Poštno tekoči račun št. 24. Posamezna štev. — 20 stotink &t. 28. Izhaja v Gorici vsak če- trte.k opoludne. Velja ža celo leto 12 L, mesečno 1 L, za inozemslvo 16 L. Na naročila brez doposlane na- ročnice se ne bomo ozirali. Posarnezne številke stanejo v razprodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Cardiu-- ci 4, uprava : ul. Vetturini 9. V Gorici, due 8. juJija 1930. ^ttk*, rJHI^ ¦H^ ¦§ ^Hl^ tf iV JB ^Hfc. MMI mh^ m SJnw tt Letnik Li Rokopisi Le ne vračajo.Tl 1 frankiian? pisrnn se ne jernajo. Oglasi, kateK treba vnaprej plačati. računajo po dogovoiu/f Izdaja konsorcij »Goriški StražC'. Odgovorrn ured- nik: Josip Vimpolšek. Tiska: »Narodna Tiskar- na« v Gorici, ulica Vet- turini štev. 9. Svoja hišica -- svoja voljica! « V Gorici ne dobiš na zascbnih poslopjih ue- « benega slovenskega naprsa — raztui enega. Ce greš po ccsti Treh Kraljev, kakor so rekli poprej, danes so to cesto prekrstili v »ulico 24. maja«, tedaj zagledaš sredi te ulice lično hišo, ki ima nad glavnimi vrstmi v kamon uklesan napis: Svoja hi- šica — svoja voljica! Lep, krasen in pomemfocn napis je to! Takoj 5i boš mislil: to hišo je postavil mož, ki ve, koll- ka dobrota je, če ima človek sam svojo hišico In zamore v nji svobodno uveljavijati svojo voljico. jKako lepo je, če človek more reči: ta hišica ]e moja, tukaj sem jaz gospodar, tnkaj delam in go- spodarim jaz kakor sam hočem po svoji volji, ali idosti je tudi, če po svoji voljici. To jc zelja vsa- kega človeka, da ima nekaj svojega, k]er ni od- Visen od drugih, in naj bo ta posest ali ta hišica še tako inajhna. Svoja liišica — svoja voljica! Blagor mu, kl to ima, ki je to doscgel! Naj krog in krog razsaja svct, in tuli naj viliar — tu v svoji hiši sem doma, tu sam sein gospodar! In kaj mislite, kdo je ta mož, ki jc umcl cc- niti dobroto posesti, kjer lalsko v lastni hišici ž/vl 'Po svoji voljici, in jc dal ta napis cclo uklcsati v 'kanicn nad svojimi hišnimi vratmi? To je — dr. Tuma! (Zadnji čas je sicer dr. Tuma to svojo liiso prodal, pa ima drugod svojo hišico in svojo volji- co.) In danes je ta mož šel mcd komuniste In oznanja po mestih in vaseh nauke, ki so nasprotnl 1emu njegovemu v kamen uklesariemu program». Ti slovenski kmet in ti slovenski dclavec ¦stopi v komunistično stranko in udinjaj se rudcči dr/.avi za su/.nja, kjer boš delal in garai, kakor •črna živina, pa sad tvojega dela nebo tvoj, ampak. 'kar boš pridelal, pojdc v skupne državne zaiogc, •octkoder boš šele milostno prejemal kolikor se bo voditeljem rndeče države zdelo potrebno, da si ohraniš moči za svoje pasje zivijer ."' i\ic /ec nc boš imtl svoje niMce, kjer bi ŽI- vel po svoji voljici, ampak bival boš skupai z dru- Simi v delavskih hišah, ne več voiaških, ampak dclavsk'h kasarnah, kjer bos navezan na red, ki ti ga bodo predpisali rudeči voditelji; ne kakor prost človek, ampak kakor su/.enj, ki bos' čutll tiad sabo rudeči bič, ker disciplino in red bodo hoteli udržati tudi v rudei državi! Nič več ne boš prost, da bi si izbiral -1elo. k! ie za tebe in za katcro imaS poklic, ampak ko- mandiran boš zdaj na to, zdaj na ono delo, kakor se bo rudečim voditeljem zdelo potrebno. Nič več ne boš Rospodar svoje žene, ki je da- nes tvoja pomoč in tola/.ba, ker oni bodo dh:2Ico tvojega /ivljenja odtrjiali od tebe in jo poslali v ženske dclavske kosarne, kjer bo tudi su/.nja pod rudečo komunistično