List 52. Gospodarske stvari. Poročilo deželnega odbora deželnemu zboru o trtni uši na Kranjskem. Slavni deželni zbor je sklenil v 10. seji dne 12. januarja 1887: Deželnemu odboru se naroča in oziroma daje pooblastilo : 1. da doseže od slavne c. kr. vlade izdatno gmotno podporo v gotovini in v ameriških trtah, posebno vitis riparia souvage, in da po potrebi tudi nakupi kakor hitro mogoče takih trt; 2. da oddaja po ustanovitvi občinskih trtnic na Dolenjskem onim občinam, katere so oddaljene od Grma in od Kostanjevice, ameriške trte ali proti plačilu ali oziraje se na revščino dotičnih vinščakov tudi brezplačno, in da sme deželni odbor za te trtnice, ako treba, tudi gmotno podporo podeliti iz deželnega kulturnega zaklada tem občinam; 3. da se v vinarski in sadjarski šoli v Grmu napravijo uže prihodnje leto trtnice, iz katerih bi se ameriške poplemeničene trte ali prodajale ali oziraje se na revščino prosilcev brezplačno oddajale; 4. dunajskemu društvu »Verein zum Schutze des Weinbaues in Wien" se privoli donesek 50 gld. za leto 1887. iz deželnega kulturnega zaklada. 5. V zvršitev imenovanih nalog se privoli deželnemu odboru iz deželnega kulturnega zaklada kredita 600 gld. Deželni odbor je z noto z dne 25. januarja 1887. 1. št. 540 te deželnozborske sklepe naznanil deželni vladi in se sklicaval na sklepe deželne filokserne komisije, katera se je tudi odločno izrekla za nasaditev ameriških trt in da ni druge pomoči proti trtni uši. Ameriške trte pa se celo z Ogerskega, od koder bi se lehko prav po ceni dobivale, ne smejo uvažati, tudi ne v že okužene okraje. Potrebovala pa bi ne samo deželna šola v Grmu najmenj 100.000 ameriških trt, temuč oglašali so se tudi že posamezni lastniki in cele občine. Deželni odbor torej prosi: 1. da vlada dovoli prost uvoz ameriških trt z Ogerskega v okrajna glavarstva Krško, Novomeško, Črnomaljsko in Kočevsko; 2. da vlada podari občinam, od trtne uši okuženim, najmenj 100.000 ameriških trt; in 3. naj se v državni trtnici v Kostanjevici vloži letos vsaj 100.000 ameriških trt. Šolskemu vodstvu v Grmu pa je deželni odbor naročil, naj pozveduje, kje na Ogerskem in po kateri ceni bi se dobivale ameriške trte (ključi), kolikor jih bode treb a za šolske vinograde. Dalje naj vodstvo izreče svoje mnenje, kje na Dolenjskem bi napravili občinske trtnice in ali bi kazalo, ameriške trte nepo-žlahtnjene oddati vinščakom. Deželni blagajnici se je ob enem ukazalo, da izplača znesek 50 gld. društvu za obrambo avstrijskega vinarstva na Dunaji. Šolsko vodstvo je s poročilom dne 13. februarja 1887 naznanilo, da ima ogerska trtna kolonija v Kecs-kemetu še dovolj ameriških trt. Deželni odbor se je torej obrnil do vlade s prošnjo, naj dovoli za šolo v Grmu uvesti iz Kecskemeta 40.000 ameriških trt riparia in solonis. Toda ogersko ministerstvo je naznanilo šolskemu vodstvu v Grmu, da avstrijsko ministerstvo ne dovoljuje izvažati ameriških trt z Ogerskega na Kranjsko. Z noto dne 7. marcija 1887 pa je deželna vlada objavila deželnemu odboru ukaz poljedelskega ministerstva, da hoče šoli v Grmu oddati 6400 riparie iz neokuženih krajev po 10 gld. za tisoč. Deželni odbor je prosil vlade, naj te trse pošlje z Dunaja v Ljubljano, kamor so došle 19. aprila ter bile poslane v Grm. Vodstvo pa je tudi še od gosp. dr. Geršaka v Ormužu naročilo 14.000 ameriških trt, katere so se vložene v trtnici v Grmu. 410 Poljedeljsko ministerstvo je nadalje z ukazom 29. marcija 1887 št. 3986 12.000 riparie in 5000 solonis poslalo okrajnemu