. Seine Erfindung bewahrte slch praktisch.zuerst Im nordamerika-
nlschen Sezessionskrleg 1861 bis 1865. Seltdem 1st die Mine zu elnem wichtigen Mlttel der modernen SeekriegfUhrung geworden.
Der erste selbstfahrende Torpedo wlrd bereits 1420 von dem italienlschen Ingenleur Fon-taha In seiner krlegstechnlschen Bllderhand-schrlft beschrieben. Seinen Antrieb erhlelt dieser Torpedo durch zwei Raketen, deren Brenndauer so berechnet war, daB der Torpedo sein Ziel er-reicht hatte, ehe die Raketen ausgebrannt waren. Von seinem praktischen Einsatz 1st allerdings nie berlchtet worden. Der modeme Torpedo stammt erst aus dem 19. Jahrhundert. 1825 gab Montgery die Erfindung des Torpedo-l.ancierrohres unter Wasser bekannt. Ihm folgtt 1860 der damalige Osterrelchische Linlenschlffs-leutnant Johann Ritter von Rammer mlt seinem Torpedo In Fischform, der schon grofie Ahnllch-kelt mlt den heutlgcn Torpedos aufwies. Diese Erfindungen mach ten sich sehr bald alle see-krlegfUhrenden Nation zunutze. Der Torpedo wurde Immer welter entwickelt, und im letzlgen Krieg feiert er dank der kuhnen Taten unserer U-Boot-Besatzungen immer groBere Triumphe.
Minnies sillerlei
Ida und ihre sechs Ehemannr
Vor kurzem wurde In Prag eine hiibsohe, aOjiihrlge Frau durch ©inen Autounfall echwer verletzt. Sie wurde ins Krankenhaus ednge-Uefert, von wo aus die nfichsten Angehorigen verstandlgt werden sollten. Man fand In der Handtasche der Schwerverletzten eln Notlz-buch mit seche Adeeasen, von denen man an-nahm, daB es sich um die Anschriften von Verwandten und Bekannten der Frau handle. Wer beschreibt jedoch das Erstaunen der Hospltalleitung, als auf die Benachrlchtlgun-gen hin nachelnander sechs wUrdlge Herren ankamen und in eichtllcher Aufregung Ihre, dae helBt nur die elne Frau, eine gewiaee Ida Z., zu sehen wUnechten. Es stellte elch heraue, daft dleee Patlentln In der Tat mlt den иесће
M&nnern glelchzeitlg verhelratet war. Als Reisevertreterln einer Nahmaschinenfabrik war sle st&ndig auf Relsen, und so kam es, daB sich nach und nach sechs Mtlnner In sie verllebten, mit denen sie durch geschlckte Ma-nipulatlonen mlt den standesamtli<chen Paple-ren unbekllmmert die Ehe einglng. Die Z. baute slch also sechs >Nester« In sechs ver-schiedenen Stadten Bbhmens, und in Jedem ihrer Helme pflegte sie 2 bis 3 Wochen zuzu-bringen. AuBerdem besaB die BIgamlstin in Prag noch elne Wphnung ganz fUr slch alleln, um, wle sie sich bel der Vernehmung aus-drUckte, auch elnmal »ausruhen* zu кбппеп. Als die sechs betrogenen Ehem&nner von der sonderbaren Situation unterrichtet waren, wUnschten sie slch gegenseltig eln herzllches Belleld und zogen ab. Selbstverstandllch werden die seche Helraten annulllert, wahrend die Ida Z. nach Ihrer Genesung eine echwere Strafe zu erwarten hat.
Eine »merkwiirdige« Woche
Sine ereignisvolle Woche hatte ein Mana namene Grimorln zu Coueebeck im Jahre 1770. Er erhlelt am Stametag die Erlaubnie, seine Nlchte zu helraten. Tags darauf wurden betd* in der Kinche aufgeboten, am Montag war felerllches Verlbbnls, am Dlenetag die Hoch« zeit. Mlttwoch brachte die funge Frau elnen Sohn zur Welt, der am glelchen Tage getauft wurde. Sie war Jedoch erkrankt und erhlelt am Donnerstag die Letete Olung. Am Freitag etait mi* und am Tag* darauf wurde ale be> graben. Ihr Mann echrieb in mein TagebuclK »Die merkwUrdlgete Woche meinee Lebens«,
Liebe and Schifls^wieback
Der Matroee Pedro Quito war mehr Uber-« rascht, ale er vor etwa swei Moaaten auf einer; Fahrt von Spanien nach den Azoren eln Pa* ket Schiff»zwieback Offnete, in welchem Bleb eln Zettel befand, der nlchte mlt der vor-echrlftemKBlgen Verpaokung zu tun hatte. Auf dem Zettel etand In lakonlecher KUice: »Der ehrllche Seemann, der dleee Nachrlcbt findet, wlrd gebeten, mlr zu echrelben. Vor allem moll er mlch wUeen laesen, ob mein Her* noch frei let . . , Manuela P.< (folgte genaue Adreese), Ale damn vler Wochen epKter Pedro Quito an der TUre der Manuela P. klopfte, war er zu-n&chet nicht wenlg entaetzt, edne uralte Frau vor sich zu aehen, die rntdi Manuela P. nannte. SchlleBlich aiber wohnte In dem Haua noch elne GroBnlchte der Matron* mit dem glei^ chen Namen, die in einer Zwiebackfabrik ar-beltete und eofort errQtend gestand, elch den Scherz mlt dem Zettel erlaubt zu haben. Diese zweite Manuela war nun allerdings gerade dae, was slch der Seemann als zukUnftige Frau vorgestellt hatte. Aus dem. Scherz, wu!;đe Emet und heute eind die Jungen Leute be-relta eln glUokUchea paar.
stran 6. — Ster. 45,
KS^AWANKEN BDTB
Sreda. 9. junija 1943.
GaoleUer dr. Rainer na Gorenjskem
Obiski v raznih krajili - Apel v ReiđisbalutsđiulimgslagerjD
Gauleiter je obiskal 1. ta 3. junija razne javne ustanove In je Imel pri tej priliki z vsakokrat pristojnimi voditelji službenih mest dalj-Se razgovore.
Preko Ljubelja se je pripeljal v Gallenfels, kjer al je Gauleiter ogledal bolnišnico. V Vel-desu ga je pričakoval W-GruppenfUhrer R tt s e-n«r, • katerim se je ob&lmo razgovarjal,
DrugI dan svojega obiska se je peljal najprej v Vlgaun, kjer el je dal pokazati najvažnejše naprave. V Wochelner-Felstrit* je vzbudilo rlbogojstvo njegovo posebno xanlnna-nje. Poleg tega el je v Wochelnu ogledal nekaj vatolh objektov.
Preko Veldesa je nadaljeval Gauleiter vožnjo v AQling, kjer je ctiskal Relchebahnschu-lungslager. V nagovoru na tečajnike ae Je pohvalno Izrazil o njihovem neoporečnem zadržanju In jih Je pozval k nadal^jl še povečani pripravljenosti za službovanje. Ravno naloga železničarja v totalni vojni Je Izredno polna odgovornosti. Prometni problem stavi največje zahteve in ga Je možno rešiti samo s popolno pripravljenostjo za službovanje. Gauleiter je h koncu pcdii^l vzorni red v bivališčih udeležencev. Pri nadaljnjem oblaku v АШ1а-gu Je obiskal še gradnjo nove bolnišnice, Gau-schulungsstfttte in otroški dom ▼ Waldu.
1ж Walda ae je podal Gauleiter preko Pod-korenskega sedla nazaj v Klageofurt.
ŠlirinajsI KSrnlnerlev v šolo Adolia Hlllerja
Gaolelter le Izbral nalboljše dvanajstletne plmple
v aoboto popoldan Je letos končno Izbral Gauleiter, GebletsfUhrer dr. Rainer v FUh-rerachule I Hitler Jugenda v Veldenu dvanast-letne plmpfe za Solo Adolfa Hitlerja. V treh stopnjah 80 bili izbrani v najstrožji skušnji впапја, telesnih in značajnostnih predpogojev mladeniči, ki emejo obiskovati Adolf-Hltler-fkdMile. Letoe je prifllo od ISl plmpfov 41 plmpfov v medlzblro, od teh pa 26 v taborUče za končno lrf)lro v Velden.
