ttia zalia nii Korošhih vojvod v slovenskem f je ii. otil (Dalje.) Turški časi so minuli, minila je nevarnost živlienja in iinetja, a večstoletna nezavednost je ostala na našem narodu trajna. Toda ne vedno. Napočilo je 1.1848. Takrat je vladal cesar Ferdinand Dobrotljivi. Vsi narodi so zahtevali od njega večjih pravic; ker jim jih cesar ni mogel dati. je odložil vlado. Tu na tej siiki vidite, kako polaga cesar Ferdinand Dobrotljivi roke na 181etnega svojega stričnika Franca Jožeia I. Takrat je imel cesar sam pravico s svojimi ministri izdavati zakone, ni bilo torej nobenih državnih poslancev in ljudstvo ni v zakonodaji sodelovalo. Leta 1860. je cesar Franc Jožef s svojim * To je po priliki tako, kakor da bi rekli: »Slomškarji stno seveda vsi odločho proti, da bi se uvedel izpremenjeni položai škofovih rdečih bukvic, ki so produkt Katoliške tiskarne!« Uredn. oktobrskim dipknnom podelii Avstriji ustavo, t. j. podelil je vsem narodom pravico, naj tudi oni sodelujejo pri sklepanju zakonov s svojimi odposlanci. KaJ mislite, ali bi smeli cesarja slovensko nagovoriti? Da, saj je on leta 1867. potrdil zakon o ravnopravnosti vseh jezikov, on bi se tudi potrudil vam slovensko odgovoriti. Istotako bi smeli cesarju pisati v slovenskem jeziku, in sicer na njegovo pisarno. Ravnatelj te pisarne odpre in pregleda vsako pismo ter izroči cesarju le tista pisma, ki ustrezajo dostojni obliki in drugim predpisom ter so vredna cesarjeve naklonjenosti. Nekoč me je bila naprosila neka ženska oseba, naj ji spišem na cesarja neko pošnjo, in sicer v nemškem jeziku, ker bi slovenska prošnja morebiti ne bila uslišana. Dokazoval sem ji, da bo slovenska prošnja ravnotako uslišana, samo, če so zato dani pravi pogoj, ona pa je vztrajala ter rekla, naj ji prošnjo le spišem po nemško, da si ne bo pozneje. domišljala, da je bila zaradi slovenskega jezika zavrnena. Toda njena nemška prošnja je bila vseeno zavrnena, kar nam naj služi v dokaz, da v Avstriji ni jezik merodajen, temveč razlogi prošnje. Ali naj torej povsod rabimo svoj slovenski jezik? Da, vsepovsod, od najsiromašnejše koče do cesarjevega prestola. Naj ne bo v državi tako visokega gospoda, pred katerim bi se sramovali govoriti ali pisati v svojem materinem jeziku. Bog je naše večno veličanstvo, kadar molimo, govorimo z njim v slovenskem jeziku, zakaj bi s svojim cesarjem in kraljem, ki je umrjojoče veličanstvo, ne govorili v svojem jeziku? Tu imam pismo, ki je došlo včeraj z Nemškega na poštno nabiralnico v Dobje. Olasi se: »An Freulajn Fr. P., Ablage Dobie, post Muntprajz, Štajermark, Esterajh.« Ta spakedrana nemščina toži pisatelja, našega ožjega rojaka, bivajočega sedaj na Nemškem, da se on v tujini ne zaveda niti svoje slovenske narodnosti niti zgodovinske niti sedanje zakonite ravnopravnosti slovenskega jezika. On bi smel v tujini mesto »Estrajh« zapisati po slovensko Avstrija, katera beseda je y vseh jezikih razumljiva. Ko je dospelo pismo v Avstrijo, pogleda pošta deželo »Štajersko«, katera beseaa je istotako y vseh jezikih razumljiva, na Štajerskem čitajo »pošta Planina« namesto spakedranke »Muntprajz« in jo razumejo; zakaj v smislu danes večkrat imenbvanega državnega osnovnega zakona mora poštna uprava na vlakih, ki vozijo na Slovensko, nastavljati slovenščine zmožne poštne uradnike, in če bi vsi naši v tujini živeči rojaki tako nezavedno ravnali, bi s tem ustvarili