Iznajdba peresnika,V Konigsbergu v Nemčiji je živel 1.1S00 neki Biirger, ki je bil učitelj lepopisja in J8 preizkušal vse mogoče načine, kako bi navadil svoje učence lepe pisave. Belil si je tudi glavo, da bi upeljal nekaj boljšega, nego je bilo gosje pero, katerega je bilo treba vedno obdelova-^ ti z nožem. Postopanje z gosjim peresom je bilo nerodno in je zahtevalo precej časa. I.epega dne se je rodila Burgerju misel: razrezati gosje pero na več delov, vsak del posebej preklati preko eredine in kratko pero opremiti s kljunom, kakor je imenoval držaj ali po naše: peresnik. Izdelal je predhodnika našega kovinastega peresa iz gosjega pera in ga je vtaknil v držaj. Dotedaj ni mislil nikdo na to, da bi ločil pero od držaja. Tudi z Blirgerjevo iznajdbo ni bilo mnogo pomagano človeštvu, ker peresa so morala še vedno bi-: ti prikrojena in ošpičena z nožem. Biirgerju je uspelo, da je Se izumil mali stroj, s pomočjo katerega je izdeloval kratka gosjai peresa. Iznajdbo je naznanil v časopisu iii povrh je še bdl nepre. viden z napovedjo, da' se ukvarja z naortom:! kako izdelati kovina. sta peresa, ki bo-do ti-i 6ala v kljunu (peres. nlku.. Meščani x.JKft._ nigsbergu so se smejali že njegovemu kratkemu gosjemu peresu ter kljunu; pri oznanilu: izdelovati peresa iz kovine — so obdolžili Burgerja duievne zmedenosti. Dejstvo je, da je bil Biirger v kratkem času ob vse učence. Nikdo ne bo pošiljal otroka v šolo k norcu! Šolska mladež ga je čelo javno zasramovala in mu metala v obraz psovko: »Kljun, peresni kljun!« Početje someščanov in mla,