Gauleiter je pregledal v Veldenu najprej športno službo. Po razgovoru, katerega so se udeletlll poleg Stellv. Gaulelterja, GebletefUh-rerja Thleml a In GebletefUhrerja Regger-
J a kot tudi Gaupersonalamtslelterja Reaut-schnigai, zastopniki Adolf4Hltkr-@chul* In NPEA Spannhelm In St. Velt s. d. Sawe, el je dal predstaviti na podlagi taboi^Cnlh uspdiov za odposlanje posebno v poStev prihajajoče mladeniče. Nato je aledlla skutaja vsega tečaja, Na temelju plamenih nalog, sodb vzgojiteljev lastnega vtisa je nato odločil Gauleiter. Izbranih Im tudi aprejetlh je bilo 14 plmpfov. Čeprav je bilo prvotno nameravanih samo Sest meet. Onim, ki nleo blU sprejeti, je rekel Gauleiter, da ni sramota, da ni kdo »prestal« izpita, temveč je velika čast, da je sploh prIAel do končn« izbira. Poskrbel bo za pot tudi te IrtAre kjtmt-nerake mladine.
Vsaki krpi |e usojeno!
Zbirajte dnevno tkanine v svolem domo
Reldisamtslelter Steinwan na obiska
Relchamtslelter Stelnwarz Iz Am ta fUr LedstungaertUchtlgung, Berufserziehung uad BetriebefUhrung der DAP v Berlinu je obiskal te dni Gau K&mten. Ob tej priliki se je vrtU v Klagenfurtu razgovor z BetriebsfUhrerjl, pri čemer sta govorila Stellv. Gauleiter in K. Gauobmann Thiemel In Pg. Stelnwarz o vprašanju poklicnega naraščaja. Nadalje je obiskal Reichsamtslelter v spremstvu Stellv. Oaulelterja neki k&mtnerski rudnik, poleg tega pa tUdI vrsto gorenjskih obratov.
Deželne nagradno streljanje NSKOV
o binkoAtlh in sicer v soboto popoldne, v nedeljo in ponedeljek se vrši v Klagenftirtu na novem strellAču na športnem prostoru KAC v Glangasae za vse rojake dostopno nagradno streljanje NSKOV. :
Znamenite osebnosti so poklonile dragocene nagrade, med njimi tudi Gauleiter, Krelslelter, nadžupan deželnega glavnega mesta Itd.
Za preskrbo stanovanja se je javiti na Gau-schiesswarta Pg. T e 1 s n i g a, Landgericht Kla-genfurt. Na Mnkoštno nedeljo se vr* ob 20. url na vrtu In v dvorani gostilne Rotti tovarl-Aka večerna zabava s veeeltu sporedom. Razdelitev nagrad se IsvNl t ponedeljek po streljanju.
Stari vojaki SA, ti poUclja, NSKK, NSFK., stranka In rojaki, udeleClte «e т obilnem številu deželnega nagradnega streljanja NSKOV!
Kralnlmrg. (»Pester večer« Kriegi-hllfedienetmalden.) Pridno ao ae trudile KrlegiMlfedlenatmalden Kralnburga, da seme prirede »peater večer« dveh ur avojlm poslušalcem, 6egar čletl gohodek je Sel v dobro Rdečemu križu. И1о je malo Krlershllfsmalden toda kar ao nudile, je pokazalo, da so se trudile, da dajo vse najboljfie iz sebe. Spored je ta(l zelo bogat. Pesmi, nastopi brez priprave so se menjavali z enodejankami, skupno petje je s tvorilo kmalu veselo zvezo s poslušal cL Večer je povsem dobro uspel in je omogočil delsivnim Kriegshikfsdienatmaiden, da so poklonile lepo vsoto Rdečemu križu.
Kralnborg. (Tovarniška večerna prireditev NSDAP.) Ortsgruppenleiter Pg. Lugwig KlSsch je priredil nedavno v hotelu »Stara po6ta«, da se odpočijejo od skrbi in truda vsakdanjega življenja, svojim najožjim sodelavcem in njihovim družinam zelo posrečeno tovariško zabavo. V svojem pozdravnem nagovoru je predvsem prisrčno pozdrai^l Kreisleiterja Pg. Leo K us s a, župana mesta Kralnburga Pg. Friedricha M O r t h a in Stao-dartenfUhrerja Kuscherja. Ortsgruppenleiter se je zahvalil svojim sodelavcem za mnoge, dela polne ure, ki so Jih opravili strankini tovariši, da se izvrši obnova Gorenjske.
Organisationsleiter Pg. Mg. Jungsch&f-f er, je prednašal pesmi, ki so opozarjale na resnost časa. Del orkestra KdF je prinesel dobro razpoloženje med navzoče. Od Organl-sationsleiterja Mg. Jungschafferja prednašani dovtlpi Weifi Ferdla ao izzvali bučno veseloet.
MIS ItOil
Sohwanendorf. (Nogometna tekma.)
Preteklo nedeljo se je odigrala v Schwarzen-dorfu Živsima nogometna tekma med moštvoma Schwarzendorf in St. Veit-Sawe. Po lepi in zelo napeti tekmi si je moštvo Schwarzen-dorfa izvojevak) zasluženo zmago 4:3. Lahko bi bil rezultat lepši, ako ne bi omalovažavali domači goetov, ki so pokazali lepo povezano igro in so imeli to pot pač smolo. Prepričani smo, če bo moštvo St. Veita tako uspevalo, da bodo čmučanl prihodnjič razočarani.
Prav Je, da se vrši zbirka tkanin in čevljev nekaj tednov, šele na ta način je mogoče, da se res tudi v gospodinjstvu popolnoma pregleda, kaj pride v poštev kot darilo. Skoro zmerom je darilo za zbirko v posameznem gospodinjstvu v rokah gospodinje. Pozna lastne obleke, perilo, ostanke, krpe itd. in najbolje ve, kaj gre lahko v zWrko tkanin.
Povečini pa šele počasi spoznamo, koliko pogrešijlvega materiala neuporabljenih stvari je v lastnem gospodinjstvu. V omarah in skrinjah se nahaja Se marsikaj starih zastorov, ostankov gardin, podedovanih predmetov od staršev in starih staršev — Vse stvari, ki smo jih shranili, da jih morebiti kasneje nekoč koristno porabimo, do česar pa se danes v znamenju močne delovne obremenitve, ne dokopljemo.
Predvsem pa vendar pri tej zbirki tkanin ne gre za to, da damo kot star material aa-mo ono, za kar pri najboljši volji nimamo uporabe. Gre namreč za to, da vsak omeji svojo lastno potrebo In daruje vse ono, kar trenutno ne potrebuje. Kajti za leta in desetletja se lahko preskrbimo zopet v mirni dobi — danes gre pa vse za tem, da zmagamo in v ta namen storimo vsi to, kar je potrebno. Zato je za vsako gospodinjo, ki vendar upravlja vse družinsko premoženje, vedno njena najvažnejša naloga, dokler traja zbirka tkanin In čevljev, da temeljito pregleda stvari svojega gospodinjstva, v kolikor so katerekoli stvari pogrešljlve in se lahko darujejo. Najboljše storimo, da pregledamo sistematično najprej omare za obleko, nato omaro za perilo, nato vsak predal in vsak kovčeg ali vsak zaboj, kjer se Se nahajajo stvari. Marsikdo, ki naj-
prej po kratkem premišljervanju pravi »nimam sdč, kar U lahko daroval«, najde polagoma še celo množino stvari. CeI6 zaboj za krpe je v tem pogledu Izdaten. Kajti v glavnem bomo obdržali samo ostanke oblek, ki kot take še obstojajo in ae nosijo. Vse drugo pa gre za zbirko tkanin.