trditev, da ni treba tam Slovencev nastavljati, saj pišejo Slovenci svoja pisma po nemško. In tako nezavedno naravtiost protinarodno ravna tudi večina tukajšniih rojakov, ki žive v neposredni naši bližini v področju slovenske govorice, n. pr. v Mariboru, Celju, Zidanem Mostu, Trbovljah itd. V Dobje dohaja vsak dan povprečno do 20 pisem z nemškimi naslovi s slovenskimi pa manjšina. Glejte, to je dokaz, da nas ni svoj čas niti rojstna hiša niti šola vzgojila za zavedne Slovence, da sami svojega jezika i svojih pravic niti ne spoštujemo niti ne izvršujemo; zato zaslužimo od Nemcev zaničevanje; zakaj kdor se sam ne spoštuje, je podlaga tujčevi peti. Zahtevajmo torej od svojcev v tujini, naj nam pišejo na pismih izključno slovenske naslove. Jaz n. pr. pišem v imenu posojilnice pisma na Nemško, oziroma v svojem imenu v Ameriko ter dobivam od tam pisma s popolnoma slovenskirai naslovi. Tam je raerodajno le ime Evropa, oziroma Amerika, v Evropi pa Avstrija, ti slovenski izrazi so razuraljivi v vseh jezikih. Uprav včeraj je došlo v Dobje pismo od okrajnega glavarstva z naslovom »An das Gemeindeamt Dobje«. Ta naslov nam dokazuje, 1. da se občinsko predstojništvo v Dobju ne zaveda, da so vse deželne in državne oblasti v smislu državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 dolžne občini in državljanom dopisovati v njihovera materinem ieziku, če to zahtevajo, 2. da občinsko predstojništvo doslej nemških dopisov teh uradov še ni zavračalo, 3. da je torej doslej pomagalo političnim oblastem slovenski jezik in naše pravice prezirati, 4. da se ne zaveda nasproti svojemu narodu niti svojih pravic, niti svojih dolžnosti, a kakor okolnosti kažek>, se bodo pod novim županom odpravile v naši občini vse te velikanske napake. V Dobju tiči torej še mnogo protinarodnega zla, ki ga pa niste vi zakrivili, saj vas ni doslej nihče poučil niti o državljanskih niti o jezikovnih pravicah naših, zato si štejem v svojo sveto dolžnost. vam vse to pojasniti ter vaše otroke tako poučiti in vzgojevati, da se bodo zavedali svojih državljanskih pravic in da so sinovi in hčere slovenskega naroda. Marsikdo vas bo-morebiti razmišljal, kako je vendar to, da nam deželni in dr- žavni uradi v enomer nemško dopisujejo? Zakaj nam sami od seb€ ne začnejo dopisovati v slovenskem jeziku? Saj jih veže dolžnost to storiti, ker imamo državni osovni zakon iz leta 1867.! AH torej oni s svojimi usiljivimi nemškimi dopisi zakon kršijo? Odgovorim vam: Ne, oni nam sami od sebe niso dolžni začeti dopisovati v slovenskem jeziku! Oni ne kršijo zakona! Člen XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra leta 1867. namreč tudi pravi: »Vsak narod inia nedotakIJlvo pravico svok) naroditost in svoj iezlk čuvati in gojiti.« To se vendar jasno reče, da si moraš tl sam čuvati in gojiti svojo narodnost in svoj slovenski jezik, niso ti ga dolžni čuvati in gojiti oni sami od sebe. Zakaj pa jim ne vrneš nemških dopisov? Od tistega trenotka, ko njihovega nemškega dopisa niti odprl nisi, temveč si jim na zadnjo stran koverta napisal s svojim podpisom: »Ne sprejmem, prosim, pošljite mi v smislu zakona dopis v slovenskem jeziku!