Novičar iz slovenskih krajev. Iz Gradca 13. aprila. Velki zbor naše kmetijske družbe pod predsedništvom svetlega nadvojvodi Joana je bil 6. t. m. Snidili so se iz 41 podrožni« poslanci, in namestovane po poročnikih so bile tudi kmetijske družbe druzih dežela* Svetli predsednik so v svojem začetnem govori važniših opravkov omenili, ki jih je doveršil glavni odbor po poslednjem lanskem zboru. Gospod Janez vitez A cul a je naznanil dela na družbinem kmetijskem vertu v letu 1852, iz kteregs se je zvedilo, da so se učenci, ki so se na tem vertu učili, prav dobro izučili, in tudi berž po tem službe na grajšinah dobili. Veliko dreves se je pocepilo, in žlah-nih dreves in tertnih sajenk veliko prodalo. Stroški tega verta in nograda so bili scer veči kakor dohodki, al pomisliti se mora, da take naprave niso teržišča, da bi se le za dobiček barantalo, ampak so učilnice, v kterili je nauk poglavna reč, po kterem se širijo boljši vednosti po deželi. — Ker učenci kmetijskih šol še začasne niso prosti vojaštva, je grof. Kotu lin s ki nasvetoval naj se družba oberne s prošnjo do presvitlega cesarja da bi učenci kmetijskih šol saj začasno oprosteni bil vojaščine. Gosp. dr. Hlubek je krepko podpiral ti predlog in pristavil, da se sme upati, da bojo milostljivi cesar to dobroto toliko bolj tudi učencom kmetijski! šol nakloniti blagovolili, ker jo vživajo tudi učenci umetniških (^tehniških) šol, ki se tudi le za posamne rokodelstva in obertnijstva pripravljajo, in ker je kmetijstvo za naše cesarstvo nar važniši obertnijstvo. Velik zbor je enoglasno poterdil predlog grofa Kotulinskeg* in sklenul: naj glavni odbor Njih veličanstvu omenjen( ponižno prošnjo predloži. Gosp. dr. Hlubek je razložil delavnost štajarskeg* svilorejnega družtva, iz kterega se je zvedilo, da od leta 1843, v kterem se je to družtvo vstanovilo, si je razposlalo po deželi že 293,200 murb, in da lani si je pridelalo že 30 centov kokonov (jsvilnih mešičkov] Gosp. Hoepfner je od leta 1847 po razločnem računi dokazal, da mu na svilorejo obernjeni kapital po 10 c 100 fi. dobička (obresti) donaša. (Konec sledi.) Iz Višjega Verha na Staj. 16. aprila. Tud pri nas je zimsko vreme tako čudno, da stari ljudje ni pomnijo, da bi se bilo kedaj pri nas toliko goric in sa-dovnega drevja in gojzdov sprepadlo, kakor toto leto. V fari sv. Ruperta v slovenskih goricah se je pripetilo, da je pod hribeom nagorjaka Jožefa Kurbes-a, od prevelike mokrote nad in spod hramom,hiše, stale in skednja zemlja tako sprepadla in so zidani hrami tako spodjedeni, da je 10. t. m. srenjsko predstojništvo prebivavcem to-tega stanovanja veleti moglo, zavolj nesreče ga zapustiti in se z živino vred v ptuje hrame preseliti, ki jih je srenjsko predstojništvo oskerbelo; tudi vsega vkup 5 oralov goric in njiv je čudno sprepadlo. Tudi v Bol-fanski fari pri Hiši so vinogradi tako sprepadli , da so hrami pri vinogradih v veliki nevaršini. Gomilšek. 1% Celovca. Gosp. profesor pater Rainer Graf v Celovcu se je s pripomočjo gosp. prelata v Št. Paulu lotil popisa Koroškega rastlinstva (Flora) po Wul-fenovi naberi in spisu, ki ležita že od leta 1807 v ces. kr. dvornem naravoslovskem kabinetu. Ti popis pride potem na svetlo. 