Štev. 45. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 2. novembra 1928. - Leto VII.
Leto VI.
Ifchaja Tiak poteh dopoldne. Izdaja konsorcij Irtalepa lista. Kah.ov: Mali list, Trieste, ca-nella centro 37. — L’rnd : via Taldirivo 19-111.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA STE7730 STOTINK. NABOCNIKA za celo leto 10 L., pol leta fi L., četrt lota 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol lot«, 12 L., četrt leta 5 L.
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN
-.mm- ■	»:	■
e;	o. i
ii I cir v'J j : 'i ,stalnih ob'ii
XN OBJAV
> .BU 5 L. j iaje primeren
popust p„ u.jgovoru.
MALI OGLASI: 30 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda; e VELIKIMI CliKAMI oO st. besoda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Majhna nerednost - velika nesreča.
Mali koledar.
Petek, 2. novembra: Spomin vernih duš v vicah. — Sobota, 3.: Just; Vikto-rin. — Nedelja, 4.: zahvalna; Kareil Bo-romej; desetletnica premirja. — Ponedeljek, 5.: Gaharija in Elizabeta. — Torek, (5.: Lenart (Lemko). — Sreda, 7.: Engelbert. — četrtek, 8.: Klavdij; Bogomir. — Petek, 9.: Teodor (Božidar); Teofil (Bogoljub). — Sobota, 10.: Andrej Avelinski; Trifon.
Majhne novice.
Saooo in Vanzetti.
Kdo se ne spomni teh imen? Bila sta anarhista. Obtožena umora bančnega blagajnika v Braintree v Ameriki, sta bila obsojena na smrt in po daljšem omahovanju procesa tudi res usmrčena z elektriko. Dejanja jima sicer niso mogli direktno dokazati, obsodili pa so ju vsled težkega soma, čaš da sta kaj takega zmožna. Vanzetti je bil namreč preje obsojen na 15 let radi nekega ropa v Bridgewarterju. Sedej pride najlepše. Giacomo Mede, Francesco Silva in še trije drugi so pred dnevi poslali guvernerju Fullerju v Massachussetts izjavo, da so sami izvršili rop v Bridgewarterju, ne pa Vanzetti. če je to res, je bil Vanzetti po nedolžnem obsojen prvič na 15. let in na ti krivi podlagi drugič na smrt, ker sc mu uboj bančnega blagajnika ni direktno dokazal.
Somu na oltar.
Patriotični Italijani poklanjajo državi papirje liktorskega posojila. Prvi je dal zgled načelnik vlade, ki je odstopil obveznic za 100.000 lir imenske vrednosti. Upravni svet Ameriško-italske banke v Milanu je tudi odločil darovati 100 tisoč. Večje ali manjše svote v imenovanih obveznicah poklanjajo zelo številni rodoljubi.	>
Konzul Barduzzi.
Karel Barduzzi, bivši deželni tajnik tržaških fašistov, je kot konzul prestavljen in Marseja v Tunis.
Na Malti.
Angleški guverner Malte, Strickland, je znan kot preganjavec italijanščine. Nekega dne se je trgovski potnik iz Benetk na ulici pogovarjal po italijansko glasno z nekim malteškim trgovcem. Stricklandovi «neznani mladeniči« so pristopili in jeli oba zmerjati, lako hoče Strickland praktično onemogočiti uporabo italijanščine na Malti, četudi je prebivalstvo italijanskega plemena.
Obligacije na grmadi.
Na dan fašistovske obletnice se je poleg drugih opravila tudi sledeča ceremonija: Ob «oltarju domovine®, kjer počiva neznani vojak, so postavili dva stara poganska altarja iz Dioklecijanovega kopališča. Na obeh je gorel ogenj. Z velikim spremstvom je pristopil vladni načelnik Mussolini in v plamenih zažgal po eno obligacijo liktorskega posojila. Pozneje se je podal Mussolini v plinarno. Tam je bilo v 37 zapečatenih vrečah polno papirjev državnega dolga za skupni znesek 140,664.100 lir. Vse to jo bilo darovano državi od raznih ustanov in zasebnikov. Vse te obligacije so vpričo Mussolinija zažgali v plinarni, s čemur je izbrisanega toliko državnega dolga.
Zeppelin se vrača.
Nemški balon Zeppelin. Ob dveh po-polnoči (po tamošnji uri) ▼ ponedeljek 29. oktobra se je dvignil iz Lakehursta proti Njujorku ter krenil spet proti Evropi.
Železniških nasreč sc dogodi povsod kolikor toliko. Tako velike pa že dolgo ni bilo, kakor se je pripetila 26. oktobra pri postaji Becea blizu Krajove v Bu-lnundji. Iz Sibinja je prihajal brzovlak, od Bukarešta pa Simplon-ekspres. Na mali postaji Becea, 8 km od Slatine, se nista imela ustavljati, zato sta vozila z vso hitrostjo. Ker niso bili tiri pravilno napeljani, sla vlaka z vso silo butnila eden v drugega. Lokomotivi sta se kar zadrli ena v drugo. Strojevodja sta bila namestil mrtva. Ob strašnem sunku sta se oba razbita vlaka užgala. Mrtvih je bilo 32 oseb, težko ranjenih pa okoli 50. Plameni gorečih vlakov so razsvetljevali I nočno temo (bilo je ob 3. zjutraj) in izpod razvalin vagonov so se slišali klici in vzdihi ranjencev. Kar je zdravega ostalo, je hitelo pomagat. Tekli so na postajo, a tam ni bilo nikogar. Službujo-
V nedeljo zjutraj je kmalu po peti uri prišla neka mlekarica v hišo št. 7 ulice S. Zenone pri Sv. Jakobu. Na dvorišču je videla v temi ležati nekega moškega. Mislila si je: tale je soboto praznoval nekoliko predolgo, pa ga je tukajle vrglo spat. Vendar je ljudem v hiši povedala, i Šli so pogledat in našli, da na dvorišču leži ubit moški. Lahko si je misliti, da je bila naenkrat vsa ulica pokonci. Tekli so naznanit orožnikom pri Sv. Jakobu in telefonirali zdravniški am-bulanci. Zdravnik je prihitel, a ni mogel nič pomagati. Mož je bil ubit s topim orodjem in je imel še eno globokk) rano v sencu, iz katere je tekla kri. Pri mrliču so našli osebno izkaznico, glasečo’ se na ime Aleksandra Baroncinija iz Imole, starega 31 let. Bolj čudno je bilo pa, da so našli pri njem denarnico s 26 lirami in listnico s 300 lirami. Eno je gotovo: ubit ni bil z roparskim namenom. Ali je bila nesreča? Tudi to je skoraj izključeno. Nastane še vprašanje, ali je bil na istem dvorišču ubit, ali po uboju tja
f Drago Bajeo.
V Biljah je nenadno umrl v svojem 24. letu g. Drago Bajec, pravnik in bivši poročevalec «Edinosti» iz Gorice. Doma iz Vipave, se je bil napotil študirat v Padovo, kjer je obolel. Vrnil se je proti domu, a prišel samo do Bilj. Mrtvega so prepeljali v Vipavo, kjer so ga pokopali v ponedeljek 29. oktobra. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje, pokojnemu večni mir!
Velike povodnji.
Južni gorki vetrovi so prinesli obilo dežja in še zgodnji jesenski sneg po gorah raztopili. Reke so sila narastle v Franciji, Italiji in tudi drugod. V Benetkah je v nedeljo 28. oktobra visoka plima poplavila ves Markov trg, tako da so vozili gondole po njem. Fašistov-ska parada je morala biti na drugem kraju. Tudi na Beki je morje pomivalo ulice.
Turški teden.
Tedenski praznik pri mohamedancih je petek. Kemal paša pripravlja novo odredbo, da bo tudi na Turškem nedelja — dan športa in pijančevanja.
Zgodovinski boben.
Pri neki slavnosti v Losensteinu na Avstrijskem je bobnar krepko udaril i:a boben in na velilko žalost pretrgal kožo. Ko so potrto godalo pregledovali, so našli notri napisano: «Ta boben so pustili Francozje 1. 1809. v Altenmarktu«.
či uradnik in 'kretnik sta zbežala. Svoje službe nista pazno vršila in tako povzročila nesrečo. Eden potnikov je brzojavil v Krajovo, odkoder so takoj poslali poseben vlak na pomoč. Smrt je strašno gospodarila. V tretjem razredu brzovlaka je našla smrt med drugimi ena cela družina: oče, mati in 5 otrok. V nekem spalnem vagonu je našel smrt inžener Bocca z ženo in hčerjo. Italijanski trgovec Lucca se je vozil v tretjem razredu brzovlaka z ženo in tremi otroci; živ je ostal od cele družine le en 4 leten otrok.
Nesreče je baje deloma kriv tudi strojevodja brzovlaka, ker ni ustavil, ko je opazil, da ne vozi po pravem tiru. On je seveda tudi mrtev. Pobeglo uslužbence s postaje pa išče policija. — Istočasno so se dogodile nekatere manjše žel. nezgode v Bumuniji.
jJrenešen? Zdi se, da se je uboj zgodil drugod kje v bližini in da so ubijalci mrliča zanesli s ceste na dvorišče.
Veliko, vprašanje pa je potem:	kdo
ga je? Policija je skrbno poizvedovala o vseh okoliščinah. Baroncini je delal pri tobačnem silosu tvrdke Spierer v prosti luki. Stanoval je z ženo in dvema otročičema v ulici Cristoforo Belli v šentjakobskem okrožju. Navado je imel večkrat ponoči izostajati, zato žena ni bila v posebnih skrbeh tisto noč. V gostilni je bil baje dvakrat tisti večer in tudi v družbi ženinih sorodnikov, ki so ga spremljali proti domu prvikrat ter ga videli, da je šel še drugič z doma.
Ponoči krog ene ure je baje vozil po tistih ulicah rdeči avto, v njem dva moška in ena deklina. Nekako ob istem času so druge priče slišale krik: ((Primi ga, drži ga!» To bi kazalo na to, da je bil uboj premišljen in pripravljen. Večjo jasnost bo prinesla pač nadaljna preiskava. Nekaj osumljenih oseb so že zaprli.