« so ti v smislu zgornjih določb dolžni dopisovati v slovenskem jeziku. Šele potem so kršili zakon, če ti na tvojo zahtevo nočejo ustreči, takrat pa imamo moč, jih najprej siliti s tem, da vsak njihov dopis neodprt z zgornjo opombo vrnemo, a oni ti ne smejo zaradi tega ničesar storiti in če ti vendar store, kar ne morem verjeti, tedaj se pritoži na naslednje višje mesto in zmagal boš, saj je državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867 tvoj mogočni varuh in zaščitnik. Prišedši y Dobje, sem dobit od glavarstva Brežiškega neko nemško naslovijeno pismo. Na zadnjo stran koverta sem napisal s svojim podpisom: »Ne sprejmem, nazaj! Kot državijan slovenske narodnosti zahtevam, da se mi naj od tam dopošljejo v smislu določb člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. vedno vsi dopisi, uštevši tudi naslove zunaj na kovertih, v slovenskem jeziku!« Ustregli so mi brez obotavljanja, dobil sem na to slovenski dopis, bil je to nek plačilni nalog. Istotako sem bil, prišedši v Dobje, spisal na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradec v slovenskem jeziku prošnjo, oziroma izjavo, da prevzamem po svojem predniku oskrbovanje poštne nabiralnice, nadalje sem pozneje s slovenskimi vlogami v Gradcu zahteval za poštno nabiralnico sloverske tiskovine, tem načinom sem odpravil vse samonemške tiskovine ter sem povrh s siovensko prošnjo dosegel, da so mi nagrado povišali, istotako sem s sodelovanjem krajnega šolskega sveta odpravil dvojezični šolski pečat ter ga nadomestH s samoslovenskim. a me zato nihče ne bo na odgovor klical, zakaj vsakdo ve, da je to moja zakonita nedotakljiva državljanska pravica. Ravno tako je moja državljanska parvica to, da vam danes tu razlagam zgodovinske in zakonite pravice slovenskega jezika; zakaj člen XIII. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra leta 1867. pravi, da pristoja vsakomur pravica, svoje mnenje znotraj zakonitih mej, prosto izraziti. Da, soiatrara to tudi za svojo učiteljsko dolžnost, ker živira in delujem med vami. Obenem moram danes očito priznati, da so nam oblasti glede rabe našega jezika pravične, če smo rau mi pravični, t. j. dajmo najprej mi slovenskemu jeziku njegove pravice, potem nam }ih bodo priznavali in dali tudi državni in deželni uradi. Dragi mi rojaki Dobjani! Letos mine 500 let, odkar je bil zadnjokrat koroški vojvoda ustoličen v slovenskem jeziku, mine pa tudi 47 let, odkar imamo državni osnovni zakon, ki daje našemu jeziku vse tiste pravice, kakor jih uživa nemški jezik. Ne moremo lepše oslaviti te 5001etnice, kakor če zahtevamo, a) naj nam  tiaši svoici  tiaši svojci iz bližnjih krajev in iz tujine pišejo pisma s slovenskimi naslovi, b) naj uam vsi deželni in državni uradi dopisujejo, uštevši tudi naslove zunaj na kovertih, v slovenskem jeziku. Mi plačujemo deeli in državi zvesto svoj davek, daiemo žavi svoje sinove v vojake, država pa lora dati nam, kar nam je po zakonu olžna dati. Na oslavo zgodovinskih pravic našea jezika in za uveljavljenje sedanjih najih zakonitih jezikovnih pravic v Dobju vas povabim, da zakličete z menoj: Živel slovenski narod! Živele zakonite pravice našega jezika!