Tudi na čevlje pri tem ne pozabimo. Cisto gotovo najdemo v omari za čevlje v kakem skritem kotu še marsikatere »pokveke« starih čevljev, ki jih res več ne obuvamo, glede katerih pa nismo kratkomalo mislili, da jih za-vržemo. Sedaj pridejo ravno prav za zbirko čevljev in so, pa naj bodo še tako slabi in po-noSeni in razbiti, Se vedno dragocen star materi jal.
Inrii RadfflBnRularf
Radmannsđorf. (Otvoritev mestnega kopališča.) Pred kratkim je bilo po delni popravi zopet otvorjeno kopališče, po svoji izvedbi eno najlepših na Gorenjskem. Okrožna hranilnica v Radmannsdorfu, katere last je lepo kopališče, je izročila letošnje poslovodstvo in upravo hotelirju Hubertu K1 e e w e i n u. Kopališče samo ae nahaja na Južni strani a smrekami gosto zasajenega griča In dobiva stalno vodo potom lastnega cevovoda Iz okolice Karavank. Ta voda se potem segreva na Širokih strehah kabin in je speljana v oba bazena. Naprava Ima 114 kabin za po 3 oz. в oseb, 132 omaric za odrasle In otroke, skakalni stolp, ki dopušča skoke iz do 10 m viSIne, nadalje teniško Igrišče in več drugih prostorov za Sport, zračno kopelj in odpočltek.
13 smrtnlti obsodb izvršenih
Oberrekhsanwalt pri Volksgeiichtshofu T Berlinu objavlja:
Po Volksgerichtahofu dne 9. aprila 1943. 1, zaradi pripravljanja veleizdaje in podpiranja sovrafcaika na smrt in na trajno zgu-bo državljanskih častnih pravic obsojeni Thomas Olip iz Zell-Pfarre (Kreis Kla-
genfurt), 29 let star,
Jakob Orasehe iz Unterjug (Kreis
Klagenfurt), 40 let star,
Johaim D o u j a k iz Ferlacha, 37 let star,
Frana Gregoritsch iz Zell-Pfarre,
41 let star,
Fnuu Pristovnlk iz Zell-Pfarre, 32 let star,
Florian Kelleh k Zell-Schaida, 34 let star,
Bartholomlus Orasehe h Zell-Pfarre,
40 let star,
Johann Orasehe h Zell-Pfarre, 17 kt star,
Ulrich Kelich iz Zell-Scheida, 30 let star,
Franz Weinzierl iz Zauchen (Kreis
Veikermarkt), 30 let star,
Georg P a s t e r k, iz Lobing (Kreis Vol-
kermarkt), 40 let star,
Michael Schupanz iz Ebriach, 33 let star,
Maria Olip, rojema Schupanz iz
Eisenkappel, 30 let stara,
so bili uemrčeni.
Obsojeni so pripadali med vojno v nemškem Kamtnergauu oboroženim tolpam komunističnega mišljenja, ki so hoteli odtrgati od Reicha državna ozemlja in so v ta namen umorile Nemce, oplenjale kmetije in tudi sicer terorizirale državi zvesto prebivalstvo.
ABUng. (Zborovanje vzgojiteljev.), Vzgojitelji in vzgojiteljice odeeka I. v Krelau Radmannsđorf so Imeli v Kronauu zborovanje, katerega so se udeležile vse učne moči odseka.
Кгошш, (Dan Hltler-Jugenda,) Te dni ao videli v Kronauu ne samo krajevne edlni-nlce HJ, temveč tudi taboriščnike KLV iz Rat» schach in Kronaua in dekleta LBA Iz Walda. Po jutranjem slavju se je vršila državna Športna tekma, ki ee je tudi tukaj, kot sicer na Gorenjskem, vprvič izvedla; dekleta so nastopila razven k tekmi za najboljši uspeh, tudi k ekuSnjl znanja in petja, kar so pridobile v Šolanju, katero skušnjo je vodila Bannm&del-fUhrerin. Veliki dogodek je bil pa popoldan, ko ao predvajaU v navzoCnoetl Kreisleiterja in njegovih sodelavcev, I^andrata, Bannf«hrer_i ja In BannmadelfUhrerin fantje In dekleta Igre, plese in pesmi in sta nazadnje tekmovala dva taborišča v petju. ViSek pa je bila počastitev zmagovalcev, pri kateri je bilo odlikovanih S5 gorenjsldh fantov in deklet. Kreie-leiter dr. Hochsteiner je spominjal na veliko olimpijado leta 1936. Potem je posebno pozdravil fante In dekleta taborišča KLV, ki so se tukaj, prišedSl Iz zraka ogroženih pokrajin, že dobro odpočili in je povdarll dobro sporazumevanje z gorenjsko mladino.
Verlag nnd Driick: NS.-Gaaverlair and Orackerei KSmtBn. GmbH.. Klajrenfnrt. — VerlasMlelter Dp. Bmil HeltJan (im Wehrdlenst). — Haupt-schrtftlelter; Fnadrlch Horitmann (verrelat), i, v. Wilhelm Marka. — Zurzelt 1st Anzetgenltate Nr. 1 irilltl^.
Rolf Lennar:	2
Situmifevatui ti fu ммин
HUMORISTIOEN ROMAN
Tako si torej Werner pripravi rezervoar »konjlčev«, ii katerega bo izdatno črpal med izpitom. Dobro ве bo odrezal, kajti on je tudi nadarjen mladenič, ki zre zelo pro-
svetljeno življenju * očL *
Trenutno zre T o8i ivoje prijateljice Honke.
»Ne, Werner. Ura bo kar odbila deset. Mamica me je zmerjala, ko sem zadnji teden prihajala tako pozno domov. Moram se posloviti.«
»Torej na »videnje, erce moje.«
»In kdaj, Werner?«
»Pokličem te po telefonu. Saj veš, dr-lavni izpit. Teiko razpolagam.« Z eno roko prime Honko za ramo, z drugo ji razrije laee, kakor vselej, in brez svoje volje me pusti ona poljubiti.
Vtem ko zamrejo njeni koraki na kamenju za vrtnimi vrati, stoji Werner, mlad, šivahen, pod svetilko, ki daje le malo svetlobe. Iz svojega stranskega iepa izvleče beležnieo.
S kom ima domenek sa jutri ?
Z Isolda
In v sredo z Inge. V četrtek s Eriko. V petek z Liesel. V soboto je prost. Hvala bogu. Ekikrat mora človek tudi biti prost, ljubi Bog j# iMt dni vitrarjal, sedmi
So vsa zala, čedna dekleta, ki jih Werner pozna, in on jih ima vse prav rad. Ker so se primerile zamenjave — Veroniko je imenoval Eriko in mu je bilo treba uporabiti ves dar pregovarjanja, da je to zopet popravil — si zdaj zapisuje.
Tako se ne more nič zgoditi in človek ima prijeten pregled:
v ponedeljek Ilonka ob osmih pri normalni uri;
v torek Isolda ob 5. uri pri prodajalni; v sredo Inge ob 7. uri na univerzi; v četrtek Erika ob 8. url v kavami na sadnem trgu;
v petek Liesel ob 6. uri pri motetti (cerkvenem petju).
*
Ko pride Werner domov, se je Schwabe ravno poglobil v »Pedagogiko starega veka«.
Werner se tiho priplazi in mu gleda čez ramena, »človek božji, mislim, da boš postal ti najpametnejši človek na tem ljubem svetu«, ga pozdravi zelo dobre volje.
Schwabe pomežikne nekoliko z očmi. Veliko branja ga napravi nervoznega. S svinčnikom napravi tanko črto tam, kjer je nehal brati, vloži vestno knjižni znak, obstoječ iz časopisnega papirja, in zaklopi knjigo. »No, kako je bilo?«
»Oj Se velja. Kakor vedno. Toda povej mi — ali se ti z Uršulo sploh več ne sestajaš?« vpraša Werner s svoje strani.
»Jutri. Toda to bo zadnjikrat pred izpitom.«
»CftdBjlcratN
»Da. Zato se bova potem videla tem pogosteje po izpitu.«
»Hm«, reče Werner. In potem: »Pojdi, greva Se za kakšno urico v »Gozdni dvor«.