Komunist Maffi.
Bivši komunistični poslanec Maffi Fabricij je bil pred posebnim sodiščem 19. oktobra obtožen članstva pri vodstvu komunistične stranke. Sodišče ga je te krivde oprostijo, ostane pa veljavna že prejšna obsodba na konfinacijo. Njegov soobtoženec Azario Izidor je bil obsojen radi komunistične propagande na 10 let zapora in 13.100 lir denarne kazni.
Proč fotograf!
Ko so bili na budimpestanski tehniki proti judovski izgredi, je neki časnikarski fotograf v bližini tepeža hitro nastavil svoj aparat, da bi ujel dogodke na ploščo. To pa ni bilo všeč bojevitim nacionalistom. Obsuli so sitneža s kamenjem in ga pregnali.
Kombov spomenik.
V Ponsu na Francoskem so v nedeljo 28. oktobra odkrili spomenik glasovite-mu Emiliju Kombu (Combes), ki je kot ministrski predsednik četrt stoletja preje izvedel nasilno ločitev Cerkve od države. Nacionalisti so bili zelo protivni temu spomeniku, češ da je Combes le škodo naredil francoski državi, ko je Cerkev preganjal in armado zanemarjal. Na dan otvoritve so se prerili skozi množico z nekim vencem, kakor da se hočejo pokloniti spominu slavnega fra-masona. Naenkrat eden izvleče iz venca kladvo in razbije kipu nos in brado. Nastal je pretep z žandarji. Ubit je bil en nacionalist, aretiranih kakih 30.
Tržaški kanon.
Dolgo smo ga pogrešali. Nadomeščala ga je le sirena. Na 28. oktobra pa je točno opoldne zopet zagrmel in od takrat nam zopet redno vsak dan oznanja poldan.
Kdo bo kralj Mažarov?
Pisatelj Evgen Bakocsi je začel baje delati propagando, naj bi se imenoval za kralja Mažarov sin lorda Rothennerja, Hamsvorty. Posebno verjetno ni, da bi ta misel prodrla.
Tramvaj ga je povozil.
V torek 30. oktobra zjutraj se je zgodila smrtna nesreča s tramvajem v Trstu. Tramvaj št. 9. je vozil od ulice Broletto pri ladjedelnicah proti mestu mimo Lojda. Tam je hotel neki delavec kar med vožnjo skočiti na prednji voz. Ker se z desno roko ni mogel obdržati, ga je omahnilo nazaj ravno pod priklopni voz, ki mu je strl glavo. Nesrečniki je 24 letni Fran Žiberna, ki je stanoval pri Sv. Mar. Magdaleni na št. 562, Voznika ne zadeva nobena krivda. Veliko ljudi predrzno skače med vožnjo gor 'ali dol; če je zadaj priklopni voz, je hitro nesreča.
Hudi Brglez.
Rudolf Brglez je pred časom umoril v Bitolju nekega milijonarja. Oni dan je prišel žandarjem v roke. Ko so ga gnali, je hotel pobegniti, na kar ga je žandar ustrelil na mestu.
Sedem delavcev zgorelo.
V Dižonu na Francoskem se je v neki tovarni vnel bencin. Sedem delavcev je takorekoč živih zgorelo.
Pijanost ni - zdrava.
V Vojvodini je notarski namestnik Šim cev v Kup usi ni prišel zvečer z neke zabave domov dobro natrkan. Legel je v posteljo zaspan z gorečo cigareto. Postelja se je vnela, ali o moten, kakor je bil, se ni mogel pravočasno rešiti. Dobflii so ga mrtvega, vsega ožganega.
Po oceanu plaval 15 ur.
Na nemškem parniku «Bheinfeld» je služil 16 leten dečko, ki je na vožnji po Indijskem oceanu neopožen padel v vodo. Z italijanskega parnika «Liana» ga je kapitan opazil in mu poslal čoln na pomoč. Bil je skrajni čas. Petnajst ur je deček plaval in bil je v svojimi silami že pri kraju, ko je opazil parnik. Porabil je zadnjo moč, da je dočakal čolna. «Liana» ga je nato peljala do Kalkute v Indiji.
Pravočasno umrl...
V Pfundsu na Tirolskem so prišli svatje v cerkev. Ko sta žeinin in nevesta pred oltarjem stala, se je on nenadoma zgrudil mrtev na tla prodne s i: nori
ika izvršila. Sreča v nesreči za nevesto, da ni ostala vdova!
Gore se ruiljo v Švici.
O gori Arbino pri Belinconi smo že pisali, da, se je z nje utrgal cel breg in se v dolino sesedel. Premikanje tal pa s tem ni še jenjalo. Tudi drugi vrhovi v soseččini se podirajo. Neka gora, visoka 1440 m, je zgubila vrh, in je zdaj 100 m nižja. Plazovi zemlje in kamenja se opažajo na raznih krajih. Pričakuje se, da bo tudi gori Arbino vrh odletel. Vas in dolina Arbedo je v nevarnosti.
BET Sedemstoletnicaf župnije.
Župnijo v Črnomlju na Belokranjskem je ustanovil oglejski patriarh Berhtold, brat sv. Hedvige, poljske kraljice, 1. 1228. V Črnomlju so letos obhajali sedemsto-letnico. Župnija še dandanes pripada nemškemu viteškemu redu.
Skrivnosten umor v Trstu.
Obletnica fašizma.
Na 28. oktobra je preteklo 6 let, odkar vlacla v Italiji stranka fašistov pod vodstvom Ben-ita Mussolinija. Kakor vselej, se je tudi letos obletnica praznovala slovesno. Mussolini je izdal na vse fašiste poslanico, ki se je v nedeljo pri dopoldanski paradi prečitala povsod, kjer se je vršila parada. Poslanica slove tako:
<(Čriie srajce! Šesto leto fašistovske revolucije se zaključuje z močnim aktivom javnih del, ki ostane stoletja, dokaz naše vere, naše moči, našega dela. Celih dva-tisoč osemsto dvoje javnih del bo otvor-jcnih v dejansko in molčečo proslavo velikega podjetja, ki je v oktobru 1922. osvobodilo italijanski narod ter ustanovilo nov način vladanja za Italijo in za svet. 566 je cestnih del, 337 šolskih poslopij, 399 vodnih naprav, 65 melioracij, 63 pomorskih, 79 zdravstvenih naprav, 371 javnih poslopij, 860 raznih del in mnogo drugih manjših. Ob tem izkazu suhih številk mora utihniti vsako nasprotno govoričenje znotraj in zunaj meja. Za številkami je roka, denar, življenje in blagostanje fašistovskega naroda.
Črne srajce! Treh dogodkov se moramo spomniti v tej uri veselega zadoščenja in novih namenov: denarske reforme, zakona o Velikem svetu, splošnega izboljšanja tal. To so trije temeljni dnevi v zgodovini režima, po katerih se posebej odlikuje leto VI. Denarska reforma. je venčala vztrajno hrambo lire, katera se zdaj zavarovana v zlatu, ne boji več spletk in presenečenj. Zakon o Velikem svetu jamči stalnost in trajnost fašistovske države. Splošno izboljšanje tal bo dalo zemlje in kruha milijonom prihodnjih Italijanov.
Črne srajce! Ponosni na to, kar smo izvedli, stopamo v sedmo leto. Začenja se s proslavo italijanske zmage ter s shodom kmetov in bojevnikov v Rimu. Videlo bo pomenljive dogodke in velikanska dela. Vladavina bo vedno bolj razširila svoje temelje, dokler ne bo imela zbranega pod liktorskimi znaki vsega italijanskega ljudstva, trdno sklenjenega v zavestni disciplini potom svojih političnih in sindikalnih ustanov. Italija, ‘ki smo jo mi hoteli videti delavno, molčečno, žilavo, vstaja. Pozdravimo jo, dvignimo prapore in puške z enim samim vsklikom* tistim, k;i je vzbujal in še vzbuja vselej trepet naših sovražnikov vsake barve in stranke: A noi!
Rini, 28. oktobra, 1. VT. f. e.
Mussolini».
Kaj delajo Judje.
V starem testamentu so bili Judje ali zraelci poseben izvoljen narod, ki se a je božja previdnost posluževala, da njegovim posredovanjem uresniči ibljubo, poslati vesoljstvu odrešenika.; z svetega pisma je razvidno, da je mo-al Odrešenik priti vsemu človeštvu, lato je z njegovim prihodom odpadel
razlog za posebno stališče ali funkcijo Izraelcev. Tu začenja tragika judovstva.
K načrtom božje previdnosti niso Judje dali' svojegh nacionalnega privoljenja. Načrti so bili uresničeni proti volji Judov. Iz svetopisemske knjige »Apostolskih del« že kaj določno seva spor med judovskim nacionalizmom in mlado vesoljstveno Cerkvijo. Zmagala, je Cerkev. Jude je tepel njih lastni nacionalni fanatizem. Izgubili so skupno domovino v borbah z železno rimsko državo, razpršili so se med vse kulturne narode.
Značilno pa je, da ta posebni rod ni izgubil narodne zavesti. Svoje judovske skupnosti se skozi stoletja zavedajo in preko vseh dežela trdno drže vkup.
Judje še vedno pričakujejo obljubljenega Mesija ali odrešenika. Zato se tudi dosledno smatrajo za posebno izvoljeno ljudstvo božje in zaničujejo vsa druga ljudstva in narode kot manj vredne, «nečjste» pogane. Pri tistih Judih, ki so zapadli v moderno brezverstvo, se ta čut izvoljenosti sprevrača v grobo strast gospodovanja nad narodi.
Značaj ni pri nobenem narodu tako razvit kot pri Judih. Čuvstvo, fantazija, sentimentalizem ne igra pri njih takore-koč nobene vloge. Umstveno so krepki (filozof Spinoza n. pr. je bil Jud.) Naj-silnejša pa je pri njih volja. Ta volja je kakor plaz, ki vse podira pred seboj. In ker je njih volja, gospodovali nad narodi, so znali tekom zgodovine ta namen doseči.