« Temu pozivu so se odzvali pričujoči s klicem »Živio«! Po tem govoru se je otvorila šolska razstava pismenih izdelkov, (zvezki: tri vrste jezikovnic, računanka, slovenska in nemška pisanka, pesmarica, zvezek za note, vsakdanji šolski zvezek) risanja in ženskih ročnih del uč. IV. razreda. Ena stena je bila polna risb, nanizanih za vsakega učenca in učenko posebe na skoro 4 m visoki leskovi palici, ostale 3 stene in ves hodnik je bil okrašen s slikami (učili), lipovimi vejicami in zastavami, nad ^lavnimi vratmi pa se je nahajal transporent iz velike trobojnice in lipovih vej, ki je vabil ljubko na shod in na razstavo. Razstava je iznenadila vsakega obiskovalca, lepi izdelki ženskih ročnih del, trud razredne učiteljice Anuše Bitenčeve, potem lična pisava v zvezkih, zlasti pa so risbe zbujale občudovanje in celo dvome, če je mogoče učencem tako lično samostalno z barvami in čopičem risati, na kar se jim je od nadzorujoče osebe način pouka pojasnil. Razstavo je obiskalo 380 odraslih ter krog 300 otrok. Razstava je dosegla svoj namen. Po eni strani je nudila odraslim upogled v notranje delo šole, po drugi pa je izpodbudila učence nižjih treh razredov k posnemanju, a učence IV. razreda je nagradila z zavestjo vnega priznavanja. V sredo tega veselega razpoloženja Ije nenadoma zaplapolala s šolskega poslopja in cerkvenega zvonika zastava žalestinka, naznanjujoča pretresujočo vest, da je zaradi groznega napada za vedno preminil zaščitnik pravice vseh narodov, prestolonaslednik Franc Ferdinand. (Dalje.) Iz na$e organizaciie. Skupne zadeve. Na glavnt zbor Zveze slovanskega učiteljstva, ki se vrši te dni v Levovu, se gje odpeljal predsednik Zaveze, tov. L. JeRenc, da zastopa našo Zavezo in referira feo stanju regulacij plač učiteljstva avstrijskih jugoslovanskih pokrajin.  Stajersko.  Ptujsko učit. društvo Le zborovalo v nedeljo, dne 5. julija t. I., v okol. šoli v Ptuju. Tovariš predsednik otvori zborovanje in izrazi svoje veselje, da se nas je vkljub slabemu vremenu sestalo lepo Število zborovalcev. Nato se spominja "zločinstva v Sarajevi, izrazuioč §voje sožalje nad umorom prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove saproge vojvodinje Zofije Hohenberške. F Ze pred zborovanjem je šla deputacia, sestoječa iz gospoda predsednika, ene ¦jtovarišice in dveh tovarišev, k vodji c. kr. ¦¦okr. glavarstva, ter mu izrazila v imenu Ptujskega učit. društva svoje sožalje. Nadalje prečita tov. predsednik došle dopise. Za delegate k Zavezinemu zboro- vanju, ki se vrši meseca septembra v Pulju, se izvolijo tovariši Ogorelc, Lešnik Janko in Selišnik, za namestnika tovariša Kajnih in Klemenčič. Nadalje omenja tov. precjsednik, da odpade predavanje tov. Rajšpa, ker preava pri učit. društvu y Ljutomeru. K naslednji točki dnevnega reda »Konferenčna vprašanja« se oglasi tov. Selišnik in poda kratek načrt svojega relerata: »Vodilne misli današnjih reformaornih teženj na polju vzgoje in pouka«. "Kato prečita tov. Karbaš svoje teze iste¦ga referata. Našteje vse moderne pedago'Ške reforme. Te so: delovna šola, samovlada v šoli, državljanska vzgoja, koncentracija pauka okrog domoznanstva, ^koutski pokret, umetniška vzgoja, eksperimentalna pedagogika, moralni pouk in fdržavno narodno enotna šola. Določi v jkratkem bistvo teh reform in omenja, da se vse stikajo v stremljenju, razviti v  otroku nahajajoče se zmožnosti do kolikor mogoče visoke stopnje in mu privzgojiti trdno voijo, uporabllati svoje zmožnosti državi v korist. Te reforme hočejo vzgojiti trezen, delaven, inteligenten in domoljuben rod. Glede metodičnega postopanja se strinjajo vse te reforme v zahtevi, zbujati samodelavnost i.n samostojnost otroka. O temi: »Stvarna, objektivna ocena novih Začetnic od Krulca in Widra. — Katera izmed obeh Začetnic naj bi se z ozirom na današnje šolske in učne razmere uvedle na tuokrajnih ljudskih šolah?