»Gozdni dvor« Je njuna stalna krčma, kjer večkrat kramljata o svoji bodočnosti.
Vtem ko gresta po stopnicah navzdol, molči Werner. Schwabe ne ve nič o tem, da je njegovo dekle, Ursula, zapisana v Wer-nerjevi beleinici, v seznamu njegovih ljubezenskih znanj. Toda prav za prav popolnoma brez Wernerjeve krivde. Ne, podel Werner nL
Naneslo je to tako.
Schwabe je bil spoznal Uršulo v hranilnici. Potrebovala je drobiža, in on ji je bil zamenjal bankovec za petdeset mark v take po deset mark. Zaljubil se je v njo na prvi pogled. Ne zaradi denarja. Bila je tudi sicer tega vredna. Bila je osemnajst let stara, vitka, dražestna in kostanjevorjava. Sestajala sta se večkrat. Včasih je prišla ona ponj, ko je prihajal s predavanj, včasih on po njo v trgovino.
Večinoma sta se Sla sprehajat. Zaradi dobrega zraka, je dejal Schwabe. Bilo je tudi ceneje.
Toda Schwabe se je vedel napačno.
Na sprehodih, ki jih Je podvzel ž njo večkrat pozno zvečer. Jo Je razočaral. Ne takoj od začetka, ne, ne. Takrat bi jo bil razočaral, če bi jo takoj objel in morda poljubil. Vsako dekle hoče biti z možem najmanj štirikrat na sprehodu, preden se pusti poljubiti. Nekatera tudi samo trikrat Po čem se to ravna, Se ni natančno ugotovljeno.
H«, Mietlconia M j# otauM ммАмтм
pravilno. Toda na žalost pozneje tudi. Poljubil je Se sploh nL Zabava se pa injo znanstveno. Ji govori o svetovnih problemih in ne opazi, da sedi zraven njega na klopi dekle, ki sedaj spomladi, ko vse poganja in brsti, cvete in vriska, ki hoče biti objeto in poljubljano. Schwabe se je pač popolnoma zf.gnal v svoj izpit.
Toda tudi o svojem prijatelju Wemerju govori z navdušenjem. Slika ga v najlepših barvah. Pove, kaj vse je doživel ž njim. Kako se mu vse posreči. S kakšnim temperamentom osvaja žene v naskoku. In tako dalje in tako dalje.
Katero dekle tu ne bi bilo radovedno, kakšen Je »tak mož«?
Ursula je seveda strašno radovedna,
»Pripelji ga vendar enkrat s seboj ?« Takrat Je bUo to vprašanje še popolnoma nedolžno.
Ko so potem v resnici sedeli v troje v kavami, je Werner opazil, da ga Uršule vedno i^krivaj gleda. In da je čudno plaha v njegovi navzočnosti.
On, Werner, je prikazal Schwabeja z najboljše strani; kajti bil Je v resnici ponosen na to, da je njegov prijatelj imel tako bajno prijateljico. Ko so ee poslovili, je obdr« žala Ursula Wemerjevo roko za trenutek dalje kot je to prav za prav v navadi, in oA je čutil ljubezniv pritisk. Rekel pa o tem: Schwabe ju ni ničesar.
Dva dni pozneje, ko Je prišel z vseučilišča in hotel pohajkovati po ulicah, je slišal za seboj, da ga nekdo kliče:
»Goepod
PM|i adhodnjeyi
RrPil. 9. »nniffl 194S.
KATtAWANKFN BOTE
stran 7. •— Stev. 45.
»n F. J. UkM	АшиктМса! Aufbewmhrenl
фдјј&ек mdhoditeh and prnkUsbek
181. STUNDE.
>Vichiige Wdrter Ц1 gebr%a(&Hohen SatzverblrndnmiKem
1.	Er schrie aus аПд-пКгШеп um HUfe, aber es horte ]}th niemand.
2.	Mit dem Av^enblick, da die neuen An-ordnung&ft in Kraft traten, wurden die alten anBer Kraft gesfitzt.
3.	»Kraft durch Freude« ist eine Tor-biWliche Organisation des national-eozialistischen Deutschlands.
4.	So kr&ftlg dieser Mann frilher war, so kraftlos wurde er durch seine Krankheit.
5.	Das deutsche Wort fttr Auto ist Kraft-wagen.
6.	Ich hoffe, dae es diesem Schleber nun an den Kragen geht.
7.	Eine Kr&he hackt der anderen kein Auge aus. (Sprichwort.)
8.	Seiea Sie unbesorgt, scbon пасћ eini-gen Wochen wird kein Hahn jnehr danach kriihen.
9.	Wer einmal in die Klauen der Bolsche-wisten ffillt, ist verloren.
10.	Gehan wir anderswohin, dieser Krt-mer verLauft wirklich nur alten Kram.
11.	Holen Sie Krampen und Schaulel, wif gehen gleich an die Arbeit.
12.	Der Scbwimmer bekam im kalten Was-ser plotzlich einen Krampf und ging unter,
13.	Bei diesen Worten muQten wir una krampfhaft bemtihen, emst zu sein.
14.	Zum Auslanden und Einladen der schweren GUter stand ein Kran zur Verfiigung.
15.	Entschuldigen Sie, aber ich wollte Sie wirklich nicht kr&nken.
All se ie oddal svoj dar za zbirko tkanin In čevljev 1948? častni pomočniki čakalo dnevno na Tebe.
Ne odlaSaJ na zadnji dan!
16.	Die Eifersucht Mancher Frau kann wirklich als Krankheit bezeichnet warden.
17.	Als er von seiner Krankheit genesen war, konnte er endlich das Kranken-haas verlaasen.
18.	Bitte zu entschuldigen, daB ich am 27. d. M. krankheitshalber vom Dien-ete fembleiben muBte.
19., Anstatt eines Kranzes fUr den Toten . ependeten seine Freunde 60 RM filr die NSV.
20.	Die Vulkane haben auf ihrem Gipfel Krater.
21.	Diese Feder kratzt schrecklich, man kann mit Шг ničht schreiben.
22.	Wenn Sie etwas beiBt, dann kratzen Sie sich!
23.	Viele Krauter finden flir Heilzwecke Verwendung.
24.	Diese Frau hatte einen Magenkrebe und starb trotz der Operation.
26. Die Krebse leben in kleinen Teichen Oder in Bšchen und fressen gerne Aas.
26.	Der Kreis ist rund.
27.	Wir fahren mit dem Auto kreoz und quer durch das Land.
28.	Schicken Sie mir bitte die Zeitungen unter Kreuzband.
28. K5nnen Sie mir sagen, wo wir den Gegenzug kreuzent
SO. In dieser Kreuzong steht ein Wach-mann, der den Verkehr regelL
Wttrter
(w) (Kralle) — krempelj
КН1>1в^г~"ч	krepek, silen
Krthe (w) _	^
kr^en - peti, kikirikati
T'	»tacunar
krdnken (jemanden) __ razžaliti koga
kniftloB — slab, onemogel Kraftwagen (m) — avtomobil, motorni voz
Kram (m) — Sara Krampen (m) — cepin, kramp Krampf (m) — krč krampfhaft — krčevit krankheitshalber — zaradi bolezni Kranz (m) — venec Krater (m) — žekno, žrelo kratzen (Feder) — praskati kratzen (eich) — čebljati se, čobati ec Kraut (Heilkraut) s — zelišče, (zdravilna zel)
Rodbliiska kronika Iz Gorenjske
Oallenf^, Rodili so ae v maju: Philip Jas-betz, Sebenie, Marian Toporlsch, Mitterdorf, Helene Lopucli, Gallenfels, Franz Grofi, Gal-lenfels. — Umrla sta: Josefa Jeler, Ober-duplach, Fritz Lis, Gallenfels.