1% Getenice na Kočevskim 14. aprila. Prav žalostno novico Vam naznanim. Pred nekimi dnevi je mlada telica v Ravnah, Morovške podfare, nanagloma poginila. Revni lačni ljudje so brez pomislika kravo iz kože djali, meso razsekali, ga kuhat djali in jedli. Al — smert je bila v mesu. Več ljudi je strašno zbolelo, gerdi mehurji in černe pike so se jim na obrazu, vratu in persih prikazali, in dve ženski ste strašne sme rti urnerle. Druge, ki so od te merhovine jedli, so gosp. Cesnik, Kočevski dohtar, z danimi zdravili smerti rešili. Gospod dohtar so precej po konjedercu dali meso in kožo iz hiše odnesti in zakopati. Gotovo je, da je krava na vrančnem prisadu ali čermu (Milzbrand) poginila. Revšina v naših žalostnih krajih marsikterega zapelje, da meso poginjene govedi shrani in je; al ta žalostna prigodba vnovič spričuje, kako nevarno je, meso poginjene živine vživati *). Al bi nam ne hotli v Novicah naznaniti kakošen pomoček zoper kervomok pri goveji živini, ker nam jih je že več na taki bolezni v nič prišlo 2). V kratkem sta v Getenici tudi dva vola poginila, ker sta si bila črevo prevergla. Ljudje so z njima počenjali, karkoli je kdo svetoval; povezanega vola so semtertje obračali, na glavo postavljali, in Bog zna, kaj še vse, al — nič ni pomagalo. Ali je kakova pomoč zoper to nadlogo, ktera se tolikanj rada primeri? 3). O kako zlo je želeti, da bi v naših krajih kaj živinskih zdravnikov imeli! O ti priliki omenim nekega že večkrat skušenega pomočka za oteklo ali ovčieevo vime, ktero {se, posebno po pervem telečjem porodu dostikrat vidi, kteri v tem obstoji, da se dene eno pest lanenega semena in eno pest suhih na drobno zrezanih repnih olupkov kuhati, in s to mlačno juho se vime večkrat zmiva, olupki pa z lanenim semenom, nekoliko osoljeni, sedajo kravi pojesti 4), Namre. Iz Ljubljane. Gosp. S ch m i d t, ki je z našim verlim rojakom nevtrudljivim misionarjem gosp. Franc Pirc-om vedno v zavezi, mu pošlje te dni spet mnogo naših semen, pa tudi bukev v Ameriko. Gosp. Pire ') Naj bi bilo to žalostno naznanilo že tolikrat ponovljenih nesreč resno svarilo našim deželanom! 2) V 30. listu leta 1851 so »Novice« že naznanile ozdravljanje krivavega scanja vranenoprisadne naturej kako pa se mnogoverstni kervomoki ozdravljajo , je razločno popisano v 4. delu »živinozdravstva« na strani 205. do 208. Zrairaj bolj se razodeva potreba teh bukev v vsaki vasi. 3) Ta bolezin je ena nar nevarniših, ker preveržene in za-dergnjene čeva se teško kterikrat poravnajo in razvozlajo: Tudi ta bolezin je popisana v omenjenih bukvah na strani 151. do 157. 