« predava tovarišica Milčinska. Ona poroča o metodi, berilih in zunanji obliki obeh Začetnic. Tovarišica Milčinska ie proučila razna metodična dela (najboljše nemško delo je »Rude, Methodik des Gesamtunterrichtes«) in nam podala jasno sliko o raznih metodah. Seznanila nas je z vrlinami in hibami obeh Začetnic in priporočila uvedbo Widrove Začetnice, ki ie za naše razmere bolj primerna in je sestavljena večinoma po najnovejših nazorih in zahtevah. Prihodnje zborovanje se vrši jjo počitnicah; na vrsto pride četrtek. Učitelisko društvo za brežiški in sevntškl okrai zboruje v nedeljo, dne 2. avgusta t. I., ob pol 11. uri dopoldne v šoli v Rajhenburgu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Gmotno vprašanje. 4. Pobiranje udnine za Slov. Šolsko Matico. 5. Slučajnosti. Odbor. Istra. Slovensko učitel>sko društvo za Istro je imelo dne 9. julija izredni občni zbor v Ricmanjih v šolskem poslopju. Udeležba je bila — žal — jako pičla vzlic lepemu vremenu; udeležilo se ga je namrč samo 19 tovarišev in tovarišic, tako da smo bili za napovedano uro komaj, komaj sklepčni. Pogrešali smo posebno Brkine, baš zaradi katerih smo določili za zborovanje vas Ricmanje v nemalo nezadovoljnost tovarišev na Koprščini. Stanovska zavednost, kje si?! — Sedaj pa — ad rem! Otvorivši predsednik zborovanje, se je spominjal v kratkih, iskrenih besedah zločinskega atentata v Sarajevem, čigar žrtvi sta postala prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Zoiija Hohenberška, omenil sožalje, že izrečeno na pristojnem mestu sivolasemu našemu vladarju, povabil navzoče, da so zaklicali pokojnikoma trikratni: Slava! — nakar je prekinil zborovanje za pet minut v znak sožalja. — Nato je prečitala tovarišica Gabr. Mikuluževa svoj referat: Pravne razmere učiteljic v Istri. Po daljši debati se je sprejela sledeča resolucija: Učiteljice, zbrane na izrednem občnem zboru »Slov. učit. društva za Istro« dne 9. julija 1914 v Ricmanjih, zahtevajo 1. zenačenje plač učiteIjic z onimi učiteljev; 2. odpravo celibata; 3. hitrejše časovno napredovanje. Društveni odbor naj apeiira na druga učiteljska društva v Istri, .da tudi ona zahtevajo enako. — Poročevalec tov. Gr. Leonardis prebere nato izpreminjevalni načrt deželnega zakona od 30. marca 1870, štev. 20, o ustanovitvi in vzdržavanju šol, ki se z malenkostnimi izpremembami sprejme v celoti in soglasno sklene odposlati ga deželnemu odboru s prošnjo, da ga predloži deželnemu zboru v razpravo. Pri »Slučajnostih« se sprejme predlog, naj se društveni odbor obrne na paroplovno družbo »Istria-Trieste« s prošnjo, naj se prizna tudi našemu učiteljstvu na njenih parobrodih ista ugodnast, ki jo že uživa laško učitelistvo, namreč: vožnja v I. razredu proti plačilu drugega. — Z ozirom na dopis Zaveze od 1. junija t. 1., štev. 589, se sklene, da se glede pristopa »Narodne Prosvjete« k Zavezi, ravno tako glede pripravljalnega odbora za Zavezino skupščino v Pulju počaka do 18. iulija, ko zboruje »Narod. Prosvjeta« v Trstu, kjer se bodeta ti vprašanji dokončno rešili v sporazumu z odposlanci našega društva. Glede referenta pri zborovanju Zaveze v Pulju, ki ima poročati o dosedanjem delovaniu za izboljšanje gmotnega stanja istrskega učiteljstva, se sklene, da se poslanec tov. Jos. Valentič obrne do deželnega odbornika Iv. Zuccona za potrebne podatke. ki jih potem izroči društvenemu odboru, ki nato izbere poročevalca iz srede delegatov. Na predsednikovo vprašanje, kako stališče naj zavzamejo delegati y zadevi deželne učiteljske organizacije, ki se ima osnovati, se sklene, naj se delegati izrečejo v smislu znanih izvajanj goriškega tovariša Alojzija Urbančiča v »U. T.