V zgodovini je ena sama sila, ki je vdržala naval judovstva:	katoliška
cerkev. Ta jih je od početka poznala do dna in je znala sebe in svoj zvesti krog ograditi proti judoskemu obleganju. Ko so sc narodi Cerkvi izneverili, so padli naravnost v judovsko past. To je osnovna poteza v zgodovini zadnjih 500 let.
Judje skušajo gospodovati najprej z denarjem. V srednjem veku je Cerkev obretovanje prepovedovala. Zato se ni mogel kapitalizem širiti in utrjevati. S posebnimi zakoni in veljavnimi običaji je bila Judom onemogočena absolutna kontrola socialnega gospodarstva. Humanizem in verski odpad 16. stoletja sta Judom utrla pot: začel se je kapitalistični razvoj nove dobe, katerega Cerkev ne more več ustaviti, ker je narodi več ne slušajo. Dandanes imajo Judje vse svetovno gospodarstvo v rokah potom bank, borz in trustov. Znani Levcnštajn, ki je letos padel z letala v morje, je bil Jud. Kdo ne pozna Rotšilda? Na parižki, dunajski, budim-peštanski, zagrebški borzi je vse judovsko. Poljsko je od Judov poplavljeno.
Drugo sredstvo gospostva imajo Judje v čaasopisju. Kristjanu boš težko dopovedal pomenljivost časopisja, Jud voha to že po nagonu. Zato se povsod loti časnikarstva. Iz časnika, glasnika javnega mnenja, naredi brž pridobitno podjetje, ki vabi krščanske kaline na judovski kapitalistični Hm. Zgledov ni treba daleč iskati. Izmenujmo pa n. pr. dnevnik «Neue Freie Presse« na Dunaju,
ki diktira javno mnenje v Avstriji, ali ((Berliner Tagblatt«, ki misli za Nemce. Tako so tudi podrugod velika časnikarska podjetja v judovskih rokah.
Slednjič pa vladajo Judje na ta način, da vodijo organizirano- ljudsko nezadovoljnost po svojih potih. Besedo-: ((Proletarci vseh dežela, združite se!« kdo jo je vrgel v svet? Jud Karel Mor-dehaj, ki se je po nemško pisal Marx (Marks). Feist Wollfso-hn (Lassalle) je bil njegov pomočnik — tudi Jud. Zgodovina socializma kar mrgoli judovskih imen:	Kautsky, Bernstein, Lieblcnecht,
Kllenbogen, Adler, Bauer — sami prvaki socializma, sami Judje. Pesni-k so-cia-listočnih nebes na zemlji, Heine, je bil tudi Jud.
Ruski nihilizem in boljševizem je delo Judov. Ruski značaj sploh nima toliko viharne volje, kolikor je je pokazal pod judovsko sugestijo od času revolucije. Ta revolucija sploh ni ruska, je judovska. Judje so ugonobili carstvo za lastno korist, da se osvobo-de poprejšnih zakonov in običajev, ki so onemogočali nebrzdan razvoj kapitalizma. To je zdaj
doseženo in novi nevezani kapitalizem se zdaj pridno utrjuje pod sovjetsko firmo. Kmet bo zdaj svoboden gospodar delati dolgove in tako zasi-gurati kapitalu krasne stalne dohodke v obrestih. Pravi ruski ljudje, videč, komu so ro-botali v revoluciji, si lase ru-jejo. Marsikateri idealen mlad boljševik si je že vzel živeljenje, ko je spoznal, kakšni ideali so s-e dosegli. Ruski narod je uničil s carstvom vred velike kulturne dobrine svoje krščanske pretekosti. S puhlo- brezversko propagando, trapastim šolstvom, razbitjem družine in vsakršno razbrzdanostjo hočejo Judje ljudstvo navaditi na vlogo ((nečistih«, manjvrednih poganov, sami pa ostati absolutni gospodarji.
Mažari- (uralo-finsko pleme) so v Evropi prvi, ki čutijo, da je treba nekaj ukreniti proti vplivu judovstva. Ravno zadnje čase beremo novice o preganjanju Judov po univerzah, že itak — edino tam — zakon omejuje število judovskih študentov. Mažarski nacionalizem kaže krepko voljo: bomo videli, če bo kos Judom.
KATOLIŠKI RAZGLED.
Velja še danes!
Papež Pij X., ki je notranje življenje katoliškega občestva čudovito poživil, je -kratko pred svojo smrtjo, leta 1913., zapisal duhovnikom in vernikom: ((Zastonj boste gradili cerkve, prirejali misijone, ustanavljali šole, vsa Vaša dobra dela bodo razdejana, vsi napori zastonj, če ne boste znali istočasno uporabljati napadalno in branilno orožje krščanskega tiska«.
Delavcev je malo.
V goriško bogoslovno semenišče, ki je edina- bogoslovnica za vse štiri škofije Julijske Krajine, je letos vstopilo 14 mladeničev. V vseh štirih letnikih bogo-sl-ovn-i.ee se nahaja 38 gg. bogoslovcev. In to za nad milijon katoličanov Julijske Krajine, Vinograd je velik, delavcev mar lo. Bo treba, da bo verno ljudstvo poskrbelo za vzgojo duhovskega naraščaja, kot to -delajo -katoličani v starih deželah Italije. Videmska škofija ima n. pr. sama 90 bogoslovcev!
ltumeui škofje.
Ko je lani papež posvetil šest kitajskih duhovnov za škofe, so veilevlasti, ki imajo kolonije, postale pozorne. Pij XI. je brž takrat izjavil, da želi posvetiti v tistih deželah, kjer je domače -duhovščine dovolj, domačine za škofe. holonijal-ne države, posebno Francija in Anglija, sc temu upirajo. Zakaj boje se, da bi izgubile kaj moči in vpliva, če pridejo na škofijske sedeže domači ljudje, ki bodo vestno branili pravice in kulturo domačinov. «Popolo dTtalia« poroča, da je papež hotel imenovati nekega zamorskega. duhovna za škofa v Ugandi, pat je angleška vlada protestirala. Toda Cerkev lahko za nekaj časa počaka, a svoje glavne poti ne more zapustiti. In po tej
poti hodi z naukom, da je m-ati vseh narodov, da mora za vse z enako ljubeznijo skrbeti. O tern nauku bi se, posebno v sedanji dobi besnega nacionalizma, morali mnogi katoličani na novo in temeljito poučiti.
Prazno verstvo, vraže, vedeževanje
se širi po mestih med sloji, -ki so se odtujili Cerkvi. Koliko zla povzročajo take prazne marnje, naj pokažejo sledeči slučaji iz policijskih zapiskov v MonakoVem. (Pripomnimo, da uganjajo nekatere ženske po mestih kar nekako obrt s proroko-vanjem iz kart ali potez na roki.) Ne-ki gospe je bilo- iz kart napovedano, da se bo njen mož ustrelil. Od strahu jo- je zadela kap, mož pa še danes živi. — Neki drugi se je proroko-valo, da ne bo preživela 32. leta. Strašno je trpela ves la čas od strahu in groze; pomirila se je šele potem, ko je videla, da se napoved ni uresničila in se je prepričala, kako nespametna je bila, da je verjela. — Nekemu možu je bilo rečeno, da mu je žena nezvesta. V togoti je ubil nedolžno soprogo, sam se je pa obesil. — Ubogi služkinji je vedeževal-ka zagotavljala, da .naj se pripravi na skorajšnjo možitev. Revica je mislila, da se bo to res zgodilo. Od vsakega moškega, ki ga je srečala, je pričakovala, da j-i- bo s prijazno besedo ponudil zakon, a ni bilo nič. Končno so- jo odvedli v norišnico. — Zopet druga mladenka je dobila odgovor, da ne bo dosegla starosti. Radi silnega vznemirjenja je izvršila samoumor... To naj zadostuje, da spoznamo, kako prav ima Cerkev, k-i take budalosti zavrača in zabranjuje. Prepoveduje jih pa tudi prva božja zapoved, kakor tudi zdrava pamet. — Tudi v Trstu cvete ta vedeževalska- obrt. Razni ((egiptovski« čarodeji berejo dru-
PODLISTEK
Ivan Cankar:
O ČEBELNJAKU
Dobrih sto- korakov od koče, malo nižje v dolini je stat Mrvin čebelnjak, njegovo jed-ino bogastvo. In ta čebelnjak ni bil posebno krasen. Videlo se mu je, da je doživel že visoko- starost. Slike na posameznih panjih so že zelo obledele; le tu pa tam se je še bleščala glorijo!a nad glavo neznanega svetnika in razločno se je še videlo črno kolo svete Katarine. Pred panjem je stala preperela tepka s temnimi, razdrapanimi vejami.
Kakšno bi bilo življenje, da bi ne imel vsakdo nc-kaj -najljubšega, kar mu daje moč in- tolažbo, četudi mu -iztrgajo vsa druga bogastva? Mnogo jih je, ki se zavedo svojega najdražjega zaklada šele v nesreči, kadar jim ne ostane ničesar dru-zega več, — in solzne oči se zasvetijo od
sreče in ponosa. A drugi so ga odkrili že zgodaj v razkošnem trenotku in čuvajo ga kakor svoje življenje... Otrok ima svojo punico iz cunj, a jaz imam svojo filozofijo-; župan Blokar ima skrinje cekinov, a Mrva ima svoj čebelnjak.
Spomnil se je ve-lik-rat, kako se polagoma pomika njegovo življenje na večer, in mislil je o smrti-. A d-a bi se mogla kdaj zgoditi njegovemu čebelnjaku ka-koršnakoli nezgoda, na -to ni misli-l nikoli.
Hladno je bilo, ko se je vračal iz županove gostilne proti domu; zavil se je tesno v svojo suknjo in privihal ovratnik. Hiše ob poti so bile nizke in precej oddaljene druga od'druge. V nekaterih so bila okna š-e razsvetljena, druge so dremale tihe in -temne. Steza se je vila polagoma navkreber. Na- obeh straneh se je dvigalo visoko grmovje; čas-ih je zašu-medo v njem s tistim skrivnostnim nočnim glasom, ki vzdrami človeka iz sanj, kakor bi ga prijel za roko... Ali se
je vzbudila senica in zafrfotala s pe-roti? Ali sc je odkrhnila preperela veja? Ali je nastopil jež svojo pot med uvelim listjem?