glavarstvu na Krškem z ukazom, daje 1000 riparie in 1000 solonis odločenih za državno trtnico v Kostanjevici, ostale trte pa se naj oddado tistim vinogradnikom, kateri hote poskušati kulturaino ravnanje. Tudi iz državne trtaice na Bizeljskem na Štajarskem je ministerstvo oddalo 4000 riparie in 3000 York Madeire za krški okraj in sicer 1000 York Ma-deire za Kostanjeviško trtnico, ostale pa privatnim vinogradnikom. Trte so se oddajale po 10 gld. za tisoč šib. Državna trtuica v Kostanjevici obsega zdaj dva hektara. Leta 1886. se je vložilo 38.000 riparie, katere seje najmenj polovico ukoreninilo. Od teh se je izbralo 10.000 najmočnejših, dobro ukoreninjenih trsov za napravo tako zvanega matičnega vinograda, kjer so trte nasajene po eden meter vsaksebi. Iz tega vinograda se bode sčasoma dobivalo na sto tisoč trsnih šib. Trtnica se je letos spet razširila, ter je bilo vloženih ne le po 1000 riparie, solonis in York Madeire, temuč tudi vse šibe prej omenjenih 15.000, kar se jih ni moglo oddati privatnim vinogradnikom. Poljedelsko ministerstvo v svojem ukazu 1. junija lt87 obeča, da bode znatno razširjalo trtnico Kostanjeviško. Z dopisom dne 20. oktobra 1887 št. 7292 ie prosil deželni oibor c. kr. deželno vlado, naj bi mu blagovolila naznaniti, v katerih občinah na Dolenjskem so v tem letu zasledili trtno uš in koliko vinogradov je že tako okuženih, da so letos ali že popolnoma suhi ali vsaj več ne rode. Nadalje, koliko ameriških trt se je letos vložilo v državni trsnici pri Kostanjevici, koliko požlahtnilo in koliko jih je oddala vlada vinogradnikom Z dopisom dne 18. novembra 1887 št. 11453 je deželna vlada deželnemu odboru izročila poročilo Karla Keichela, zvedenca v trtnoušnih rečeh na Krškem, katerega je bistvena vsebina ta le: „Leta 1887. so zasledili trtno uš v naslednjih ka-tastralnih občinah: a) Davčni okraj Kostanjevica: V katastralni občini: Ostre v..........52 parcelah Črneča vas v........ 35 „ Kostanjevica v.......25 ,, skupaj v davčnem okraju Kostanjeviškem v 117 parcelah b) Davčni okraj Mokronog: V katastralni občini: Dobrava v..........1 parceli Stara vas v.........1 „ c) Davčni okraj Krški : V katastralni občini Bučka v . . 5 parcelah. Najbolj razširjena je trtna uš v davčnem okraju Kostanjeviškem; izmed navedenih treh občin pa najbolj v katastralni občini Ostre. Ko so leta 1887. preiskovali vinograde, ni bilo v imenovanih občinah še nobenega vinograda, ki bi bil popolnoma nerodoviten, vender pa je misliti, da bode, kakor kažfjo dozdanje skušnje — postala četrtina ouih parcel, ki so bile ltta 1887. okužene, v prihodnjih dveh letih popolnoma nerodovitna. Spomladi leta 1887. so se vložile v poskuševalnici v Kostanjevici sledeče trtne šibe: 2845 trt riparie, 5d00 trt solonis, 1509 trt York Madeire, potem tudi še trte, katere je dalo visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo in sicer: 100 trt rupestris, 100 trt Othello in 50 trt riparie portalis. Zadnja tri plemena so se zasadila le za poskušnjo, da bodo naravnost rodila. Ker se je trtnica v Kostanjevici napravila še le 1886. leta, in se je prvotnj nasadilo le 38.000 trt liparie souvage, in ker se je les prvo leto le počasi razvijal, zato se do zdaj ni nič po-žlahtnjevalo. Letošnjo zimo se bode požlahtnjevalo na roko toliko, da se nasadi greda z blizu 2000 trtami. Požlahtnjujejo pa se ameriške trte toliko časa, dokler se še ne ve, kakšen bo uspeh, samo za poskušnjo, ne pa za oddajo strankam v Kostanjevici. Leta 1887. se edino iz tega vzroka ni