4) To zdravilo se dobro vjema z našimi navadnimi. Vred. — 127 — prižiga luč sv. katoljške vere sedaj Otčipve-India-nom. Čeravno že 18 let med zgol ptujimi narodi, mu je vendar njegov materni jezik še zmiraj tako pri sercu, da je unidan poslal svoji sestri v Podbrezje pesmico ? v kteri popisuje svojo delavnost med divjimi Indiani, kte-rih revno življenje nam takole razodeva: »Eno varno pokrivalo Le pokriva ledje zgolj, In le majhno zagrinjalo Ima tu obojni spol 5 Prebivalša njih so borne, Z lubjem je pokrit šotor S kožo v postlji se ogerne, Legar terde tla so zgolj. Živeža jim vedno manjka, Zvir in ribe jih rede«, itd. Iz Ljubljane. Tudi v Ljubljani se poskuša mizo-ples, da je kaj. Kamor prideš, je pervo vprašanje: ste že plesali z mizo ? V več hišah je skušnja po sreči izšla, v nekterih pa tudi ne. Mi srno vidili v pondeljk zvečer pri nekem prijatlu štirivoglatno lahko mizico tako hitro od desne na levo se sukati in po izbi okolo dirjati, da bi se bilo eni gospe v glavi zvertilo, ako bi ne bila iz kroga stopila. Pospešila je pa to kolo neka mlada pestema, ktera je električnosti tako polna, da se, ko položi le za malo minut roke na mizo, tako tresti začne, kakor da bi jo merzlica tresla, kar terpi veliko ur še po tem; pri naši skušnji je ni glava bolela, po pervi poskušnji pa ji je slabo bilo. Gotovo bi bila ta deklica za ^zamaknjeno" kakor nalaš vstvar-jena. Kakor so nektere nature človeške veliko bolj navdane čudovite magnetično-električne moči od druzih, so nektere nasproti take, da stopivši v kolo gibanja, ga močno krotijo, ali celo zadušijo. Tudi pri nas ste se dve stranki na noge postavile : ena vernih, druga nevernih o tem; v vunanjih časnikih so se celo hude vojske vžgale. Naj že imenujejo nekteri vse to le „igračo"; gotovo je, ako bi se po množin gotovih skušnjah ta ^igrača" poterdila , da bo razjasnila marsikaj, pa prekucnila tudi marsikaj, kar so naravoslovci o elektriki in magnetiki dosedaj za resnico pridigovali. (Poglej v današnjem „novič. iz mnogih krajev" mnenje dr. Hoffer-a). — Za gotovo zvemo, da je vseučeliše Wurcburško gosp. H. Costa-tu za njegove literarne dela v tergovskih , der-žavno-gospodarskih in denarstvinih zadevah posebno redko poslavljenje določilo, ter ga za dohtarja kameralnih in financialnih znanstev izvolilo. — 128 — — 130 -- Novičar iz slovenskih krajev. Iz Gradca. (Konec.) Baron Mandel, predstojnik Staj. gojzd na rake dražbe, je naznanil, da to družtvo sedaj 138 družbenikov šteje. V poslednjem zbora te družbe je gosp. dr. Hlabek važno reč sprožil: naj bi ee za vse kronovine , ktere so zedinjene v gojzdnarskem družtvu planinskih dežel, napravila velika gojz d nareka učilnica (Forstakademie); sklenilo se je: zasli-šati poprej misli dotičnih gojzdnarskih družb in pa der-žavnega gojzd. družtva. Gosp. Schabatz, ki je bil lani v zbor čbelar-ske družbe v Arnstadt na Nemško poslan, je razložil zboru ondašnje pomenke in pokazal nov panj, ki je bil v tistem zboru priporočan. Gosp. A. Jaut je potem na-svetoval: naj bi se tudi na Štajarskem osnovala družba za čbelarstvo; svetli gospod vojvoda pa eo menili. da je zadosti, ako se pri glavnem odboru kmetijske družbe le en poseben odbor za čbelarske reči vstanovi, ki stopi v zavezo z vsimi čbelarji Štajarskega; — zbor je enoglasno poterdil g. nadvojvodo v o mnenje. V zadevah Graške asekuracije zoper škodo ognja je poročnik Mariborske podružnice grof Viihelm Attems v imenu svoje podružnice naprosil: naj bi se k cenitvi pohištev zaupljivi možje jemali, ker se je v Mariborski okolici