St. Velt a. d, Sawe. Rodili so se v maju: Herta Fantur, Tazen Nr. 42, Daniela Schusterschitz, St. Velt a. d. Sawe Nr. SI, Maria Magdalene Robae, Unterpimltsch Nr. 51, Johann Tscher-nlwetz Skarutechna Nr. 40, Maria Hafner, St. Velt a. d. Sawe Nr. 96, Anton Kopatsch, Medno Nr. 16, Maria Kosmatsch, Obergamllng Nr. 30, Kristine Toni, Wolsko Nr. 4. — Umrli so: Fl-lomena Wajeta, Wischmarje Nr. 86, Mathilde Archer, St. Velt a. d. Sawe Nr. 18, Katharine Lapelne, Werje 57.
St. Georgen. Rodili so se v maju: Maria Jet-echnlk, Hraetie Nr. 24, Schuml Emllie, St. Georgen, Johann Sekne, Winklem Nr 70, Velt Nowak, at. Georgen Nr. 132, Franz Pelko, Waieach Nr. 61, Kristine Nachtlgall, Wlnklern Nr. 71, Maria Stemplcher, HUlben Nr. 39, Anton Mocher, HUlben Nr. 21, Alolsla Goweker, Hrastle Nr. Johann Suschnlk, St. Georgen Nr. 148. — Uinrll so: Stefanie Kroschel St. Georgen Nr. 168, Cyrill Jenko, Oberfeld Nr.
Krebs (m) — Krankheit) — rak Krebs (Tier) (m) — rak kreuzen — križati Kreuzung (w) — križišče
Bedewendungen
aus alien Kraften — na vse pretege eine Anordnung tritt in Kraft — odredba
stopi v veljavo eine Anordnung (Gesetz) auBer Kraft
setzen — odredbo razveljaviti an den Kragen gehen — za glavo iti komu es kraht kein Hahn danach — za to se
nihče ne zmeni sich krampfhaft bemiihen — krčevito se truditi
fUr Heilzwecke Verwendung finden — rabiti za zdravilne svrhe kreuz tmd quer — vse križem, sem in tja
15, Maria Kadiwetz, St. Georgen Nr. 20, The-resla Hudobiunik, Lausach Nr. 3, Franz Ra-bltsch St. Georgen Nr. 187.
Br«siach. Rodila sta se v maju: Josef Arch, Mbachnach Nr. 32 in Paulltsch Marian, Lau-fen Nr. 21. — Umrla eta: Schusterschitz Josef, Tscherniutz Nr. 5 in Maria Karu, Guten-feld Nr. 3.
Zwiechenwiissem. Rodili so se v maju; Josef Jartz, Senltwchitza, Bemharde Saloschndk, La-dia, Florlan Tscharraann, Untersenitza, Anton Jartz, Wasche, Angela Knlfitz, Swetie, Johann Krlschel, Swetie, Alolsia Sager, Preska. — Umrli so: Mathilde K&fer, Swetie, Rudolf Tacheme, Zwlachenwassern, Franz Jamnik, Dol, Julie Hotachewer, Svllje.
(lo svcfu
V raznih krajih Južne Afrike se je tako zelo razpasla opičja nadloga, da plača vlada za vsakega ubitega paviana 6 šilingov. Radi tega je nedavno zaslužil lepo vsoto neki vinogradnik, ki je doživel, kako se je spravila neka skupina opic nad njegove na prostem ležeče sode. Opice, ki so bile na učinek opojne pijače manj navajene kot njihovi civilizirani bratranci, so
dm (^ronnpunki deh
_ V žarišču dneva
Fettrerbilllgnng Шг Minderbemlttelte
Pocenitev masti za revnejše
Nach elnem RunderlaS des Relchsarbelts-mlnlsters xmd des Relchsmtalsters fUr Ernah-rung und Lsmdwirtschaft werden die Reichs-verbilllgimgpsschelne zur Fettverbilllgung fUr die mlnderbemlttelte BevSlkerung fUr den n&chsten Zeltraum vom Jull 1943 an wleder fUr ein Jahr Im voraua ausgegeben. Flir die Ausgabe der Schetne gelten dleeelben Bestlm-mungen wle tm Vorjahr. Auch der Wert der Schelne 1st unverftndert.
Geređite Verteilung der Wasdimittel
Pravična razdelitev praMih sredstev
Zusatz- und Waschhllfsmittel (Blelchsoda, Vonvaschmlttel, enzymatlsche Elnwelchmlttel, Waschmlttel fUr WelB-, Grob- und Bimtwasche, Relnlgungsmlttel ftlr grobverschmutzte Berufs-wtlsche) sowle SpUl- und Blelchmlttel waren blsher nlcbt bewlrtschaftet. Dleae Waachmlttel durften zwar schon blsher nur mlt besonderer Genehmlgung hergestellt werden, konnten aber noch frel bezogen und verkauft werden Um eine etraffere Verteilung dieser fUr die Hausfrau wlchtlgen 'WaschhiUsmittel und Zusatzwasch-mlttel zu gew&hrlelaten, hat sle nunmehr die Relchsstelle fUr Industrlelle Fette und Waschmlttel zunšchat fUr den Verkehr zwlschen den Herstellem und dem Handel fUr bezugsbe-Bchr&nkt erklttrt. Der Selfenh&ndler kann sle also nunmehr nur noch auf Bezugschelne be-zlehen. Die Bezugschelne erhait er von den Wlrtschafts&mtem gegen Vorlage von Wasch- ' eelfenpulverabschnltten der Selfenkarten, und zwar wlrd Ihm auf je ein Normalpaket Wasch-selfenpulfer eine Normalelnhelt Zusatzwasch-mlttel Oder Waschhllfsmittel zugćtellt. FUr' den Verkauf an den Verbraucher werden noch besondere Vorschrlften erlassen. Bis dahln 1st der Verkauf von Zusatzwaschmltteln und Waechhllfsmltteln ад den Verbraucher ge-•perrt. (Relchsanzelger 110 vom 14. Mai 1943.),
Zur Abgabe von HJ-Eleldung
o prodaji obleke Ш
Der K»uf punktpfliditiger HJ- und BdM-' Kleidung wird bestimmungsgemiifi in die vierte Kleiderkarte mit Vermerk eingetrieen, auch dann, wenn Punkta der iweiten oder aritten Kleider-karte entnommen werden. Die Reichszeugmeiste-rei der NSDAP teilt dazu mit, dafi die Eintra-gungen 10 erfolgen miissen, dafi sie beim Ab-trennen der Punkte unversehrt bleiben. Der Name des Mitgliedsausweises oder sonstigen gul-tigen Ausweiscs, die dem Einzelhandler beim Kauf von HJ- oder BdM-Kleidung vorzulegen sind, тиб mit dem der Kleiderkarte iibereinstimmen, Koperdienstblusen — kurze Form mit Seiten-haken — fur HJ und alle Ubrigen GHederungen sind uniformbezugscheinpfliditig. Audi Braun-hemden aus Popeline dUrfen nur gegen Uniform-Bezugschein verkauft werden. Auf Kleiderkarten-; punkte (neun Punkte) darf nur das lange HJ-;' Braunhemd aus Koper abgegeben werden. Klei-derkartenpflichtlge HJ- und BdM-Kleidung kann auch gegen Fl-Bezugscheine, die die zustandigen Wirtschaftsamter ausstelien," abgegeben werden. Auch hier ijiufi Eintragung in die vierte Kleiderkarte erfolgen. Die Abgabe auf FJ-Bezugschein ist jedoch auch dann moglich, wenn im Versor-gungsabschnitt nach Eintr:^ungen der Kleiderkarte ein gleiches Stuck schon gekauft wurde.
se tako oplle, da Je vlnlčar z lahkoto pobil one pavlane, ki Se niso poginili rprtl zastrup-IJenJa z alkoholom. Po oddaji trupel opic je baje »mnoAtvenl morilec« trikrat toliko zaslužil, kot če bi prodal vino ljudem.