knuto. Dru/.insko /.ivljenje bo razbito, zakonska vcz pretrgana, ker bo na njeno mesto stopila prosta ali pasja Ijubezen! Nič več ne boš sospodar svojih otrok, ker v komimistični državi ti bodo otroke že ob rojstvu pobrali in jih oddali v skupne otroške hiše, kjer iih bodo vzgajali po svojih načelih za svoje na- menc. Ti ne bo?5 vec poznal svoje^a otroka, otrok več ne svojega oceta ne svoje matere, družba se bo razpustila v posamezne med sabo neznane si enote, tako. da v komunistični državi ne bo treba več ne imen ne priimkov, ampak se bo ljudi lahko numeriralo kakor pse ali pa zaznamovalo kakor vojaske konje, ki nosijo uŽRano številko na svo- jih bokih! Ali pa zamoreš, predragi čitatelj, tako življe- nje še imenovati — življenje? Ali je to tista pro- stost, po katcri ti hrepeniš, prostost, ki naj te stori srečnega in zadovoljnega? Ne, to je pot, kl pelje v su/nost pod rudečim komunističnim bičem! Ti hrepeniš po svoji hišici ali liočeS obdržatt svojo hi.šico, kjer bo§ uveljavljal svojo voljico; kjer boš živel s svojo ženo in delal I njo za bla- gor svoje družine, kjer boš v krogu svojih otrok vžival mir in sadove svojega dela! To je ideal, za katerim hrepeni vsak polten človek, to je pa tudi veliko delo, ki naj pa človek izvršuje vsak V svojem delokrogu za socialni blagor! Ne, da bi nekatcri imeli vse, drugi pa nič! Nc! Ampak vsak Haj ima tiekaj, kar je njegovo, svojo hišico — svo- io voljico! % In čc dr. Tuma, ki živi v svoji hišici po svoji voljici, ki ceni doma urejeno družinsko živlienje, Če danes ta dr. Tuma hodi okoli po deželi in ozna- nja nauke, ki pripravljajo človeka ob hižico In lastuo voljico, nauke, ki razdirajo in pokončujejo družinsko življenje, in očeta in mater in otroke udinjavajo komunističjini drzavi zn su/.nje, če ta ^r. Tuma hodi danes z drznim čelom po gori^ki deželi s takimi nauki, kai naj rečemo na to? To je največje politično lopovstvo zadnjilf ^ekov mcd Slovenci, to se pravi — grdo goljufa- K in ubijati ubogi slovenski narod! Narod, spreglej in sodi! Koroški plebiscif in slovenske meje. To vprašanje je zclo važno in njegovo rešitev pričakuje z napetostjo ves slovenski narod. »Mur- ska Stfaža« piže o tern vprasanju naslednjc: Ljudsko glasovanje na Koroškcm je ncpotrc- bno in krivično. Najlepši primer, kakšni so plebls- citi, ki jih je iznašla preizkušena »modrost« pariS- kih dipiomatov, je tješinsko ozemlje, cigar usotla bi se imela odločiti z glasovanjem med Čehi in Poljaki. Na tern ozemlju so se vršili pogosti ncrnl- ri, pretepi in krvavi izgrcdi. Zasedle so ga euten-' tine čete, toda sprta nasprotnika sta se tepla na- prej. Oba sta im«la prav — vsak iz svojega sta- lišča, seveda. Plebiscit bi se imel vršiti jtilija, ka- kor pa pravijo pariške vesU, bo ententa brez oz!- ra na določbo mirovne pogodbe prisodila tješin- sko ozemlje Poljski. In čemu je potem zanesla med oba naroda toliko sovraštva? Tarn pa, kjer ljudstvo samo zahtcva plebiscit, 'da poka/.e svojo samoodločbo, kakor na Goriškem, v Primorju in v Istri, ga odbija, ker tajna londonska pogodba velja v očeh entente vcč ncgo njene lastne mirov- ne pogodbe, sklenjcne prcd vsem civiliziranlm svetom. Plcbiscitna komisija je že sestavljena, in sio- vanski zastopnik prof. dr. Jovan Cvijič, svetov- ncznani učenjak, je odpotoval v Celovec, kjer Je sedež komisije. Čas glasovanja še ni določen. Slovenski in nemški KoroSec