že večkrat primerilo, daje prav slaba kajža sila visoko cenjena bila, ko je gospodar se ase-kurirati dal, — in kmalo po tem je bajta pogorela; se ve, da na tako goljufno vižo se nar bolje speča slaba kajža! Gosp. dr; Hlubek je naznanil, da poslednje dve leti se je na Štajarskem 2000 oralov senožet v dober etan pripravilo s tem, da so po inženirju Schmidt-ubile močirne na suho djane, prepuste suhe pa umetno močene. Gosp. Scbmidt je popisal, kaj je letos v Bel-gii zastran dre na že vidi! in skusil, kjer je že 22 fa-brik, ktere žg6 podzemeljske cevi za drenažo, in kjer vlada na vso moč to novo, toliko koristno obdelovanje zemljiš podpira. Družba je 20 Brabantskih in 20 škocijskiu bran (za teško in lahko zemljo, za široke in ozke ogone) — 131 — in pa 40 Cugraajerjevih plugov (enojnih in dvojnih) narediti dala, ki jih je razdelila po podružnicah. Na predlog: al se udje kmetijske družbe zamorejo primorati k prejemanju družbi nega kmetijskega časnika (WochenbIatt) ali ne? so se začeli živi po-menki. Večina podružnih namestnikov je rekla, da, — nekteri pa so menili, da se to zamore le od novo pristopi vsi h udov terjati. Gosp. nad voj voda so modro rekli: j,kako pa tisti, ki „WochenbIatta brati ne znajo?"Gosp. Hoepfner (gotovo le z ozirom na nemški del Štajerskega, ker marsikdo zna koristen ud družbe biti čeravno nemškega ne ume) je odgovoril na to: „0d tacih družbenikov, ki brati ne znajo, ni tako nič pričakovati", — in grof K o tulinski je pristavil: ,.naj jim pa list njih otroci bero". Drugi so rekli: „kdor noče časnika proti plačilu jemati, naj pa plača 2 fl. v družbino kašo, ker vendar vsak ud mora s čim naznanovati, da je ud; komur se 2 fl. smilita za občnokoristne namene , od tacega se ne more na nobeno stran kaj prida nadjati; tak naj nikar družbe ud ne bo. Po dolzih pomenkih so nasve-tovali svetli gosp, nadvojvoda sledeče: 1) vsak nov družbenik je zavezan ali se na časnik naročiti, alipanar manj 2 fl. za letno plačilo odrajtovati; S) starejši družbeniki naj se naročujejo na časnik ali pa naj na leto nar manj 30 kr. plačujejo; 3) podružnice naj se posvet-jejo o tem, in v prihodnjem zboru naj naznanijo svoje nasvete. Zbor je enoglasno poterdil gosp. nadvojvodove predloge. Gosp. vitez A cula je naznanil, da se tkav-skega gladeža (Weberkarden) na Stajarskem sedaj pridela čez 7 milionovglavic, in da sta si tergovca Suiss in Franc Rotsch posebne zasluge o pridelovanju tega koristnega osata pridobila, od kterega je gosp. Hlubek mnogo francoskega semena zboru razdelil, ki mu ga je g. Rotsch izročil. , O hmeljoreji je gosp. dr. Hlubek naznanil, da se ga na 130 oralih hlizo 800 centov na leto prideluje. Svetli nadvojvoda so častne družbine medalje podelili za kmetijsko družbo mnogo zasluženim gospodom: Ig. Dessauer-u, Jožef Hoepfner-u, Janez Manker-ju, žl. Bonazza-tu, in Jož. Sautner-n. Izmed sadjorejcev so bili s srebernimi svetinjami počasteni gospodje: Jak. Walkner, Jož. Wr um en in Kraj ne. V prihodnjem zboru bojo s to svetinjo počasteni gospodje Bern. Biittel, Andrej Frischenschlager in Jožef Deršič. Mnogi poslanci podružnic so