Kako značilne nesreče su lahko pripete, dokazuje primer, ki se je dogodil v Španski vasi Florablanca. Tam ве je razpočlla v hiši nekega kmeta petrolejska peč, pri čemer se je užgal rep psa. žival je tulila In je zdivjala na skedenj in se valjala v senu. Dosegla Je svoj namen, kajti ogenj na repu Je pogasnll, obenem je pa začel goreti skedenj, ki se Je pa, prepozno opažen, razširil tudi na hlev. Vsa domačija je pogorela do tal.
• Lastnik cirkusa je moral navesti med živalmi, ki jih je moral sporočiti ameriški carinski oblasti, tudi dreslrane bolhe, ki so nastopile v tako zvanem »cirkusu bolh«. Oblast Je dovor Ша uvoz pod pogojem, da se za to plača carina. Lastnik cirkusa se je temu protlvU in se je pritožil na sodišče v Bostonu. Toda sodišče se je postavilo na stalidCe, da bolhe niso domača živali, temveč da spadajo pod rubriko »dreslrane divje živali«, radi Cesar pride v po^tev tudi carina, ki Je določena za to rubriko.
Svojevrsten običaj obstoji pri nekaterih rodovih Afrike, ki žive blizu Tlmbuktuja. Oni smatrajo ženo šele takrat sposobno za ženi-tev, Če Je že porodila otroka. Vedno bolj ugledna Je, tUdI kot neporočena žena, čim več Ima otrok. Veliko moških teh rodov Je ponosnih, če poroče ženo, ki Ima po možnoett Že več otrok.
OT^-KrfegsberiAter T. Treyhofer
Skozi globeli Balkana
Naravne zaklade Balkana odkrijejo - Nova naloga za OT.
OT.-Poeebno poročilo. V razorani globeli, nad katero visi gosta megla, čepi sedem mož okoli ognja. Posijalo še ni sonce, toda mlečnati sij nad v hlapih blestečimi se jelkami napoveduje bližnji prihod, napoveduje vroč dan, k' bo zahteval mnogo truda, mnogo potu in dela.
Sedem mož se napoti dalje. Vsak izmed njih je težko oprtan. Spredaj razmerilni tehnik, ki je bil že prej zaposlen v tej oddaljeni divjini Balkana, za njim vodja skupine OT in dva frontna delavca. Slede jim domačini, njih postave so majhne in čokate, VBi zagoreli in ustrojeni radi žgoče vročine mnogih poletij in radi ostrega mraza dolgih zimskih mesecev. Tiho začno kmalu nato z delom. Fina rdeča črta se vleče skozi gorski svet, ki ga pri površnem pogledu komaj razpoznamo na razprostrtem zemljevidu. Črta gre po nameravani progi ozkotirne železnice, ki naj zveže v dogled-nem času pomemben rudokop z ostalim svetom. Ugotovljena je v načrtu, treba jo je izpeljati v naravi, da se napravijo potrebne podlage za nadaljnje načrte in izvedbe. Malo jih še dela, ki kljub terenskim težavam izvajajo vestno zadane naloge, toda ie na mnogih točkah proge se kažejo obrisi bodočega obsega del.
Mesto barak sredi divjine
Tu 8в bo zbralo na tisoče delavcev. Ob železnici teče »obratna cesta«, s katero je bilo dostopno nepristopno ozemlje za stroje in orodja. Zrasla so delavska taborišča, raztegnjene barake, v katerih so preživeli možje zimo in samo par razglednic, pritrjenih na stenah iz tesanega lesa, ali pošta iz domovine so spominjale na »drugi svet«.
Možje razmerilne čete žive svojevrstno Kvljenje. Marsikateri se spomni na pustolovščine iz šolske dobe, na divji Zahod, na
izpiralce zlata in lovce za kožuhovino, ali na ježo Karla Maya »Skozi globeli Balkana«, Kateri je sledila nekoč bujna fantazija iz temnih sobic na daljnji Jugovzhod. Sedaj jih je pa privedla usoda skoro na enako mesto, toda sedanjost je trda in neizprosna. Ne dopušča nobenih sanjarij ali primerjave s pozabljenimi slikami prostosti. Mnogo čet je na poti. Ene splezajo v stene strmih prepadov, druge gredo pa dalje ob bregovih deročega hudournika. So to prednje čete, katerim bodo sledile množice delavcev.
Tudi tukaj gre za zmago
Ce obiščemo stan glavnega inženirja, daleč v velemestu, s težavo odkrijemo ozna-čenje tega gradbenega podjetja na velikih preglednih listih. Na stotine drugih je poleg naznačenih, barve, številke in Črke govore čudovit jezik. Od tu povedejo niti na vse mnoge točke Balkana, kjer so frontni inženirji in frontni delavci. Njihovo delo ni nič manj važno, kot ono njihovih tovarišev na Vzhodu, ali ob atlantskem braniku, če tukaj resnično prestavljajo gore, da odkrijejo rudo, grade ceste, železnice in mostove, da to rudo spravijo po najhitrejši poti v oboroževalne obrate, so pomagali kovati orožje za vojake na Vzhodu ali ob Atlantiku.
Delo na Jugovzhodu je svojevrstno. Namenjeno je v prvi vrsti povečanju naših rezerv surovin. V divjini nastanejo obsežni rudniki, majhna delavska mesta zrastejo poleg njih iz zemlje, žične železnice, ceste in železnice jih povežejo z zunanjim svetom. Poleg tega se razširjajo obstoječi rudniki ter se pri tem uporabljajo nove, izčrpne delovne metode. Pgleg izkušenega inženirja stoji skušen frontni delavec, ki je tudi tukaj vzor in pomočnik sebi podrejenim tujim delovnim močem.
Uletuv du BdUvćsehe
sMafUrse ПоЉјш
. . .. wWl d!« Hiuifriu WMchforetn h.t, dtnn Ih «twa Bidit i« Ordnttn|. Ctwifi, dit umIii grofScn Stfl^ Wnd nidit IciAt zu waschtn vnd *«rbr«iA«o i*vfrhlltBl«nJei| vid Wudipii]v«r. Aber idilifloic Nidit« . .. . Љ1 «t aidit wenn man ittti darauf bedmmt 1«, gera^ dit Bettwlidie m6glidm lange lauber zu erhalun. Befolgen Sie darum die Ratschlagc, die Ihncn unsere Bilder gcben. Bei griindlichem Einweichen «nd ridttigem Watdien werden audi Si« midden VaKhmitteln iroilwesMe ш4 die Betti*m«
in
$Wk viritaubt und veridiwitzt |rtt man iridic ini Bett; man
Wenn Sie zwei Kopfkissen be-nutzen, iit e* zwe&maGig, eines
^Ata »j
Beim Liifttn <кг B<ttwiU4e kg* man laubcr« g^cr mfk »MlMk
шв^

stran 8. — itAV. 45.
!
KARAWAXKEV BOTE
SrMa, 9. .fmiljft 1943.