si stojita nas- proti in gledata drug drugemu v oči. Dolga sto- letia je Slovenec tlačanil Nemcii. Danes pa pri- hajajo iz Koroške vescli glasovi: v desettisočih se zbira narod, zboruje pod milim nebo'm, kakor da bi zaprisegal svoiega knez;a na Gosposvetskem poiju, ua raznc načine izra/.a svoje veselje, da se lahko ujedini z veliko, močno jugoslovansko dr- žavo. — To je pozitivna stran koroškega položaja, ob- stoja pa tudi negativna. Nemci so pridneje kot ke- dai na delu; še bolj so se založili z denarjem, Se temeljitej.se so njihove priprave iv niti slaba zna- meiija jim ne vzanteio poguma, Mnjo vse mo'{n. če laži, da uženejo naše ljudstvo v kozji rog: kal, če se mu pozneje odpro oči, poglavitno je, da ga imajo zopet v nemških pesteh. Ta agitacija je ra- zumljiva, saj so še nedavno prisegali pogin vscm Slovcncem. — Ne dä se tajiti, da je koroški plebiscit velike- ga pomena za slov. meje. Nedavno so prinesli !I- sti vest, da hoče Italija v slučaju, ako se cona A izreče za Avstrijo, od vrhovnega sveta zahtevatl, da ji prisodi še Bled, Bohinj in Jesfcnice na Go- renjskcm, najlepše bisere slovenske dežeie. Prav verjetno je, da bi Italija to storila. Italijani, ki za- jemajo svoje vire iz nem.škega časopisja, so zelo enostransko poučeni o Koroški; Nemcem pa je to seve, prav. Ni izključeno, da bi v tern slučaju, kl je po našem mnenju nemogoč, prišle v razpravo tudi še severne meje, ker je vsa dravska kotlina v ozki zvezi s koroškim zaledjem. V prilog temu govori razlika med prakso in teorijo v en- tentni mirovni politiki. Saj je že parkrat sama po- gazila temeljna, načelna določila mirovne pogod- be, t.iko n. pr. določilo o izročitvi vojnih kriv- ccv. dolocbc o plebiscitu v Tješinu in dr. Koroški plebiscit, kot nepotreben, bre/načelen in krivičen, je tedaj naperjen proti Sloveniji. Slo- venija je jcz, ki leži k Jadranskemu in Sredozem- skemu morju težečim Nemcem na potu, in ki tudi ovira gospodarsko prodiranje Italije v alpske de- /.ele. Na obeh straneh pa stoje istočasno Angle?.! in Francozi, ki jim je razpad velike monarhile omogočil na'dvlado v Srednji Evropi, in ki so, ka- kor kažejo vsa znamenja, podedovali staro habs- burško politiko izigravania naroda proti narodu. Koro?iki plebiscit je največjega pomena za Sloveniio, s tern pa tudi za vso Jugoslavijo, na katcre najbolj ogroženih vratih straži slovenski narod. Položaj na Koroskem je za Slovence ugoden in vsak strah je neupravičcn; in ker so Slovenes prestali že mnogo nevarnosti, v katerih se Je v resnici vadljalo za njihovo glavo, bo tudi koroško glasovanje, ki danes ni več nevarnost, končalo i ngodno za Slovence. Rimski pakf. Danes objavljamo rimski dogovor, ki je bil sprejet na kongresu zatiranih naro'dov stare Av- stro-Ogrske, ki se je vr.šil v Rimu od 8. do 10. aprila Icta 1918. in se glasi: I. Splošni dogovor med avstro-cgrskimi na- rodnostmi. Zastopniki narodnosti, podložnih v celem ali deloma avstro-ogrskemu gospodstvu: Italijani, Poljaki, Romuni, Čehoslovaki in Jugoslovani so se dogovorili o sledečih principih za skupno akcijo: 1. Vsak izmed teh narodov proklamira svojo pravico do ujedinjenja v cnotni nacijonalni dr/,a- vi oziroma do izpopolnitve tega ujedinjenja, da dese/.e svojo popolno politično in gospodarsko ncodvisnost. I 2. Vsak izmed teh narodov vidi v Avstro- | Ogrski monarhiji sredstvo nemškega gospodstva in glavno oviro uresiiičcnja svojih ciljev in svojih pravic. 