«Da, kaj mi more?« govorit je Mrva polglasno. «To je bil zaslužil že davno... Vsi so njegovi hlapci... On je naposled dobra duša, toda ljudje so ga razvadili, da ne pozna več -nikogar druzega, kakor samega sebe... človeklu je naravnost nebeško pri srcu, kadar more malo podrezati tacegade...«
Stal je pred svojim čebelnjakom:	po-
vesil je glavo in noge so se mu tresle. Ne mogel bi povedati, česa se je prestrašil; zakaj njegova slutnja j-e bila tako strašna, da je v prvem hipu ni hotel priznati niti samemu sebi.
«Kaj mi more?...«
Pred davnim časom mu je bi-l- dovolil Blokar iz posebne milosti, da si je postavil čebelnjak na njegovem svetu. A županovo je bilo vse, kolikor daleč je seglo oklo...
IV.
B-loka-r se je čutil osramočenega. Vedel je dobro, da- nima njegova razljučcnost nobenega pametnega vzroka in da je pravica na strani Mrve. Samemu sebi se je zdel podoben otroku, ki se zjutraj vzbudi in prične kričali in ihteti brez vsacega povoda.
«Ali jaz mu pokažem! Zadenem ga v živo, da bo- čutil!«
Njegov srd ni hotel nikakega prigovarjanja.
«Prcd vsem svetom mi pljune v obraz, kakor bi imel pred sabo samosraj-čnika... Radoveden sem, kako bo odpiral oči...«
Stopil jo na prag in hladna sapa mu je zapihala v razgreti obraz. V gostilni je sedelo samo še par polpijani-h kmetov, ki so se razgovarjal-i s hripavimi, kričečimi glasovi. Iz okna je padala na cesto medla svetloba; visoki topoli so stali v dolgi vrsti in njihove -ozke sence so sc raztezale daleč preko travnikov. Redki, beli
gnu srečo iz kart in pobirajo strmečim dni je bil slab, nato pa je bolezen kalinom desetake in stotake iz žepa. — li čudodelniki pa imajo hude in spretne sovražnike v policiji, ki: hoče ubraniti prebivalstvo pred izkoriščanjem po teh škodljivcih.
t BONE BENKO.
Hrast za hrastom pada. Vrste naših najboljših se redčijo. Nadebudnega, živahnega in z vsemi prijaznega maturanta Benkola Bonela ni več med nami. Bog je presadil to krasno cvetko iz našega vrta na svojega tako nenadoma, da nam je skoro nemogoče misliti, da nas je za vedno zapustil on, ki se je še pred kratkim tako veselo smehljal v naši družbi, govoreč o svojem skorajšnjem odpustu iz vojaške službe in svojih bodočih študijskih načrtih.
4. oktobra je še redno opravljal svoje pisarniške posle v glavni vojaški bolnici v Firencah, kjer je služil kot sanitejec. •r>. t.. m. pa je začutil nenadne hude bolečine v trebuhu, radi česar so ga prenesti takoj v bolniški oddelek. Nekaj
obrnila na bolje in vse je kazalo, da je izven nevarnosti. Toda bolezen se je naenkrat poostrila tako, da so bili zdravniki prisiljeni zateči se k operaciji. Operirali so ga 14. oktobra. Na slednjega dne pa je izdihnil mirno kot angel svojo blago dušo.
Ne moremo se privaditi na bridko resnico, da Te je kruta usoda iztrgala iz naše srede ravno ko si namerjal korale v življenje, poln načrtov in nad.
Edino čista, od sveta še nepokvarjena duša, kot je bila Tvoja, dragi Benko, je lahko govorila z usinevom na ustnih, p red n o Ti jih je poljubil smrtni angel: «0, kako lepo umreti. Saj bo lepo tam gori...!» Te zadnje Tvoje besede nas tolažijo, ker nam dokazujejo, da Te je hotel imeti Vsemogočni čistega in nepokvarjenega ter Te ni hotel dati svetu, da bi Te pokvaril. Zapustil si nas, toda v naših srcih boš živel večno kot vzor radi svoje ponižnosti, pokornosti in marljivosti. Naj Ti bo lahka domača gruda, katero si tako zelo ljubil.
Prijatelj.
Kaj nam z dežele pišejo
PONIKVE na Krasu.
že kakih 50 let imamo za sv. Luka svoj praznik in shod. Tako so naši predniki vpeljali, ker so se nekoč z Avberci sprli. Praznujemo pa 3. nedeljo oktobra in tako smo naredili tudi letos. Posetijo nas za ta shod tudi sosedje, ker je ta dan blagoslov ik'raškega terana. Letos nam ga je Bog malo dal, ali kapljica je izvrstna.
Nekaterim mladeničem iz kobjeglav-ske občine je bil praznik prekratek. Zato naj drugo leto gospod oznani sv. Luka kar tri dni zapored, ali pa naj glavarstvo dan podaljša. Kajti še po polnoči so bili žejni in iskali, če bi kakšen gospodar dal	piti. Krepke	volje	treba,
da človek še	ob	eni po polnoči	vliva
teran vase.
Isto noč je neka barabca na kmečkem dvorišču kos črnega kruha nasadila na oje pri vozu. Tak teleban naj se pazi, da ne bo še letos iskal drobtinic. Mi smo v skrbeh, kako se bo živelo, tak le pa se iz daru božjega norčuje. Če bi vedeli, kdo je, bi si	že	zapomnil	letošnji sv.
Luka. (Pa ni	bil	morda iz	tiste	kom-
panije, ki ponoči žanje po ondotni okolici? o. ur.)
I* KNEŽAKA.
Smrt je začela pri nas hudo gospodarili med najkrepkejšimi. V Knežaku je umrla za pljučnico mlada gospodinja Matilda Bavec, edina še preostala hči našega organista Antona Jenkota, še do zadnjih časov cerkvena pevka. Zapušča 4 nepreskrbljen* otroke; najstarejši je šele 6 let star. Pri pogrebu so ji pevci v znak sožalja zapeli par žalostink. Na Baču pa je tudi umrla mlada mati Frančiška Fatur in Janez Urbančič, krepak mož pri GO letih. Temu zadnjemu so se
oblaki so sanjali na nebu in mesec je plaval med njimi.
Župan se ni megel odločiti, da bi spregovoril. Sram ga je bilo, da bi se maščeval ponoči in na skrivnem, kakor hudodelec. In resnično je čutil v svojem srcu, da je hudodelstvo, kar namerava. Tesno mu je bilo in neprijetno, a da bi mogel svoj sklep preklicati, to mu ni prišlo na misel niti za trenutek.
«Zdaj bo menda že doma, in čas je; to se ne da več odlašati...®
Vrnil se je v sobo in stopil k mizi. Silil se je, da bi izglodal veselo in hudomušno, toda oči so ostale motne in resne, samo ustna so se zategnila v zo-pern smehljaj.
«Vi dva, Miha in Jernej, mi bota nocoj pomagala, da napravimo majhno šalo... Samo molčita; ni treba praviti nikomur; — naposled zvedelo se bo takto ali tako...»
Na tihem sc je jezil nad samim seboj. «Ali bi ne mogel napraviti sam te neum-
v Trstu splašili konji, potegnili so ga podse in ga pohodili po glavi in po plečih. Kljub skrbni strežbi je v bolnici v Postojni ranam podlegel. Prepeljali so ga v torek na domače pokopališče.
Vsem prizadetim družinam našle iskrene sožalje, iz SKEDNJA.
V petek dne 19. oktobra je umrla g. Amalija Pipan, soproga dobroznanega pismonoše v pokoju, Pipana. G.a Amalija je bila biaga, dobra duša in marsikdo je žalostno vzdihnil, ko je zvedel, da je ni več. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 21. oktobra ob obilni udeležbi. Gospod ji daj večni mir!
ŠEMBIJE.
Posemiku Kruhu ukradenih konj še nisi našli. Toda kmalu po tisti tatvini so posteniku Barbišu tudi ukradli par konj. K sreči jih je slišal sosed, ki še ni šel spat in je takoj spravil celo vas pokoncu; naši fantje so hiteli s kolesi po vseh cestah za tatovi, zato so se ti zbali in so konje privezali v borovcih nad vasjo, kjer so jih drugo jutro našli. Hudo smo v strahu za našo živino, ko je sedaj toliko tatov in nam je letos suša vse vzela.
Iz SEŽANE.
Dne IG. vinotoka t. 1. preminula je po dolgi bolezni Frančiška Štolfa, soproga h's n ega trgovca Ivana Štolfa iz Sežane štev. 17. Pokojnica je bila svoji družini, kakor tudi ubogim, skrbna in blaga mati. Naj v miru počiva!
ILIRSKA BISTRICA. .
Himen. V nedeljo 28. oktobra t. 1. sta se poročila gospodična Nada Žnideršič, hčerka voleindustrijalca in širom Slovenije znanega velečebelarja Antona Žni-
nosti? Zdaj se vidi tako, kakor da bi jih nagovarjal za kakšno tatvino, za hudodelstvo!®
«Stvar je namreč taka. Mrva je bil nocoj pijan in zmerjal me je kakor hlapca. Zato mu hočem dati majhen spornim.. Vrzimo mu tisti čebelnjak na cesto 1»
Besede so mu prihajale z jezika hitro in trdo, kakor bi se bal ugovorov.
((čebelnjak stoji namreč na mojem cvetu — razumeta? in jaz bi ga odstranil lahko o belem dnevu, vpričo Mrve. loda tega ravno nečem; naj se prime za glavo zjutraj in išče po cesti svoje bogastvo... Na vsem tem ni nič hudega: jaz mu postavim lahko drug čebelnjak, deset čebelnjakov, če jih hoče. A zdaj ga hočem udariti... Torej hitim, — ali pojdeta ali ne?»
široki, po vsem obrazu poraščeni Miha se je popraskal za ušesi.
(Dalje prihodnjič.)
deršiča iz Ilirske Bistrice in gospod Dr. Ferdo Kozak, profesor in knjižničar narodnega muzeja v Ljubljani. Oba sta med mašim ljudstvom dobro znana in priljubljena. Mlademu in nadebudnemu paru želimo v novem stanu obilo »reče. DIVAČA.