moglo oddati nikakeršno pleme ameriških trt strankam, ker se trtne šibe ob ugodnih vremenskih razmerah morejo narezati še le meseca decembra, ter se bodo te trsne šibe pripravile še le meseca januarja ali februarja prihodnjega leta. da se bodo oddajale vinogradnikom." Zastran prošenj nekaterih občin na Dolenjskem za napravo občinskih ameriških trtnic je šolsko vodstvo v (Irmu sporočilo, da bi bilo vse, kar bi se za občinske ameriške trtnice potrošilo, le zavrženo. Nepožlahtnjene ameriške trte bi se smele deliti le najinteligentnejšim vinogradnikom. Vsled tega poročila je deželni odbor dotičnim občinam naznanil sklepe deželnega zbora ter dostavil, kaj da je storil v tej reči. Ker se trtna uš po Dolenjskem če dalje bolj širi, in je uže več sto oralov vinogradov popolnoma uničenih, in ker ni nobenega druzega sredstva proti filokseri, nego zasajanje vinogradov z ameriškimi trtami: treba bo skrbeti, da se pridobi ameriških trt, kolikor le mogoče. Zato se bode na šoli v Grmu v prihodnjem letu spet znatno razširila ameriška trtnica, iz katere se bodo potem šolski vinogradi nasadili z že požlahtnje-nimi trtami. Za novo nasajenje okuženih in nekoliko že uničenih vinogradov pa bi trebalo več sto tisoč trt. Poljedelsko ministerstvo, katero je dalo napraviti veliko ameriško trtnico v Kostanjevici, bode gotovo še v drugih krajih Dolenjskih dovolilo napravo takih trtnic in tako omogočilo vinogradnikom, laže pridobiti si in hitreje nasaditi ameriške trte v opuščenih vinogradih. Ker pa je ljudstvo baš po vinorodnih krajih revno, in se bode mali vinogradnik le težko lotil težavnega dela, katerega je treba pri napravi novih vinogradov, da namreč zemljo opuščenih vinogradov globoko koplje (rigola); moralo bi se ljudstvo spodbujati k temu po premijah, kakor se spodbuja po darilih, da vzgaja plemenita živinska plemena. Obečati bi se torej 411 moralo marljivim vinogradnikom, kateri rigolajo okužene vinograde ter jih pravilno zasade z ameriškimi požlahtnjenimi ali naravnost rodečimi trtami, premije ali darila proti velikosti na novo napravljenega vinograda. Premije bi se izplačale, kedar bi bilo konsta-tovano po veščakih, da so novi vinogradi pravilno zasajeni. V ta namen naj bi se v proračun deželnokul-turnega zaklada za 1. 1888. postavil znesek 500 gld., kateri znesek bi gotovo zadostoval, ker ni pričakovati, da bi se že v 1888. 1. mnogi vinogradniki poprijeli dela ter se lotili naprave novih vinogradov. Ob enem bi se naprosilo visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, da tudi ono dovoli prenije v ta namen. Slavni deželni zbor naj sklene: 1.) C. kr. poljedelskemu ministerstvu izreka deželni zbor zahvalo za napravo državne ameriške trtnice v Kostanjevici. 2.) Deželnemu odboru se naroča, naj prosi visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, da blagovoli a) napraviti vsaj še na dveh krajih na Dolenjskem in sicer za novomeški in za metliški okraj državno ameriško trtnico; b) oddajati ameriške trtne šibe in ukoreninjene trte revnim in menj premožnim vinogradnikom brezplačno ali vsaj po kolikor mogoče nizki ceni; c) dovoliti uvoz ameriških trt z Ogerskega v občine, v katerih je že konstatovana trtna uš; in d) deliti premije v denarjih takim malim vinogradnikom, ki svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami. 3.) Deželnemu odboru se dovoljuje za 1. 1888. kredita 500 gld. iz deželnega kulturnega zaklada v isti namen za premije ali darila. 4.) Poročilo se izroča upravnemu odseku v pretres in nasvetovanje.