naznanili kmetijske skušnje. Gosp. grofu Fr. Wurmbrand-u, ki je že skoz 34 let nevtrudljivo priden predstojnik podružnice, je zbor enoglasno sporočil zahvalno pismo. Po zboru so se snidili družbiniki h kosilu, kterega so tudi ljudomili nadvojvoda s svojo nazočnostjo počastili. (Iz dopisa gosp. gub. svetovavca Wagner-a, namestnika krajnske km. družbe pri tem zboru.) Iz Brašlovč na Stajarskem 19. t. m. smo prejeli od prečastitega gosp. tehanta Stojana sledeči dopis, kterega vsega bravcern „Novica s ponovljeno prošnjo naznanimo : naj bi miloserčni ljudje po vsih slovenskih okrajnah hiteli revežem na pomoč. Dopis je sledečega zapopadka: „Naša revšina je zdaj po vsih okrajnah našega cesarstva znana; dobrotljivi dopisatelji v „IVovice, »Danico" in „Graški časnik" so jo v široki svet oznanili. Res nas je prišteti večim revežem; 20 hiš in 51 dru-jega poslopja, vse žito, vsa klaja, veči del obleke, orodja je v prah in pepel spremenjeno! Škoda se je zrajtala na 50.236 goldinarjev v srebru, in gospod komisar Smole, ki so se z pogorelci toliko prijazno pečali ter jih tolažili, tudi oklice v pomoč soseskam tu okolj hitro razpisali, so terdili, da se je od perseženfh mož pred prenisko kot previsoko cenila, ker so silno vestno ravnali, in raji manj kot več izrekali. Kar je še huje, je to, da vreme ni pripustilo, golo zidovje zašilo vsaj z dilami pokriti. Pervi dan vsi splašeni pogorelci niso vedili, kam se djati, kam oberniti; drugo jutro pa so prazni obodi, kjer so še ostali, s snegom nasuti ali zasuti bili. Dosihmal je še malo dnevov bilo, v kterih bi se bilo kaj storiti dalo, in tako se le redko kje kaka groblja z deskami pokrita vidi. Kar je bilo pa lesenega, je do tal pogorelo , le ogorkov leži tam pa tam kak kup. Je pa naša nesreča silno velika in vse veči, kakor je bila po časopisih oznanjena, je spet toliko tolaž-Ijivega in ganljivega, kar nam milo previdnost Božjo očitno kaže. Vedili smo sicer, kak mehko in milo je serce naših sosedov: pa viditi hitro zaporedama toliko prelepih izgledov djanske ljubezni, je vsakega, ki je bil priča, do solz ganilo. Da si tudi okolj 100 oseb po strašnem požaru ni imelo grizleja v usta djati, mnogi tudi krajcarja ne, si kaj kupiti, še vender nobeden do zdaj ni glada skusil. Kmalo v petek juter so vozili dobrotniki iz bližnjih vasi potrebnega živeža za ljudi, klaje za živino, ki so jo sosedje v svoje hleve prevzeli. Sosedje, ki niso pogoreli, so si radi hiše napolnili z ubogimi pogorelci, in jih k svoji mizi vzeli; posebno gospod žl. Klein, ki so poverh še vsakemu mernik žita poklonili, in sto velikih dreves za nove stavbe darovali, razun velikih dobrot tem sirotam skazanih. V petek in eaboto se je iz domačih sosesk: Malih Brašlovč, Presarji, Orle vasi, Kamenč, dalej iz Vranske fare in Gomilske toliko žita, krompirja, fižola, zabele navozilo, da so v nedeljo popoldne že vsi bili precej dobro obdarovani. Celo iz Celja so prečastiti gospod opat kmalo žita, eno celo posteljo, 20 goldinarjev in pa lepo tolaž-ljivi list poslali. V nedeljo so dobri farmani tudi lep denar za svoje sosede darovali, ki je bil hitro med