Pri nas imajo nekateri — tujci in doniatčiin|i*r- to čudno navado, da ob nedeljah in praznikih radi prisostvujejo sv. maši. na ozkih in temnih stopnicah, ki peljejo na cerkveni kor, kakor da spodaj v cerkvi ne bi bilo zanje res ni-kakega prostora več. lles, naša cerkev je maj lin«, toda za vse tiste, ki jo posedajo, je še vedno več ko dovolj prostorna in se vsied tega ni treba nagnesti na tisti stisnijeni prostor na stopnicah s čimer se povzroča pevcem in drugim, k'i hočejo na kor, da tam prisostvujejo službi božji, le nepotrebna sitnosL Zato je skrajni čas; da se z železno metlo enkrat za vselej pomede ta razvada.
SLA VINJE po Nanosom.
Marsikateremu črtal ju Malega lista se no čudno zd.elo to ime naše lepe vasi, katera teži v dolini pod Nanosom tik ob državni cesti. Ne mislite pa, da se živi tukaj tako zelo slabo, da nam ne ostaja niti za en dopis v Mali list, ampak živimo kakor podrugod. Tukaj imamo veliko parno žago z mlinom, kjer je zaposlenih veliko okoličanov.
Malo više na hribčku stoji naša lepa cerkev, katera je bila po veliki- potrebi zadnji čas popravljena ,n krasno poslikana. Zasluga pri tem gre, g. starejši-iioni, seveda so tudi zato postavljeni, vendar so jim vaščani dolžni zahvalo.
Letino smo imeli, kot za v sedanjih časih še precej dobro, vendar bo moral, a ko bo hotel, prijazni trgovec rabiti kredo in' svinčnik.
Kolikor se pa tiče naše mladine, to moram reči, je- zelo miroljubna ter vztrajna v delu, katerega se poprime. Ravno sedaj zadnji čas, ko je bil nabor fantov k vojakom, so nekateri porabili priliko ter napravili ples. E to vam, je bilo veselje! Vse je skakalo in se vrtilo, pravijo, da še Jernejeva mačka ni mirovala.
Ob takih in enakih prilikah, svetoval bi mladini, rajši ko da prireja plese, naj prime v roke knjigo ali pošten časopis n. p. Mali list, in našla bo notri dosti sebi koristnega, pa tudi potrebno oliko. Vsak ki bo tako storil bo spoznal, da mu le dobro želim.	Okoličan.
Iz OBROVA.
Zadnji dopisnik ni vsega povedal, zato bom še jaz kaj napisal, če boste hoteli natisniti v Malem listu. Samo ne zamerite moji slabi pisavi. To bom rekel, da v hrušiški farni cerkvi še ni reda, čeprav je g. 'kapelan že tolikokrat opominjal. V farni cerkvi so trije razredi: prvi pod korom, drugi v zakristiji, tretji pa odzunaj. Prvi razred gnečo dela, da rebra pokajo in da se kristjan ne more preriniti naprej v prazno cerkev. V ti gneči se tudi nekatera dekleta dobro počutijo, upajoč, da v ((preši® postanejo bolj vitke. Drugi razred v zakristiji nadomešča Hrušičanon borzo; pogovere imajo o kupčijah; nekateri pa notri sladko podremljejo. O tretjem razredu zunaj cerkve pa ni moč nič dobrega reči. Ti bi najbolje storili, če bi šli tja na Lažni hrib in se med farno mašo talikali po bregu dol v mlake in spet lezli nazaj, dokler maša ne mine. Tako bi bili «spodobno in pobožno pri celi sv. maši®....
BORŠT.
Že par let ni bilo v naši vasi požara. Pred kratkim nas je te vrste nesreča zopet obiskala. Ponoči od 22. na 23 oktobra okoli 11. ure, ko so ljudje že trdno spali, je nastal ogenj pri Matiji černeka na št. 17. Pogorel je hlev, v katerem so bile tri 'krave, prostor za voz, razno orodje in senik. Živine niso mogli rešiti, ker je prekasno prišla pomoč. Že je plamen objemal streho, ko se je oglasila plat zvona in se jeli zbirati gasilci. Preprečili so vsaj, da se ni razširil ogenj na druga poslopja. Pohvaliti je treba ženske, da so pridno donašale vode. Po-
IlllllllllllllllllUllllIllIlUUlUllllllllllllllllllJlUlUlUlllllllllllIlIllUlIlIllUllIlllIllllUllIlUllJllllUtllllUl
Ako hočeš kaj boljšega
za večerjo, in kosilo kupi testenine PEKATETE (makarone špagete in druge.) A le one so zanesljivo prave, ki se dobe v zavojih po V2 z napisom PEKATETE.
sestnik je bil zavarovan, škode ima kakih 25 tisoč. Kako je ogenj nastal, se
ne ve.
Na 2G. oktobra je pretekli 1 leto od smrti g. župnika Cvejna. Obhajali smo žalno tridnevnico, kar je bilo za našo župnijo nekaj .izrednega. Na 26. je bila ob 8. uri slovesna maša zadušnica, ki jo je opravil č. g. dekan iz Doline ob asistenci treh duhovnih sobratov. Na 27. je bila sv. maša v Ricmanjih, a v nedeljo 28. je ob 8. uri g. župnik iz Gročane maševal tudi za pokojnika, v beli mašni obleki; po maši pa je bila s posebnim privoljenjem višje cerkvene oblasti slovesna libera pri katafalku. Vse tri dni je zvečer po Avemariji zvonilo. Mnogo župljanov je v teh dneh prejelo tudi sv. zakramente...
DEKANI.
V zadnjem času so se v naši župniji izvršile nekatera potrebne poprave. Ravno pred dobrim letom so bile orgle popravljene: vse od bivše Avstrije pobrane piščalke nadomeščene. Letos so bile orgle še druge poprave potrebne vsled lanski in letošnje suše. Popravljena je zdaj tudi kapela na pokopališču. Te dni bo v cerkvi postavljen nov ka-tafalk; stari že ni bil dobro uporaben. Da se nastali stroški pokrijejo, je g. župnik napovedal cerkveno darovanje prihodnjo nedeljo. Priporoča se vsem župljanom, da prispevajo po svojih močeh.
DORNBERG.
V soboto smo pokopali Frančiško Berce, ženo bivšega dolgoletnega župana. Umrla je v petek po dolgi težki bolezni. Njen mož in sinovi so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da jo rešijo ali ji vsaj* podaljšajo >življenje. Toda radi visoke starosti ni mogla kljubovati zavratni bolezni. Umrla je pokrepčana s sveto popotnico-. Lep pogreb je bil v tolažbo prizadeti družini. Pokazal je tudi, 'kako je bila spoštovana pokojnica in kakošen ugled uživa njena družina. Pri pogrebu smo pogrešali njene tri sinove, ki so daleč po svetu. Pokojnica je vzgojila veliko družino v krščanskem duhu; trije sinovi so postali učitelji. Bog ji daj v nebesih zasluženo plačilo!
iiiiiiiiiiiiiiniiii!ii!ii!iiiinii!i!niiiniiiinini!iiiiiiii]iiira!iiiii!iiniiiiiiii!inii!iiiiiiii!iiiiiiiniin
s© bliža
Vsaka gospodinja, ako je varčna, bo nakupovala v trgovini
„811’ Economio Faminliare"
■%r TKSTU
na trgu Ponierosso it. 5.
Fuštanj	od	L 1.90 n.
»	za srajce	»	3.50	®
»	na dva lica	»	5.50	»
Žamet	(baržun)	»	6.90	»
Blago	za	površnike	»	12.—	»
»	»	» čista volna » 36.— »
Površniki, narejeni, čista volna 160.— »
Volnena niušla Platno Madonna » za rjuhe Jajčna kožica (pelle ovo) Brisače
Popelin za srajčke
10.50 » 2.20 »
4.90 »
2.90 » 1.M » 4.50 » 0.85 »
3.90 »
23.50 »
17.50 »
Žepni robci, veliki, obrobljeni »
Batist, barvan, za perilo	»
Namizna oprava, za 6 oseb	»
Volnene maje, debele	»
Bombažne nogavice; sukanec (nit); maje za moške, ženske, otroke; ogrinjače, šali itd.
Govori se tudi slovensko.
iniiiiitiiiiiEniiniiiniinriiiiininiTiiiininiiiiiiiiiminiMiHiiinininKiKiianniiiiiinitn
Dr. Delneri Gilberto
v GORICI
— iCdravnik: — za očesne bolezni in predpisovanje očal.
Sprejema vsak dan od 11-12 In od 3-4 Corso Verdi 28.
Pepo brez [doma
i
po svetu roma !
Dež se je ustavili v soboto dne 13. oktobra, zato je bilo drugi dan, to je v nedeljo', lepo vreme. Ta dan so imeli v Loki opasiloj seveda sem ga moral biti deležen tudi jaz. Dobre mamice so mi ponujale štrukljev, pa mi niso preveč dišali, po vsej sili sem jih snedel kaJtih štirinajst. Očetje so mi ponujali pa toliko vina piti, da sem pozabil, koliko kupic sem izpraznil. No, kdo naj bi jih tudi štel-? Pa to sem mislil povedati: Bil je tudi ples. Koj popoldne je bilo slišati godbo, vse je bilo veselo in radosti poskakovalo, še mene je zasrbelo v mezincih na nogah. Pa sem se bal, da ini 'kdo ne stopi na moje bose noge, ali kar je še hujše, na kurje oko. Tudi sem se hitro domislil, da je ples samo za nezavedneze in neznačajneže (kajti jaz če ravno z bosimi nogami, si prisojam nekoliko več pameti.) iver, kdor pleše kot mu godci godejo, posnema medveda ali opico na verigi, ki skače kadair siliši glumačev boben. Pa naj mi kdo ne zameri, naj raje oprosti, kajti, moja buča je stara in gola, mogoče sem z lasmi zgubil tudi kaj pameti? Drugače pa je bilo vse mirno, le Jože Micko ni dal miru z njegovim «šeftom», namreč za eno liro po zadnji plati eno s palico. Dobil jih je toliko, da sem se res čudil, kako se mu še skupaj drži zadnja plat. Pa tudi lire je shranil!