« . Slednjič se sprejme predlog, naj se prihodnji občni zbor vrši v Trstu, nakar zaključi predsednik zborovanje. Sredniesolske vesti. t Uniformiranje dalmatinskih srednješolcev. S šolskim 1. 1914/1915 se uvede v dalmatinskih srednjih šolah prisilnouniformiranje. Učenci prvih štirih razredov morajo biti že septembra uniformirani, učenci višjih razredov si morajo nabaviti uniforme do konca letošnjega leta. Revnejši učenci dob6 za uniforme državno podporo. t Sprejemni tzpiti na goriških srednjlh šolah. Za I. razred se je oglasilo na slov. gimnaziji 142 dečkov. Sprejetih je bilo 136, dva nista prišla k izpitu. — Na realki se je oglasilo 26 dečkov, sprejetih je bilo 24. Na c. kr. moškem učiteljišču je bilo sprejeto zadostno število, t. j. 40 dijakov za I. tečaj. Na ženskem učiteljišču se je oglasilo 54 slovenskih deklet, sprejetih je bilo 40. Na italijanskem oddelku je bilo sprejeto enako število kandidatinj. Na c. kr. realni gimnaziji z nemškira učnim jezikom se je prijavilo 40 učencev; 3 so pri izpitu padli, drugi so bili sprejeti. Na c. kr. realni gimnaziji z laškim učnim jezikom se je ogasilo okrog 100 dijakov, po večini iz Furlanije. I Kranjske vesti. —r— Župnik Fran Škerianc. Po mučni dolgotrajni bolezni je zatisnil dne 20. t. m. trudne oči vpokojeni župnik — Fran Škerjanc. Rojen }e bil v Ljubljani 26. februarja 1. 1843, dovršil vse študije v LjubIjani in bil posv^čen v duhovnika septembra 1. 1867. Služboval je v kršni Istri v poreški škofiji, za(inje mesto je bilo v Bačvi pri Vižirijanu. L. 1908 je stopil v pokoj in ga je prišel uživat v svoje rojstno mesto v Ljubljano, kjer si je v prijazni Koleziji kupil lično hišico z vrtom. Toda ni mu bilo usojeno preživeti zadnjih dni svojega življenja v miru, zakaj gotovi ljudje niso bili zadovoljni z njegovim o4kriiim yi i>qštejnim značatem in z <nazori, ki se niso ujemali z Jegličevimi; šli so ga tožit in za vse neutemeljene prftožbe dovzetni Jeglič mu je 1. 1911. »kot riievre<l»emu duhovniku« vzel mašo in mu" prepk>vedal vsako cerkveno ©pravilo. »Nevaren« pa |e postal Škerjanec zato, ker ni ©dpbraval nesrečne politike naših klerikalGev. 1> odlok ^a je bolel in pospešil njegovo smft. 0d tistega časa je začel telesno hirati; a le telesno, ker njegov duh je ostal krepak do zadnjega diha. Skoraj dve leti je bil priklenjen na svojo sobo. Lansko leto avgusta meseca je napravHoporoko in kot zvesti sin svojega naroda.je postavil za glavno dedlnjo svojega inietia Družbo sv. Cirila in Metoda. Tako je postal prvi duhovnik, ki je volil svoje imetje Družbi sv. Cirila in Metoda, ,Lepše ni mogel dokumentirati svojega lepega značaja in blagega mišljenja. S pridnim in neumornim delom in štedenjem si jg iz svojih malih zaslužkov — saj Je znano, kaki siromaki so istrski duhovniki — pridobil toliko, da bo družba srečna s tem volilom. — Fran Škerjanec je bil blaga duša, izboren in inteligenten mož, ki se je zanimal za vse panoge človeškega znanja. Posebno veselje pa je gojil do mornarstva in veselje ga je bilo poslusati, koliko je znal v tej stroki. Naša narodna društva, posebno