AMTUCHE BEKiNNTMACHLNGEN
Ausgabe von Zuckerwaren
iru P** I'sn'lpserniilirumreamt KSrnten eibt fllr dnn ReiohsEau ® Koferal Krnilhrum' und LnmKvirtschaft (les Ldji. rur fl'p besptzifii Gehiete Kilnitens und Kraiiis bekannt: .. „i". fistcii Wnohp lies Monata .luli ll)(3 KolaiiReii aii »amtliche Kindor iind .liicpiidliclipii der AltersRruppen von O bis JM .Inliren 200 (f Aiickcrwajeii 7iir Ausgabe. In Anhetracht einer gc orutielen VcrleihinKsmiiBlichkeit ist wieder eiiie Vorbestellnng vor-Besehcn, \vbslialb die Inbaber der rosa Niihrmitlelliarten von O ms 3 Jaliren und von 3 bi» 18 Jabrcn. die mit Klst. und Jstd. KPKPnnzPuilmeten Itiinzplnbscbnitte N Sti der 50. ZnteilnnKsPCiiode 1 i''" vcrwenden baben. Boi den in der Altersijrtippe von 3 l>is j8 .labrcii stehenden Inbaberii der blanen Niibrraitfpiknrtcn fUr hellistvcrsorKer mil Rctroide binKcgnn sind fflr die Vorbostpllunij die RinitelabsrbniUe N 3.5 iind N 36 der Kettenstiindliohen Karte fllr die i)0. /iuteilunusporiode zu verwenden. Nacbdem bel den olauei) Nilbrmittelkartcn SV/G eine UntcrteilunK naeb den Altersifriiprien von il bis 18 .Inbron nioht aiifschcint. mtlssen sich diese Versorifumrsliereobtiirlen von Ibrer xnstandieen Karten-ausirabpslflle nfiter VorlnKc eines entsprecbenden Nacbweises be-scbeinisrcn lassen. daB der Karteninhaber das 18. Lebensjnbr noch nicht llberscbritlen bat. Die Knrtenan8»,'abestelle veraiebt nach der Altersfpststellime die ziir Vorbestellunc vorgesebenen Rinzel-sbsebnitle N 35 und N 30 mit dem GemeindeaieKel. vvplohe erst dnrcb dieae Keimzeipliminir fllr die Vorbestellnne Gilitigkeit erlangen. In der Zeit voin 7. .luni bis 19. Juni 1013 bat die Vorbesteilung durcb Abtrennen der oben angeflllirton Ifiinzel-absobnitte der in Betracbt kommenden Niibrmitlelicarten seitens der LebensmittcIeinzelbHndler bzw, Konditoren zn erfolgeii. die eteicbzeitie die Vorderse.ite des- Stiimniabscbnittes mit ihrem Firmenstempet zii rersehen hnben. Oie VersorRungshereehticten dieser Sonderzuteilnng baben die Zuckerwaren ab 28. .luni 1943 bei jenem Verteiier zu bezicben. bei dem die Vorbcstelluni: erfolgte. Es frgibt sicb dnber die Nntwendiirkeit. den mit dem Firmenstempel versebenen Stammabscbnitt der Niibrinittelkarte 50 fdr den Re-zug aufzubewnhren. Die Abgahe der Ware muB vom Klein-Terteiler bzw. Konditor auf der Rlickseite dem Stammabscbnittes duroh Aufdrnek des Firmenstempels bfsrbeinigt werden. wodurcb fin DoppclbpzuK vermieden wird. Fllr die Gemeinecbaftslager und Heime. welche Kinder und Jugendlicbe von O bis 18 Jabren ge-raein.'chaftlich vernflegen und welcbe keine Nabrmittelkarlen haben. stellen die KrnSIirnngslImtcr. Abt. П. Bezngsobeine B ans, wobei die Anzabl der Kinder nnd Jngendlicben von O bis 18 Jab-den jedoch genauest festgestellt werden muB. Die Heime geben die Erstschrift des Bezugscheines B zur Vorbestellung bei einem Kleipverteiler _ah. weicher gleichzeitig die Vorderseite der Kweit-»cbrift mit seinero Firmenstempel versiebt. Die Zwoitschrift ist beim Bezng der Zuckerwaren abzugeben.
Klagenfurt, den 2. Juni 1943.
Landeserniihrunesamt Karntcn.
Sond*rzut«ilimg von Trockenfrttchten (Sultanineo)
Das Lsndesernifhruncsaitit Kilrnten »ribt f(lr den Kpichytn'i KSrnten und als Referat ErnHhrunit und Landwirtschaft de» CdZ. fOr die besetzten Gebiete KHrntene und Krains bekannt;
In der ereten Woche dee ^Aonat« JuU lj)48 gelangen an »Smt-liehe Verbraucher. die Inhaber der rosa und blauen NShrmittel-kart^n sind. 125 e TrockenfrUchte (Sultaninen) zur Aueeabe.
TrockenfrUchte werden welter an Personen in Gemefnschafta-Terpflegung rait Ausnahme der Wehrmacht. der Scliutzsliederun-Stn auBerhalb der Wehrmacht eowie des Reichsarbeitsdionstes ausgegeben.
Die Krankenanstalten erhalten Uber die deutscbe Kranken-btuscesellschaft einii Sonderaiteilunc von TrockenfrUchten.
rtlr ausl&ndische Zivilarbelter lowie fUr Ostarbeiter und KrieRRifefanRene, Polen und Juden gilt die Sonderzuteilung nicht.
Strafsrefan*ene und Hftftlinjte in Konzentration»Iagern sind von der Sonderzuteilunjr aiisKeschlosxeu.
Die Zuteiluiie an die Verbraucher erfolgt durch Vorbeetellnnjr. Die Inhaber der roaa Nahrmittelkarteii der 50. Zuteilunjtaperiode haben den Abschnitt N 29, bzw. N 29 Jgd.. bzw. N 29 Klst. und die Inhaber der blauen NShrmittelkarten SV/G der 50. Zuteilungs-periode den Abschnitt N 29 SV/G dafUr zu verwenden.
In der Zeit vom 7. bis 19. Juni 1948 hat die Vorbestellune aurch Abtrennen der oben aniteftlhrten Abschnitte von den dazu boetinlmten NShrmittelkarten eeitens der Lebensmittel- bzw. KolonialwarenhSndler zu erfoleen. die gleichzeitig die Vordereeite nes Stammabgchnittee mit ihrem Firmenstempel zu versehen habpn.
FUr diejenisen Personen. welche sIch in Gemelnschaftsverpfle-
fune befinden und daher nlcht im Besitze von Lebensmittel-arten sind. stellt das BrnShrunKeamt B unter Zugrundelegung Her angefUhrten Ausgaberation Bczugschcinc B a us. hicbei ist jedoch dim Anznhl der gemeinschaftlich verpflegten Pcrsoncn ge-wisscnhaft festzustellcn.
Die Heime und Gemeinsehaftslager geben die Erstschrift der Bezugscheine B zur Vorbestellung bei einem Kleinvertciler ab. welcher gleichzeitig die Vorderseite dor Zweitechrift mit seinem Firmenstorapel versieht. Die Zweitschrift ist beim Bczug der TrookenfrUclite (Sultaninen) abzugeben.
Die Abgabe der Ware an die Inhaber der rosa und blauen NShrmittelkarten muB vom Kleinverteiler auf der Rlickseite dps Stammabschnittes mit dem Firmenstempel beschcinigt werden, damit ein Doppolbezug vermieden wird.
Die Vprsorgungsberecbtigten dieser Sonderzuteilung hnben die Trockenfrilćhte (Sultaninen) bei jenem Verteiier zu beziehen, bni dem die Vorbestellung erfolgte Es ergibt sich daher die Not-wendigkeit, den mit dem Firmenstempel versehenen Staram-abschnitt der NShrmittelkarte SO fUr den Bezug aufzubewahren.
Klagenfurt. den 3. Juni 1943.
LandesernHhrnngsamt KSrnten.
Der Landnit de« Krelse* Radmajmsdorf A. Z. 49в2и130-3л>-а00
Bekanatmadluag
Der Pleischhauer Rudolf Petkosch In Veldes-Auritz Nr. 8 wohnhaft, hat eine greUere Henge getrocknete Herrenpllze nach Wlen geHefert und dort einen Betrag von RM 32.— je kg gefordert. Da der Elnstandsprels in Wlen nur RM 11.26 betr&gt, habe ich Uber Ihn eine Ordnungsstrafe von Rel.ohs-iriark 6000.— verhttngt und zur Tragiuig der Kosten ver-pflichtet.
Radmannsdorf, am 2. VI. 1M3.
gex. Dr. Rudolf Hinteregger
Jlđkiun^f
LebwiemlttelgroBhiiiulIer, Kaufleiite, Gemelnschaftslag^cr In Oberkraln und MieBtal!
IBeuiugachelne dee Bmllhrungeamtee fllr die ZutellnnK von Sultanien, Roeinen (TrockenfrUchte) eind bei unserer Firma abzugeben, von wo die Auftellung nach EHnlangen sofort erfoigt.
HANS HINTERMANN & SOHN
Obet, SUd- und TrockenfrUchte — GroBhandel - Import
Kralnburg, Horet-Wewiel-Platz Nr. 3 — Tel. Nr. 124
(^ожож!