Nasvidenje še kje.
vega oreha. Šmarski možakarji na Lukcovem ognjišču pri 1'ajt'i in tobaku so bili v tem modrejši!
Njih pogovori so se vrteli okrog izseljevanja v Južno Ameriko. Temu je uaio povod baje to, ker jo je popihalo čez slano lužo pred kratkim majhno šte-vilce Šmarcev, med njimi tudi Herman Filipcov, vaški godec, ki je zabaval s svojo> hreščečo harmoniko ves stari in mladi šmarski svet! Pravijo, da je vse jokalo, ko je zasviral za slovo po vasi: «Zdaj gremo, maširamo, nazaj nas več ne bo.»
Od izseljevanja je prišel pogovor na ubiti šmarski zvon. Eni so predlagali, naj se proda v starino, drugi, naj se popravi s prostovoljnimi prispevki; tretji pa so se protivili, češ, kdor je zvon ubil, ta naj ga plačal
Pri tej živahni debati so postali možakarji precej gorki, gotovo bi si bili v laseh, da jih ni potolažil Janez Luk-cov, prinesši bučo šmarskega žvižgovca in hlebec ajdovca. Oboje je romalo od možakarja do možakarja. Bili smo kmalu v rožcah, da smo zapeli:
«Mi pa ne gremo dam, da se bo delal dan».
In res je šmarski mežnair zvonil ((sveto jutro«, predno smo šli z Lukcovega ognjišča, pa ne v slamo spat, ampak v bendiino!
Stric Jaka v Omarju
pri Sežani.
Ker sem z Matajetom Spanževim nekaj ziahta, me je ta povabil letos na «ben-Uinio«. Dolgo sem tuntal, ali bi šeil, ali ne. iver pa se mi je nudila priložnost — prišel je namreč v našo vas Andrej Veikobosi s svojimi sivčki in vozičem pobirat stare obroče in železo — sem se usedel na soro. že pozno popoldne sva jo srečno «pri!urala» v Sežano, odkoder sem šel peš v gostoljubne Šmarje. Povedati moram, da mene bolj «šacajo» smarci kakor mojega žensota Desetega brala, menda zato, ker vedo, da jih ne opravljam. Tudi mi ni treba beračiti po vasi (ijempi ege»; šmarske mamice mi dajo radovoljno na razpolago lepo urejene «štibeljce», v katerih se spi ivomodno kot groil
Zvečerilo se je že, ko sem «priklental» v Šmarje. Hotel sem takoj iti k1 Špan-ževiin, pa domislil sem se, da moram še fovč nabrusiti. Mahnil sem jo na Lukcov borjač, ikjer stoji pod kolarnico velik brus, podoben mlinskemu kolesu^ na katerem brusijo šmarski fovčarji svoje fovče in pipce. Ker je bilo pri brusu precej fovčarjev, sem moral nekoliko čakati, predno sem prišel na vrsto. Ivo sem to opravil, sem stopil v Lukcovo hišo; mati Kristina me je povabila naj sedem na ognjišče na trinožni stolček, kar sem tudi storil, Z ognjišča sem imel prost razgled po vsej kuhinji, napravljeni po starem ikraškem Stilu. Kdor je kdaj bral Erjavčev spis «Na kraški zemlji«, v katerem popisuje pokojni Erjavec kraško hišo, ima lahko — z eno besedo povedano — Lukcovo hišo pred seboj!
Okrog sedme ure se je zbralo na tem ognjišču precejšnje število* šmarskih možakarjev. Razgovarjali so se o marsičem, dokler ni prišla na vrsto najnovejša šmarska kronika. Med take vaške dogodke vpletajo včasih očanci, kakor tudi mamice po klancih in cestah: krste, poroke, pogrebe, vaške pretepe in včasih tudi take stvari, ki niso vredne piška-
Kamen kot orodje nekdaj in sedaj.
Najljubša snov človeku v najstarejši kameni dobi sta bila kresilni kamen in kost. Redkeje so se uporabljale druge vrste kamenja, ribje kosti, školjke in rogovi. Cisto goitovo pa je 'imel mnogo lesenega orodja, kakor še dandanes, ce tega orodja ni najti med izkopninami, je vzrok pač trohnjivost lesa. Ob okoliščinah, v katerih se trohnoba ne razvija-, kakor n. pr. v bavarsko-salzbur-škili rudnikih, pa so našli izvrstno ohranjena kladiva, lestvice, baklje in podobne predmete iz najsitarejših pred-godovinski. ilob.
lvako, da se je človek v prvi vrsti po-služil ravno kresilnega kamena? ivre-silniki niso posebno razširjena snov. Najti jih je le pod posebnimi pogoji v starih morskih naplavina!!, potem pa vsekakor večinoma v velikih množinaii. Kresilno orodje je pa po vsej zemlji pn-iicno enakomerno razdeljeno; najiti ga je v zapadni Evropi prav tako kakor v Rusiji, Lgiptu in na kitajskem. To sei ne more drugače razlagati, kakor da se je v predgodovinski dobi vršila s kresilni-koin obširna svetovna trgovina, kresil* nik' je bil nekoč očividno prvovrstno kupčijsko blago, kakor sita bila kasneje luui jantar in bronec.
Kresilniiku namreč moremo dati, ako ga enostavno obtolčemo, tako ostre robove, da režejo kakor britev. Predzgodovinski moški se je nedvomno tisočletja bril s kresilni kom, kakor dela to še danes Avstralec.
Na obalah Koralnega morja so še ljudstva, k'i ne poznajo železat, pač pa ka-menita kladiva in kamenite sekire in koščene strgulje in nože iz reber in žage iz školjk, nakuit iz zob in denar iz polžev. Ta ljudstva žive saima iz sebe, ne da bi lle slutila evropsko davnino, natančno isto življenje in razvijajo isto primitivno kameno, koščeno in školjčno kulturo kakor naši pradedje, od katerih jih vendar ločijo silne plemenske razlike in doba najmanj 4000 let.
Sličnost je večkrat naravnost smešno natančna. S posebno skrbnostjo so v Stari Evropi kamene dobe brusili zeleni serpentin v sekire, ki so jih nosili odličnjaki. Sekire iz zelenega serpentina so tod in tam v rabi še, danes v Novi Kaledoniji kot častni znaki poglavarjev. Kresilniki avstralskih prastanovalcev se od onih iz najstarejše francoske kamene dobe prav nič ne ločijo — enostavno eni ter isti so. Na Novih Hebridih uporabljajo enake koščene strgulje, kakor jih je uporabljal lovec na severne jelene v nordijski poledeni dobi, ko je gladil svoje kiože.
...to je Antirevmatikum, ki ga predpisujem
l/ 'vtfr mm
Staro zdravilo, ki že četrt stoletja po vseh deželah uživa sloves učinkovitega antirevmatika. — Po vseh lekarnah 6.- L. steklenica.
Laboratorij „ALGA“ - Fiume (M. T.)
Zobozdravniki ambulatorij
Dr. Gr. LAURINSICH I
TRST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST	s
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slo- S vencem z dežele poseben popust za potne stroške. |
GoTori se slovensko.	»elo zajamčeno.	Cene ljudske. |
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.	|
Če potrebujete obuvala in hočete svoj denar koristno izdati, pojdite v staro in dobro znano
ČEVLJARNO VODOPIVEC
it. 29 via Riborgo — TRST — via Riborgo St. 29
kjer najdete bogato izbero moške, ženske in otroške obutve, preproste in luksuriozne. PAZITE na ime in številko, jasno zapisano na tabli trgovine. Prevzema tudi poprave in naročila po meri.
in™nMnitTiniMr^ry^nBMri™nMina
Cevljarnica FOftOESSIN g
Med delavci najbolj priljubljena
Crst — *ia CaPrin 5 Pri Jakobu — Trsti
Mihec: Tl Jaka pa Imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Forcessinu, pa še manj potrošim in sem bolje obut ko tl.
Mihec: Grem pa še jaz videt za en par k Forcessinu.
Jakec : Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.
niFIinT"1"”"01"""" 'Tin—
DROBIŽ.
,,Vi nimate glasu11.
Pri zadnjih švedskih volitvah je doživel neki stockholmski operni pevec, ki ni več mlad in se mu je začel glas že krhati, zelo neprijeten pripetljaj. Ko je prišel na volišče in povedal svoje ime, je volilni predsednik dolgo brskal po imenikih, slednjič pa rekel pevcu: «Vi ne morete voliti». — «Zakaj neki ne, če smem vprašati?« — «Nimate glasu«. —-Zadet na najobčutljivejšem mestu, se je pevec obrnil in šel. Prijatelji so ga zastonj čakali na dogovorjenem setamklu pri dobri kapljici; slednjič so ga šli iskal in ga našli vsega pobitega v neki majhni gostilni. «Zaboga, kaj pa je s teboj« so ga vprašali. «Pus’titc me v miru«, je rekel in si podprl glavo. «1, pa bi vendar zaupal prijateljem, kaj te je zadelo, lažje ti bo». Tako so dolgo silili vanj in končno je povedal: «Na volišču so mi odrekli volilno pravico, češ da nimam glasu«.
„Mav ga je dobr.(l
Ruski car je svojim blagajnam pomagal z monopolom na vodkio-žganje. Boljševiki so rekli, da bodo to sramoto odpravili. Dozdaj so kuhali na osebo 5 steklenic vodke. Toda po sovjetskih blagajnah so se zaredili gadje in vlada v Moskvi je sklenila zvišati porcijo žganja na 9 steklenic za vsakega Rusa. Zvišanje se opravičuje s tem, da se hoče zasebno kuhanje žganja na deželi odpraviti, časnik «Pravda» protestira in opozarja na opustošenje, ki ga med delavstvom povzroča pijanstvo. Sicer pa priznava, da je mogoče odpraviti proizvajanje in prodajo vodke le, če ljustvo samo pri tem sodeluje.
Konkurenca v časnikarstvu.