Sokol II., ki mu je volil tudi 100 K, bodo pogrešali zvestega člana. Ko ie bil še zdrav, se je jako rad udeleževal vsake narodne veselice! Zanimal se ie tudi za borbe in delovanje naprednega učiteijstva, ki ga je zaradi značajnosti in neupogljivosti cenil. Bodi mu blag spomin! —r— Liubjanski JegHč. mož kristalnega značaja, ie sedai zopet predmet IjubIjanskega dnevnega časopisja. To rnu očita, kako doma s pailco in vrvjo vzgaja svoiega sina, on pa se izgovarja, da vzgaja . svojo deco po katoliških načelih! Mi se v njegove domače zadeve nečemo mešati, ker nas to nič ne briga. Povedati ho^emo samo, da so tudi Slomškarji že siti Jegliča in njegove teroristične komande, zatb ' snujejo za Ljubljansko okolico posebno »podružnico Slomškove Zveze, da se izmuznejo izpod Jegličeve pete in da pride ubogi Jernej Ravnikar do — šarže! — Vemo tudi, da so zmerni ljubljanski kle;rikalci vsiljivega in nadležnega Jegliča siti do grla. (Besedo hooe imeti celo -pri nastavljanju osobja v »Katoliški Tiskafni«.) Baje je temu in temu Slomškarju kar pred nosom preprečil podporo (v pisaini deželnega odborništva dr. Zajca). Itd. Dična ta korenina ni res za nikamor drugam, nego da šari na čelu Slomškove Zveze. Tako ga je prevzela strast, da niti ne sluti, kako se rau dolbejo tla pod nogami, ka- kor telebi ob svoiem času, kakor je dolg in širok. Tedaj se obrne proti njemu splošno zaničevanie, zakaj nič drugega ne zasluži hudoben človek, ki je v prvi vrsti kriv, da ni dobilo ljubljansko učiteljstvo 6000 K podpore, ki mu jo je hotel nakloniti mestni svetl Ako treba — to trditev dokažemo! Sramota, da takega človeka učitelji sploh trpe v svoji sredi! Stran z nijm! —r— Kranjska špecialiteta na poliu šolskega nadzorstva. Ali se je že kje zgodilo, da izdaja oŁe-nadzornik svoji hčeriučiteljici, ki je po zakonu še nadzorovati ne sme, pohvalni dekret? Kdor hoče o tem kaj več zvedeti, naj povpraša Antona Maierja, c. kr. okr. šolskega nadzornika v Ljubljani. Morda pa je tudi c. kr. deželnemu šolskemu svetu kaj znano o tem! —r— Zahvala. Podpisana naznanjam, da sem po smrti svoiega moža Andreja Kmeta od g. blagajničarja »Društva vpokojenega učiteljstva« takoj prejela vso vspto, y naših pravilih zajamčeno. Za to pogrebno podporo se lepo zahvaljujem in vsem vpokojencem in vpokojenkam, ki še niso člani, prav toplo priporočam pristop. — V Ljubljani, dne 17. julija 1914. — Terezija Kmetova. -•-¦ ¦ Štajerske vesti. —š— K poglavju sanaciie Zavezinih listov. Tovariš Krotky iz Poljčan je nabral tekom enega tedna osem novih »Popotnikovih« naročnikov. Vsa čast zavednemu tovarišu! — Če bi imel več tako požrtvovalnih posnemovalcev, bi krnalu izginila tožba o slabem gmotnem stanju Zavezinih listov z 4nevnega reda naših zborovanj.  Goriške vesti. —g— Na c. 4r. moškem učiteljišču v Gortci so se pričeli ustni zrelostni izpiti pod predsedstvom c. kr. šolskega svetnika prof. Fr. Plohla dne 5. t. m. ter izvršili dne 9. t. m. Delalo je maturo 27 četrtoletnikov in 1 privatist. Prebili so izpite z dobrim uspehom nastopni abiturienti: Andrejčč Fran, Bregant Viljem, Culot Ivan, Cuk Anton, Droč Ivan, Dujec Miroslav, Faganeli Fran, Gravnar Bogomil, Kenda Milan, Košuta Dominik, Kramar Fran, Kuret Ehiil, Legjša |Rafael, Lenatdič Mihael, Podgornik Ciril, Podgornik Engelbert, Sancin Fran, fSemolič Milan, Vendermin Andrej. —g— S Krasa. Mnogi učitelji so vložili prošnjo na