Gospadarske stvari. Eako prav debelo in vendar okusno korenje vzrediti. M. Odbere se v ta namen povrtna greda, ki se je že 2 leti zaporedoma močno gnojila in na kteri so se osipavni sadeži, najbolj belo zelje, pridelovali. Ta greda se brez nove pognojitve rigola t. j. 2—3 črevlje globoko prekoplje in zemlja, prst preobrne. Najboljae se to zgodi jeseni, da se potem črez zimo pusti ležati. Spomladi se poseje na njo korenjevo seme in ae prav globoko pod prst pospravi. Brž ko se mlade rastlinice iz zemlje prikažejo, se z malo motiko ali krampi6em okopljejo, t. j. zemlja se vzrahlja in mlade korenjeve rastlinice tako izredčijo, da stojijo 10—15 centimetrov vsak sebi. Eo se je to zgodilo, se potrosi razpadlo, na zraku gašeno apno ali pa nekaj pepela po korenje^i gredi. Če je vreme nekaj bolj vlažno, 7zraste korenje neizre6eno debelo in je tako sladko in okusno kakor nobeno drugo, ki ae ni na povedani način vzrejalo. Metenica, š6avje poatane zelo dolgo in korenje po 8 centimetrov v prerezu debelo. Tudi v na novo prekopani ledini, ki je za vrt namenjena, korenje dobro stori, ker korenine, kakor 7 rigolani prsti, brez opo^ire globoko segati morejo. Eako in zakaj borovje ali hojčje zarejati. M. Ni kmalu gozdnega drevesa, ki bi ae tako labko dalo zarediti, kakor je ravno borovec ali hojka. Zato hočetno tukaj nakratko povedati, kako je treba onemu ravnati, ki si ho6e kos zemljišča z borovjem ali bojčjem zasaditi. Eoliko je se pustega in golega zemljišča, bodi si po ravni ali po strmi, kjeine raste nič, nego nizko vresje, na kterem bi pa bor ali hojka prav dobro storila. Hojka ali borovec se zasadi ali po semenu ali po sadikah. Najbolj priporočajo setev v luknje. Trije moški to delo hitro in takole opravijo. Prvi moški naredi z motiko na jeden mabljej jamo v zemljo, ki ni pregloboka, drngi nosi dobre prsti ali 7 7re6ici ali jerbasu ali 7 predpasniku, kakor mu to pa6 najbolje kaže, in potrosi peria6e dobre prsti 7 narejeno luknjo in na to položi tretji blizo 10 zrnj semena 7 luknjo, jo zagrebe in nekoliko potepta. Seme se pa ne sme globokeje zagrebsti ko k večemu 2 milimetra. Ce na semenski luknji mala jamica ostane, je to dobro, da se more 7 nji deževnica nabirati in tako seme vlažno ostati. Ako se vrh tega semenska jamica še s kakim kamnom ali kako drugo rečjo, ki je ravno pri rokah, zavaruje, je to prav dobro. Semenske luknje se narejajo po meter narazen. Poseje se vedno več zrnj v jedno luknjo, zato, ker marsiktero zrno ne požene in ker se sadike, če jib več na mestu vzraste, jedna drugo vaiuje. Tudi je tako mogo6e, ako sem ter tje iz ktere luknje nobeno aeme ne požene, izostale sadike s preobilnimi iz drugib lukenj nadomestiti. Edor si pa boče s sadikami zasajati, ta si mora poprej sadike v posebnih aadičnib gredicah vzrediti. Zato se v pripravljeni gredi s pal6ico potegnejo žlebiči 12—15 centimetrov vsaksebi. V te žlebiče se poseje seme in na 2 milimetra globoko s prstjo pokrije. Globokeje ne kaže. Dobro je ga nekoliko poteptati. Greda se pokrije a smrečjem, da setev vlažna ostane in da solnčni žarki mladib sadik ne ope6ejo. Ko šilovje staremu smrečju začne odpadati, se to nadomesti z novim. Dve leti stare sadike se populijo in sopet po vrsti okoli 10 centimetrov narazen posadijo. Tako se dobijo dosti močnejše sadike. Dve leti pozneje se sadike se le presade" na avoje pravo mesto. Okoli 50 let staro borovje ali hoj6je je za podiranje. M. Rane na sadnib drevesih. Eedarkoli se sadno drevo tako ali tako rani, je prvo, da se ranjeno mesto zračnega pristopa skrbno varuje. Površne rane, ko je samo koža in ličje poškodovano, 6e se drevo udari ali ga zajec ogloda, je najboljae z drevesno mažo zamazati. Ta se naredi iz ilovice, kravjeka, nekoliko pepela in telečje dlake. S to mažo so rana prej ko mogoče zamaže najbolje, dokler se ae ni posuaila. Pri globokib ranah, ki aegajo v lea in stržen, najboljae služi premogov katranovec. Ce je preredek, pomeša se nekoliko z premogovim pepelom, da se zgosti. Tudi tenka ilovica ali saje bo dobre. Ta maža se razmaže z dolgim aopkom po ranah. Tudi mab, kakor po lesovju raste, je dober pomoček, če se ž njim rane trdno obvežejo. Zaceljene rane 8e morajo pa skrbno odvezati, da se zraka in solnca zopet privadijo. M. Akacije dajejo dobro kolje za vinograde. Da dajejo akacije dobro kolje za ^vinograde, to je že znana reč. V ta namen so drevesca naj pripravnejaa, ko ao okoli 5 let stara. Da bi se pa še s kreosotom napojil Ie8, to se, kakor skuanje kažejo, vendar ne izplača. Les, ki ae s kreosotom napoji, postane bolj trpežen, ali predrago pride. Sejmovi na Štajerskem 21. aprila sv. Ilj pri Turjaku, Rogatec, Cirko^ice, Sredia6e, 87. Lenart v Slov. gor. Vojnik, 23. aprila sv. Jurij na Pe8nici, Ho6e, Ptuj, Eaniža, sv. Mohor, Ivnik, sv. Ožvat na Nemakem, 24. aprila Mozirje, Zdole, av. Jurij na južnej železnici, 25. aprila Elein, Horbing, Dobro^lje, 87. Jurij na Ščavnici, Obrajna, Vozenica, Eostrivnica, sv. Jurij pod Tabrom, 26. apr. Kozje! Sejmovi na Eoroškem. 21. aprila Gradišče, 23. Gutstajn, Milštat; 23. aprila Trg; 25. aprila Mauten.