V Parizu je običajna cena listov 25 stotink — zelo nizka, ker je frank cenejši od lire. Zdaj pa je začel znani tovarnar parfumov, Coty, izdajati list «Ami •du Peuple« (Ljudski prijatelj), ki ga prodaja po 10 stotink. On to dela za svojo parfumsko reklamo, a resni časniki imajo veliko škodo od konkurence. Za 10 stotink se ne dobi niti toliko papirja, brez drugih stroškov za list. Goty dobi svoj denar nazaj od žensk pri prodaji vsako-vrslnih parfumov, ki gredo po naravnost divjih cenah.
Poraba soli.
V Italiji se poprečno porabi na vsako osebo 8 kg soli tekom enega leta.
Ne vemo ue dneva ne ure.
V igralnico v Monte Carlu j,e prišel premožen Italijanstyi trgovec Remigij Lanzi po imenu, in stavil na «črno« 1000 frankov, črna barva je prihajala kar po vrsti. Igralec ni priigrane vsote noben-krat dvignil in tako se je igra za vedno večje zneske ponavljala. Ko se je tako nabralo že približno 50.000 frankov in se Lanzi še vedno ni zmenil, da bi priigrano vsoto pobral in nehal igrati, se je čutil igralski ravnatelj dolžnega, da igralca izrečno vpraša, če hoče celi znesek staviti za novo igro. Ker na svoje vprašanje ni dobil niikakega odgovora, je ravnatelj moža natančneje pogledal in videl, da sedi za mizo — mrlič. Vsa družba se je prestrašena razpršila, a zdravnik j,e ugotovil, da je trgovca zaklela kap.
Od krsta na vislice.
Na Kitajskem razbojnikov mrgoli. Ve-Stiko jih tudi polove in pobesijo. Božja .milost jih čaka do k taja. Vneti katoličan ILoh-pa-hong jih obiskuje po ječah in marsikaterega spreobrne h Kristusu. Tako je letos 25. septembra krstil v ša n gajski ječi 16 moških in eno žensko, 27. septembra pa še drugih 11. Pozemelj-ska pravica je šla svojo pot. Vsi omenjeni :so bili na dan svojega krsta usmrčeni. .Zares desni razbojniki...
Šola v boju z modo.
Bolgarsko prosvetno ministrstvo je na številne pritožbe staršev in duhovščine zelo energično modnim izrastkom zaprlo vrata v šolo. Že svoj čas je prepovedalo vsem učenkam nositi svetle nogavice. .Sedaj je pa izdalo strog odlok glede •oblek učiteljic in učenk. Starši so se
pritoževali, da kratka obleka brez rokavov in z globokim izrezom za vratom slabo vpliva na okus in nravno1 čustvovanje deklic. Odlok prosvetnega ministrstva predpisuje sedaj, da morajo vse učiteljice in uradnice prosvetnega ministrstva v službi nosili enobarvne, preproste, dolge za vratom zaprte obleke z dolgimi rokavi. Obleka mora biti iz domačih tkanin, ne svilena. Kar se tiče barv se sme voliti med črno, sivo modro, belo ali creme. Na vsaki šoli določa barvo šolsko vodstvo. Učiteljice morajo biti enak'o oblečene kakor učenke. Vsak prestopek se bo- kaznoval z od-pusiom iz službe.
„Krema" je res - krema.
V Ameriki je tihotapstvo z alkoholnimi pijačami eden najbolj razširjenih pridobitnih poklicev in če ti kdo s pomembnim pogledom ponuja v nakup kremo za čevlje, takoj veš, da se pod tem imenom skriva žganje. Vendar pa se sam zlodej spoznaj na vse zvijače ameriških zlikovcev — nazadnje te opeharijo tudi na račun te tvoje prebrisanosti. Tako se je minule počitnice po raznih njuorških pisarnah, katerih šefi so se nahajali pa potovanju v Evropi, telefonično oglasil « krmar BradLey» parnika «Equinoctia» in naznanil, da pošlje po naročilu šefa zaboj kreme za čevlje — tiste znamke, ki je gospodu šefu najljubša. Račun za 370 dolarjev prilaga in prosi, da se takoj poravna. Po vseh klicanih pisarnah so obvestilo takoj umeli in radi sprejeli «kremo za čevlje«, dobro- vedoč, da se pod tern imenom skriva viski. Ko so se gospodje šefi vrnili s svojega potovanja in -bili obveščeni, da je zaboj «krem,e» srečno dospel, so se deloma jezili deloma pa veselili: žganja namreč niso bili naročili, toda če je že v hiši — tem bolje. Ko so pa odprli zaboje, so našli v njih resnično — kremo za čevlje.
V najem se odda
stanovanje, obširno zemljišče, hlevi itd. Rede se lahko 3 goveda. Pozve se v gostilni «A1 Gallo«, piazza Oberdan.
Otvorila se je
Prodajalna mrtvaških predmetov
v POSTOJNI št. 66 (hiša Garzarolli)
Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin kot krst, sveč, oblek, vencev iz svežih, kovinastih in umetnih cvetlic; voščeni venci za birme in poroke. Sveže in umetne cvetlice. Pogrinjala in blazine. Čevlji in nogavice. Nagrobne svetilke. Okraski za krste. Okraski za pohištvo. Cerkvene potrebščine, itd. itd.
V zastopstvu Pogreb, podjetja «Prem. Nuova Impresa« v Trstu Corso V. E. III. 47 Telefon Nr. 8006, po noči Nr. 8768, sprejema naročila za prirejanje mrtvaških sob in odrov in prevozov.
CENE ZMERNE POSTREŽBA TOČNA, iiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuininiiiniin, im umu, ainiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Oospodlnje !
Pri nakupu manufakturnega blaga zasluži prednost veliko skladišče v Trstu. via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve)
m aria Accerboni
via Genova 21.
V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.90 L, finega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrste nogavic po najnižjih cenah.
Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini.
Trst, via Genova 21.
GENOVA, Via Fieschi 28 — FIRENZE Via Roma BOLOGNA, Piazza Calderini 3.
^ Ortopedični Zavod A. ZECCHI - Torino Via
Q	PODRUŽNICE:
g
O
g
o
g
o
GLOGOM
Roma 31. 0 - §
Aparat ZECCHI ustavi
KILOi
To priznavajo zdravniki in bolniki: Zdravniška spričevala.
Podpisani zdravniki izjavljajo, da so večkrat priporočali aparate ZECCHI, ki so se izkazali praktični in učinkoviti.
Dott. Cav. uff. E. Cesaro, med. chir. Torino - Dott. S. De Santis, Canto dei Nelli 10, Firenze - Dott. E. Tentoni, zdravnik major, Osp. del Seminario Bologna - Dott. cav. uff. G. Chiarlone, Cuneo - Dott. L. Focacci, Lavagna (Genova) - Dott. L. Fenoglio, Benevagenna (Cuneo) - Dott. G. Daldacci, Ardenza (Livorno) - Dott. Sannazzaro Silvio, uff. san. Nizza Monferrato.
To priznavajo
Hafner Fran
Wieser - Vorano (pokr. Bolzano)
tudi bolniki trentinske dežele
Glovanettl Edoardo
Cartaccia (pokr. Bolzano)
Berthold Maks
Via Loreto 5, Bolzano (pokr. Bolzano)
Vrhu teh priznanj, je še nepregledno številno drugih bolnikov v naših pokrajinah, ki nam pošiljajo tople zahvale za hitro ozdravljenje potom aparata ZECCHI, ki se nosi navadno 33 dni, in to noč in dan, do popolnega ozdravljenja.
Vsi ki trpijo na kili: moški, ženske in otroci, ki so bili že večkrat razočarani vsled nošnje raznih pasov, ki so še povečali njihovo bolezen, naj se zatečejo brez pomisleka k ortopedu ZECCHI, ki bo dajal potrebna pojasnila v sledečih krajih in dneh :
Gorica: v torek 13. in sredo 14. novembra, v hotelu „Angelo d’Orou Trsti v četrtek 15. in petek 16. novembra, v hotelu „Moncenisiou Pola: v soboto 17. novembra, v hotelu „Miramare“
Za d er a v nedeljo 18. in ponedeljek 19. novembra, v hotelu „Bristol“ Reka s v torek 20. in sredo 21. novembra, v hotelu „Riviera“
5 Za
6
Državni patent garantiran v 8-15 dnevih
Avtomobilna mehanična šola
TRST - Via Imbriani 14 - Telef. 63-37
Tečaji vsekdar odprti. — Na željo hrana in stanovanje.
ES;
mi
Veletrgovina
Izgotovljene obleke — Površniki Paletots — Raglan Trench Coats -
za moške in mladeniče.
Dežni plašči
Dott. Gius. Comel
Specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu.
bivši operator na univ. klinikah prof Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah
Sprejema od O-1 l In od 3-4 pop.
V BOPlCl, Via Garibaldi 11 (prej via Teatro.)
Posebnost mornarskih in športnih kostumov za šolarje. Poseben odelek :
Sukuo in blago
za naročila po meri, ki se izvršujejo v lastni prvovrstni krojačnici po skoro tovarniških cenah samo v
skladišču moških oblek
„fllle Grandi Fat>briche“
TRST - Corso Garibaldi 10, Telef. 79-35.
Cl WB- Blag° ki ne ugaja, se zamenja ali pa se denar popolnoma vrne.
 	“	r=i	f=j		.<<
J
Kmetovalci!
Ne dajte se pregovoriti od nikogar ter ne kupite nobenega posnemalni-ka, predno si ne ogledate mojih posn emalnikov znamke «ROTH»,ki so izvrstne kakovosti z večletnim jamstvom in so kljub temu veliko cenejši kakor vsi drugi. Prodajam jih tudi po istih cenah na obroke. Zahtevajte torej nemudoma ilustrirani cenik, ki se pošlje takoj in brezplačno.
Agronom JUŠT UŠAJ - GOBICA, Piazza Vittoria N. 4,
zastopnik tovarne mlekarskih strojev Roth v Stutgartu na Nemškem.
GOSPODARSTVO.
Pravočasno kovanje konj.