okrajni šolski svet v Sežani za draginjsko doklado. Okrajni šolski svet je dovolil na svoji zadnji seji 2000 K, ki naj se razdele med učitelje po potrebi. — Voditelj komenske šole je stavil nujni predlog, naj si izposodi okrajni šolski svet 100.000 K za zgradbo vseh potrebnih šol. Gospodje na okrajnem šolskem svetu pa so ta predlog odklonili. —g— V izpodbudo ie daroval neimenovan dobrotnlk 500 K za »Narodno solo« na Blančah. Šola se razširi še letos v trirazrednico in so že vse predpriprave dovršene. Treba pa je denarja za zidarske stroške, ki znašaio okoio 15.000 K Čez 4000 K je že nabranih, ostalo pa morajo zbrati zavedni Slovenci. Goričani, na delo && Narodno šolo na Blančah! Tržaške vesti. -rnt*~Łole CMD v Trstu. Iz tiskanega poročila posnemamo sledeče važnejše podatke. Deška šola pri Sv. Jakobu je bila 6razredna, a pojičevalo se je v 17 razredih. Prvi razred je irael 5 oddelkov, 3 ,-pri Sy. Jakobu, 2 na Acquedottu, II., III. in IV. razred po 3 oddelke, 2 pri Sv. Jakobu, I na Acqueflottu, V. razred 2 oddelka (Sv. Jakob, Acoiiedotto), VI. razred je bil ;samo eden, pri Sy. Xakobu. Poučevalo je 15 državnih, 5 od Družbe nameščenih ter 5, oziroma 6 pomožnih moči. Ob začetku šolskega leta je bilo sprejetih 930 otrok (na Acquedottu 331), na koncu leta pa jih je bilo 863 (na Acquedottu 314). Po narodnosti je bilo ob koncu leta 850 Slovencev, II Hrvatov in 2 Čeha. Domovinsko pravico v Trstu jih je imelo 433, drugje na Primorskem 243, y drugih avstroogrskih deželah pa 187. Zrelih za višji razred jih je bilo 731. nezrelih 117, neizprašanih 15. Da je 84-7 % zrelih za višji razred, je gotovo zelo razveseljivo dejstvo, na katerega je šola lahko ponosna. — Dekliška šola pri Sv. Jakobu je imela 6 razredov z 12 oddelki. Poučevali ste 2 državni, 10 po družbi nameščenih in 5 pomožnih učnih moči. Deklic se je vpisalo ob začetku leta 630, a ob koncu leta jih je bilo 582, 578 slovenske in 4 hrvatske narodnosti. Zrelih za višji razred jih je bilo 462 (80 %), nezrelih 99, neizprašanih 21. — Dekliška šola na Accjuedottu je bila 7razredna. Prvi razred je imel dva oddelka. Poučevale so 3 državne, 5 po Družbi nameščenih in 3 pomožne učiteljske moči. Vpisalo se je v začetku šolskega leta 567 deklic, na koncu leta jih je bilo 540, med temi 532 slovenske, 7 hrvatske in 1 češke narodnosti. 436 jih je zrelih za višji razred (80.7 %), 83 nezrelih in 21 neizprašanih. — Skupna števila: Na vseh treh šolah je vstopilo v 37 razredov ob začetku šolskega leta 2136 (1913.1. je bilo sprejetih 2057) otrok. Na koncu letošnjega šolskega leta pa jih je bilo 1985. Ker jih je bilo na koncu lanskega šolskega leta 1722, je potemtakem narastlo število otrok za 253. Po narodnosti je bilo od teh 1985 otrok slovenske narodnosti 1960, hrvatske 22, češke 3. — Domovinsko pravico v Trstu jih je imelo 1117, drugje na Primorskem 495, v drugih avstro-ogrskih deželah pa 373. 1629, torej 82 %, jih je zrelih za višji razred, kar je gotovo prav lep uspeh, 229 nezrelih, 57 pa neizprašanih. — Vpisovanje za prihodnje šolsko leto se bo vršilo 12., 13. in 14. septembra od 9. do 11. dopoldne pri Sv. Jakobu in dekliški šoli na Acquedottu, na deških vzporednicah na Acquedottu pa 12. in 14. septembra od 2. do 4. popoldne. —t— Poročil se je 18. t. m. tov. Avg. Waschte, c. kr. učitelj v Trstu, s tovarišico Ilko Burgerjevo, učiteljico na C. M. šoli v Trstu. Obilo sreče!