nar-potrebniši razdeljen. Pridni sosedje iz Mozirja, Vranske, Šent-Pavla, iz Preboljske fabrike so hitro z gasivnicami prihiteli, in s pomočjo naših pridnih žandarjev, mnogih razumnih in pogumnih farmanov z Božjo pomočjo vbra-niii, da ni ogenj celega terga požerl, sosebno pa, da naša lepa cerkev z vsim duhovskim poslopjem kar nič ni poškodovana. In tako so pobite serca kmalo v petek in potem v nedeljo obilno tolažbo našle v hiši Božji. Pri vsaki hiši, kjer ni vse pogorelo, ali kjer se je ogenj vstavil, imajo v hvaležnem spominu kakega pogumnega brambovca, ki pravijo , da ga do smerti pozabili ne bojo. Meni samemu je Bog ta strah prizanesel, ker nisim tisti dan doma bil, in le pišem od strašne ure, kar sim zvedel. Pri Lihtenekerju so žandarji Povoden, Prerovski in Rošker s pomočjo pridnih pomočnikov vbranili, da ni ogenj naprej divjal. Korporal John še z euim naših žandarjev sta pozneje domu prišla, in z žandarji iz Vranskega in Celja tudi dobra pomočnika v strašni sili bila* Na desni strani je Sternadov Florjan Kosarjevo hišo otel, in ognju dalji pot proti cerkvi vstavil, dasiravno je zadej poslopje noter do cerkvenega ozidja prigorelo in pogorelo, in Brišnikovo hišo požerlo, ktero sama cesta od kaplanije, in visoko ozidje od cerkve loči. Bog Vam plačaj vsim, ki ste nas veče nesreče oteli;—preveliko bi hilo prostora treba, vse Vašo imena popisati, veuder posebno zahvalo vzemite gospodje: Lipold, župan Mo-zirski, Za d ni k, župan Šent-Pavelski, Santl, posestnik na Vranskem, Švab, usnjarski mojster v Šent-Pavlu. (Konec sledi.) Iz Zaplane 15. aprila. Ravno smo se že tudi pri nas nadjali in veselili, de bo dolge gerde zime že vender kraj, ker 13. t. m. je že tudi v senčnih straneh zemlja nekoliko svoje rebra kazati začela; al naenkrat se je nebo zagrizlo in jelo je popoldne kosmato snežiti, — 132 — svojim mlinam. Tudi pod vago se bo še marsikterakrivica zgodila, ker marsikterikrat bo kdo premokro moka nazaj dobil, kar bi se pa znalo spoznati in sleparja občutljivo počesati. Gospod Križnogorski to reč priporoča s o se s kini m poglavarjem, — al jez dobro vem, de le ti sami ne bodo nič opravili, ampak ta reč je tako imenitna in važna in vredna, de jo slavno deželno poglavarstvo v roke vzame, de se z umnimi možmi posvetova, de malnarski zaslužik od melje določi in za vago tarifo postavi in za vso deželo postavo izda, po kteri se mora vsak mal-nar neogibljivo ravnati. Zupan soseske pa naj bi pritožbe meljajev sprejemal, in če bi treba bilo, jih tudi sodnii oddajal. Iu ker ima ravno krajnska kmetijska družba blago nalogo, za povzdigo kmetijstva in za blagor kmetov sploh skerbeti, zatorej zaprosim njeno častito predstojništvo, če bi morde meni in gospod Križnogor-skimu v rečenim se popolnama ne verjelo, de bi se še po drugih straneh dežele z opraševanjem obernilo zavoljo sprožene reči, in po tem prošnjo slavnemu deželni mu poglavarstvu podalo iz rečeniga namena. __________ Plemelj. kar se je celih 30 ur skorej neprenehama godilo, in nam več ko 2 čevlja in 10 palcev debel sneg nasulo! Kjer ga je pa drugi dan še sapa nametla, ga je še čez se-ž