Pri skrbi za zdrava kopita, čijih dobro stanje je eden izmed glavnih pogojev za zdravje živali, stoji na prvem mestu pravilno podkovanje. Podkev omejuje obrabo roga, brani kopito pred udarci, pozimi varuje živali na opolzlih tleh pre*l spodrsnenjem in popravlja nepravilne ohlikje kopita. Vsled tega treba vedno in pravočasno obnavljati podkovanje in sicer že po šestih tednih do dveh mesecih. Če prekujemo konje prej, se rogovina preveč preluknja z žeblji-podkovnrki; če pa ne prekujemo najkasneje po dveh mesecih, nastopijo lahko sledeče slabe posledice: kopitna rogovina preraste čez podkev in se lahko pokvari; podkovniki, s katerimi bi morala biti podkev trdo pribita, se razmajejo, podkev ne drži več trdno in vsled njenega majanja sc rog često zlomi; to je zopet vzrok, da konj slabo hodi, «šanta», se lahko spodtakne in pokvari. — Kdor hoče torej imeti zdravega konja, mora razven umne prehrane, oskrbovanja, čiščenja itd. skrbeti tudi za pravilno in pravočasno podkovanje. Zimska doba je tu, čas opolzlih cest. Dolžnost vsakega gospodarja je, da pravočasno poskrbi za pravilno podkovanje svojih konj.
Striženje dlake.
Glavni pomen dlake pri živini leži v tem, da tvori naravno odstranljivo zunanjo vrsto kože. Koža, ki ni pokrita z dlako, je naravnost izložena vplivu z ka: poleti se hitro ugreje, pozimi pa brzo ohladi. Dlaka pa preprečuje prehitre spremembe topline, ki nikakor niso zdravju koristne. Striženje dlake vobče ni priporočljivo, posebno pa še na jesen ne, ker se tedaj z dlako vred odstrani s telesa živali tista plast kože, ki ima namen pozimi kakor plašč braniti žival pred mrazom. Saj narava sama oskrbi živali že jeseni proti zimskemu mrazu s toplejšo odejo t. j. z gostejšo toplo dlako, divjačino z debelo ‘kožuhovino, ptice z gostim finim perjem itd. Pustimo torej tudi mi našim domačim živalim njih zimsko obleko, ki jih varuje pred mrazom. To bo njim pa tudi nam v korist.
Skoda v Jugoslaviji, škodova tovarna iz Plznja na češkem je prevzela od jugoslovanske vlade rudnik v Zenici ter plavže v Varašu. Podjetja se bodo dvignila s češkim kapitalom. Stroje dobavi Nemčija na račun vojne odškodnine.
Jugoslovansko posojilo, švedski trust za vžigalice se je pogodil z monopolno upravo v Belgradu, da bo dal 1 milijardo 200 milijonov dinarjev posojila po 61/4% in po kurzu 90%. Ti pogoji se smatrajo dokaj ugodni. Seveda bo švedski trust zahteval najbrže, da dobi ves monopol na žigice.
Samski davek. - Od novega leta 1929 bo samski davek dvakrat tako visok. Oproščeni bodo samskega davka tisti, ki so za delo trajno nesposobni in tisti, ki so v ubožnicah ali bolnicah pod streho. če pa ima taka oseba svoje dohodke, podvržene progresivnemu dopolnilnemu davku, tedaj ni oproščena samskega davka.
Otvoritev nove borze. V Trstu so priredili za borzo palačo Dreherjeve restavracije; otvorjena je bila 28. oktobra.
Borza 31. oktobra 3J/2% renta 71.80; konsolidirani in liktorski državni dolg 83.15; beneške obligacije vojne odškodnine 75.
Po čem je lira ?
Dne 31. oktobra sl dal ali dobil:
Za 100	dinarjev	33.40	L
» 100	franc, frankov	74.55	»
» 100	švicarskih fr.	368.—	»
» 100	nemških mark	453.—•	»
» 100	avstr, šilingov	270.—	»
»	1	dolar	19.—	»
»	1	funt	92.30	»
Tipo^rana Fratelli Moskttig - Trieste.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiuiuuiiiiiJiiiiiiitiiniiiiiiiHiitiiiiitiiiiuiiiririiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiii
MAIvI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vre6io. Uvoz in Izvoz na vse kraj« Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaston* Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio fi.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina.
ŠPANSKA SLOVNICA cena Lir 15.— vezana Lir 18.—■ se dobiva v knjigarni-papirnici Štoka — Trst, via Milano 37. Pismena naročila se izvršujejo le proti predplačilu Lir 15.80, za vezano Lir 19.
KROJNA ŠOLA šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in umetnih cvetlic — združena s krojaenico, otvoritev 1 novembra. — Via Lavatodo 5.
 	DondarKlampfercr.
■OOUOODOODOOOOOaOOOOOB
(Trgovina narejenih oblek in honfehcij
0
DAVIDE CAVALIERO O
TRST - Corso Garibaldi 5, Tel. 79-32 (J
(prejšnja Barijera);	Q
Bogata izbera oblek, površnikov, paltotov, nepremo- M čljivih plaščev, jopičev, podloge iz kamelne dlake, trench U coats in gabardines za može, mladeniče in otroke. O Blago na mero, domače in tuje proizvodnje. -Specialiteta v plavili in črnih oblekah - Q -- Krojačnlca I. reti«.
Govori se slovensko
Zmerne cene. — Cene konkurenčne.
ioooaooooaoaonooooooo*
DEKLE, srednje starosti, išče službe kot služkinja ali samostojna gospodinja, pri boljši družini. — Naslov pri upravi.
NAJBOLJŠE OBUVALO
za ženske, moške in otroke
v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino
PRI REBCU Trst, Via Carriucci 36
POŠTENA PRODAJALKA z večletno prakso išče mesta v trgovini z mešanim blagom na deželi. — Naslov pri upravi, j
PROSTOR PRIPRAVEN ZA ZGRADBO, v lepi legi, pri glavni cesti, s senožetjo ■in njivo, se proda v Bazovici 11.
UČENEC mehanik- ključavničar, 17 leten z 1 letom učne dobe, vsled mojstrovega odhoda v Ameriko, želi vstopiti pri drugem mojstru. Benjamin Kobal. Budanje. Vipava.______________________________
VRATARJA penzijonista, stalnega delavca ali zakonca sama, se brezplačno sprejme. — Ponudbe v italijanskem jeziku na upravo «Mal. lista«.
Il!llllllllllllll!ll!9llllllllll!lllll!l!ll!ll[||||lllllllllllllllllllllllllllllll!ll!ll[lllllllllllllllllllllllltlllllll
Mlekarnicnega vodjo
sprejme v službo Mlekarska Zadruga v Trnovem (Torrenova di Bisterza, Car-naro). Isti je vposlati do koncem novembra t. 1. ponudbe z osebnimi podatki, navedbo svojih zahtevkov, ter časa, kedaj naj bi se izvršil nastop službe in zdo-kazi o:
a) strokovni izvežbanosti,
b) dosedanjem službovanju,
c) neomadeževani preteklosti,
d) italijanskem državljanstvu,
e) znanju deželnih jezikov.
iiiiimiiiiiiiMiiiiiimiiiitiiiiiim
/ L^MA TRIESTE \	9 A RANTIT A
„TRIESTE“
z znamko „helebarda“
Kraljica rezil iz finega švedskega jekla
Zaloga v Trstu :
Corso Garibaldi št. 19
(bivša Barriera)
Špecijalni noži, britve, škarje, stroji za striženje in britje „Solingen“
Zaradi reklame:	garantiran
stroj za striženje las 18 lir
Orodje za rokodelce in profe-sijoniste, vse garantirano. Skrajno nizke cene.
Primarij
Dott. D’ OSVSLDO
GORICA — Specijalist za — očesne bolezni s-s
se je preselil
v ulico Dante lO
Sprejema od 10-12 in od 3-4.
ZDRAVNIK
Loterijske Številke.
27. oktobra 1928.
BARI	19	73	34	59	84
FIRENZE	27	30	90	14	21
MILANO	53	31	38	80	3
NAPOLI	49	78	18	44	52
PALERMO	61	43	20	8	26
ROMA	56	8	76	5	44
TORINO	51	82	21	45	73
i
j VENEZIA
39	8	28	12
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
Velika zavarovalnica išče agentov
po občinah Julijske Benečije. - Najboljši pogoji - Bodočnost I Ponudbe: Assicurazioni, TRIESTE -Via Valdirivo 32,1.
Dr. FRAN GRUDEN
ordinira v TRSTU
llia S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne Roma)
od 10 in pol predp. do 13
V NABREŽINI ord. samo popoldne ^ od 14 do 18 (na lastnem domu.) q
I
lllll!lllll!ll!!l!ll!llllllllllllltlll!lllll!IIIIIIIi!ll!!l!lllllll!llllll!ll!ll!lllillllllUVIIillllllllllllllW
Jakob Bevc
urap in zlatar
TRST se je preselil
V
Čampo S. Giacomo št. 18.
ETERNIT
Zaloga - TRST
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago.
D. WINDSPACH
TRST
Via C. Battisti 10 II. nad. vrata 16
Telefon int. 68-81. Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
u	ZOBOZDRAVNIK	u
S Dr. L. MERMOLJA S
u SPECIJALIST ZA ZOBNE IN
□	USTNE BOLEZNI	u
■	m
b SPREJEMA V GORICI h!
p. Na Travniku štev 5 II. “
b	od 9-12 in od 3-5.	g
TKIBSTB VIA TRENTO ŠTEV. <6. (Pri evangeljski cerkvi) • Shranite naslov I
Velika zaloga mrtvaških predmetov.
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda od 800 lir naprej
IL	”	»	n	„
m.	„	„ 100	*.	,
pogrebi	otrok	od 25	lir	naprej.
L SAKSIDA - DORNBERG 3.
ZLARARNA Albepf Povh
TRST, Via Mazzini it. 46
kupuje krone po 1-46 Propravlja in prodaja zlatenino
incDociooGioBODDaooaoi
0 Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi
§Matija Pahor
S	Trst	—	Via	Aroata	10	—	Trst
0 LASTNA JZDELOVALNICA
0 o o
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh pode-- želskih sejmih.
T«*CSTC-V»A	19
Pahorje na sejmu:
8. v Podgradu,
10. v Št. Petru r.K.
12. v Sežani
13. v Labinju Istra, 16. v Trnov. -Blstr.
BoaaooaoaaoioiooooocH
A