A Mmtpgovd, trgovci In založniki Wvll na Gorenjskem In MleBtalu!
INabavnlce prehranjevalnega urada za dodelitev eultanln In rozin (auhili sadežev) naj le
čimpreje oddajo pri podpisani firmi, katera bo razdeljevala blago takoj po dospetku istega.
HANS HINTERMANN & SOHN
Obst, SUd- und TrockenfrUchte — GroBhandel - Import Krainburg, Horet-Wewiel-Platz Nr. 3 — Tel. Nr. 124
Berufsfachschule fUr Handfeuerwaffen F e r 1 a c h
Umfasaende theoretische und praktische Ausbildung fur Buchsenmacher, Schafter und Waffengraveure.
AuskUnfte und Anmeldungen bei der Direktion der Anstalt
Befriebs-gemeinschaft
DER FIRMEN
Dom.
ZEHRERS WITWE
und hAimi
HROIAISER
Klaganlurf • AlUf Plifi 6-7
Opusćene lovarne
Uporabne stroje kupi
KURT PREČK
Klagenfart
Salmstrafie Fernruf 1486
ESSIG
fabrik CWenger Kiwnfurf
(^he^ko HarC
FXRBEREl PDTZERE1 WISCHEREI
Stein 74 w Oberkraln
KMETOVALCI
pozor!
Tie роктаг1епе In zažgane elektromotorje Tam popravi in previ|e
S^nion ^nll
Domsdiale
KBrntner StraRe Nr. IS
МШ11
Služba dobi
Učenca za pekovsko obrt takoj sprejmem. Vsa osKrbi v hi (i. Naslov pove K. B. Krainburg pod 608-1.
OPOZORILO BOLNIŠNICE GALLENFELS
Vsled raznih okolnostl je upravlteljstvo bolnišnice Gallen-fels prlmorano izdati naelednje opozorilo: Vsak donos živil In alkoholnih pijač bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfels je prepovedan. Ce se pri obiskovalcih aH pa pri bolnikih izsledi prinesena jedila ali alkoholne pijane, se bodo ista zaplenila v korist splošnega dobrega.
Upravlteljstvo.
Učenca sprejme I kovačija na motorni pogon, Na-klas, št. 18, bei Krainburg, 611-1
Sprejmem dva učenca za pečar sko obrt — vsa
oskrba v hiiSi, plača po predpisu, Franr Ko-nieditz Oferner-zeugung, Marga-
rethenberg 4 Wart, bei Kran-burg, 606-1
Vratarja (nočnega čuvaja) takoj
sprejmemo. En dan nočna, drugi dnevna služba. Pogoj: zdrav in krepak mož J čisto politično prete-klastjo in znanjem nemičine. Stanovanje na razpolago. Prijetna služba. — Ponudbe na Hri-bernik & Corap, St. Veit-Save.
3336-1
Hčera polteno dekle za vie, ki zna tudi malo kuhati. Naslov: Eda Gabler, Vel-des, Villa Mayer.
3321-1
Iščem starejšo gospo ali gospodično, ki bi prevzela oskrbo pri starejši dami, ki mora ležati v postelji. Ne kot
izrazita bolničarka. Vpraša se naj pri baronici Forster, Vel-des, vila Mayer, Gorenjsko.
Uslužbenec, trgovsko izobražen dobi postransko zaposlitev.
Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Sofort"
616-610-1
Siužjbe Išče
Perfektna plačilna natakarica z znanjem nemščine išče mesta v boljši gostilni v Krainburgu ali na Gorenjskem. Cenjene ponudbe na K. Bote, Krainburg pod štev. eOa-2.
Prodam belo iKupim dobro o-mlado kozo. —(hranjen pianino. Gunzle 10, pri|Pismeno na Stok St. Veit-Sawe. Emil, Eichtal.
601-f!
Dve srednjeteiki breji kravi naprodaj. N. P. E A. St. Veit-Sawe Tel. Nr. 756.
594-6
Službo IKem. kot trgovski slu' ga ali hišni hlapec kje na Gorenjskem takoj. Ponudbe na K Bote, Klagenfurt pod 1606-2.
16 letna deklica z dežele, z dovršenim letom služ be (Pflichtjahr) se želi izučiti trgovini, najraje v Krainburgu ali okolici. Dopise na: Skelac Štefka Wart 300.
608-2
Kupim ukoj dobro ohranjen ra-dio-aparat z baterijami ali dober detektorski aparat t jluSal-kami. Ponudbe z navedbo cene poslati na Stefan Mlacker, Prei-chau Gonobitz, Untersteiermark.
3334-7
Prodam
Prodam dve srebrni vazi po б kg težki za RM 300, eno namizno svetilko za
RM 160, eno cvetlično mizico za RM 60, ali zamenjam za dobro ohranjeno damsko kolo. — Ponudbe na K. Bote Krainburg, pod „Oberkrain 123". 695-B
Biljard, gostilni-čarski, prodam. Zelo dober donos za gostilničarja. — Rebol, Krainburg.
Kupim
Kupim enoletno ali letošnje žre-be težje pasme. Naslov pri K. B.
3334-7
Kupim otroški voziček. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Dobro plačam" 560-7.
Kupim motorno kolo 200 do 300 cm'. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Takoj" 503-7.
Odda v najem
Pekarijo i stioo-v»njem v industrijskem kriju Gorenjske oddam v najem. Naslov pri K. B, Krainburg pod iter, 468-3.
Menfam
Zamenjam dobro ohranjen ramofon za A.
panj čebel. — Cenjene ponudbe na Stanko
Krainburg podlLeben, Schewle štev. 696-7. [22, pošta Sel-zadi.
Kupim otroški športni voziček
ali zamenjam istega za dobro ohranjenega globokega. Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod štev. 607-7.
SENF
Fabric C.W«ng«r Klaoinfurt
Išče <e za nakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borove-;a lesa, IW, 24 in I* mm, У do 17 cm, pararelno ali konično, iz iage ali trgovine v Meh kakovoitnih Prodam dve	Visoka
breji zajki
•rebrc. Zen Maks^°=".%"^ belsgasse	„j^furt, VSIker-
_^jmarkter Stralie,
fiahniibersetzung.
Kupim mikroskop. Optik J. Schiebnik, Dom-schale. 606-7
600-15
Brejo telico zamenjam za žre-
bico. Jancher, Bretiach, Nr. 64.
612-15
Menjam „Fort-ichritt" aparat za trajno ondulacijo na 28 grelcev za „Nam" .aparat ali kako drugo
protivrednost. Naslov pri K. B. Krainburg pod 690-16,
2enftve
Gospodična, državna uradnica, srednjih let, želi spoznati v ivr-ho ienitve . radi
pomankanja znanja, izobraženega gospoda od @5 do 46 let. - L«
resne ponudbe na K. B. Krainburg pod „Nujno" 692-21,
Naročila za žaganje drv za Generatortank-holz sprejema:
JOHANIV MEZEK, W4RT 192
S*H Ober 40 Jokrwi den Wehr-{•khen fOr тмг«
lldi efprebten mmI In aH*r W#h prokthdi btwAHrtM Preparat«
CMnoftolfatorik
AktltuttMllMluiM Naakari
Hxehbpaxkasse
*n 3f£w4šinbiiw^
Genehmigte Devisen-Bank
mit JVciupfKfveii^etellejn Saatt a.dt. Xaiet u. :št. VibU a.di.:fawve
Zeidinungsetelle der offentl. Bausparkasse fiir die Ost m ark Girokonti:
Reidisbanknebenstelle Krainburg Nr. 4041/5720 ■ Giroientrale derOstmiirkisdien Sparkassen.Wien Nr. 10/720 Karntnerisdie Sparkasse Klagenfurt SCTnVtšf Ћ\9	PostsparkaRsenkonta Wien Nr. 62.285
KAFFEEE«ar
Febrlk C.Wenger Klagenfurt
BEKLEIDDNG WXSCHE dVD WIRKWAREN
Kurz; Л^ос/е- une/ varen BBReUNDKiCnUDg
firisdike&Co.
KLAGElVFiRT
\