3. Kongres priznava zato potrebo skupne j borbe proti skupnim tlačiteljem, dokler vsak Iz- med teh narodov ne dose/.c svoje popolne osvo- boditve, svoje popolue narodne enote in svoje po- litične svobo'de. II. Podlaga italijansko - jugoslovanskega so- SÜsja. Zastopniki italijanskega in jugoslovanskega naroda se dogovarjajo specijalno še v naslednjem:' 4. Kar se tiče razmerja med italijanskim na- j rodom in narodom Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki le znan tudi pod nenom jugoslovanski narod, zastopniki obch narodov uvidevajo, da je ujedinje- nje in nezavisnost jugoslovanskega naroda zlv- Ijeuskega intcresa za Italijo istotako, kakor jc do- polnenje italijanskega narodnega ujedinjenja živ- ljenskega interesa za jugoslovanski narod. Zastop- kini obeh narodov se tore) zavezujejo, da posve- tijo vse svoje moči, tako med vojsko kakor i v trc- notku sklepanja mini, da se ta cilj obeh narodo^ dose/.e popolnoma. 5. Izjavljajo, da je osvoboditcv Jadranskcga morja in njegova obrana proti vsakemu sedanje- mi! in bodočemu sovražniku življenskega intere- sasa za oba naroda. 6. Se zavezujejo, da uravnajo prijateljsko, tu- $ v interesu dobrih in ndkritosrcnih odnosajcv med obema naro'doma, še ne rcšena teritorijalna vprašanja na podlagi principa narodnosti in prava nitrodov, da odločajo sami o svoji usodi, in sicer na način , da se ne prejudicira življensklm Intere- som obeh narcdov, kJ se bodo dofočill v trenotkü sklepanja mini. 7. Delom enega izmed narodov, ki bi morall ostati vtesnjeni v mcjah drugega, se bo priznaTo in garantiralo pravo, da se spoštu|e njihov jezlk, tijlhova kultura in njlhovl moralni in gospodarskl ' 1 iipi..nin.uti.n>, c-u so l>ile zadn]e ^livl tr»čke formulirane v Londonu od SS- Torre in Trumbitfa in ratificirane po Jugoslovanskem odboru v Lon- donu in po Italijanskem odboru v Rimu, kojega predsednik je bil g. Torre. UKlo.'lbi kaj veljali' iiiidržali dandanes raznl pakti ali dogovori, naj bodo kjerkoli sprejeti in še tako slovesno podpisani! — Op. ured.) Dopisi Iz Bovca. — »Druga Albanija v Bovcu« — tako bi si človek tolmadl, ako bi mislil z moZga- ni tuk. orožništva. —»V noči med 27.-28. junijem se je nameraval pričcti že preje pripravljcn! na- pad na orož. postajo, a drugi dan po delopustu M se pogrom nadaljeval;« — po tern vsporedu naj bi se torcj vršila »ustaja« — po mnenju orožnistva seveda. Je-li so bili »vstaši« opremjeni tudi s topovi oklopnimi avtomobili ali tanki, do šedaj Se ni znano; tudi še ni ugotovljeno, so-li »ustajo« vo- dili častniki kakc sosednje države. Nam domačinom, ki to »ustajo« prav dobro poznamo, nam, ki poznamo te »divje upornike« že od otročjih let, je znano samo sledeče: V nedeljo, cine 27./6. so v neki gostilni oro/.- niki aretirali radi pijanosti nekega Rafacla Kašca, delovodjo tuk. kleparja Ant. Durjava. Vklenjenega so odvedli, ali bolje rečeno s samimi sunki in u- darci premikali po cesti v orožniško postajo. Na to se je čulo od tarn silno vpitje aretiranca in nje- govo klicanje na pomoč. — Mimoidoči so hoteli vedeti, da orožniki aretiranca zvezanega na ne- človeški način pretepajo. Mi tega pač ne moremo verjeti, da bi ti dobri liudje mogli počenjatt kaj tako nekultiirnega in naj bi bili tudi med samimi divjaki — ko so vendar sinovi naroda — 2(X)Ulctne kulture. Nekoliko kasneje, so iz Dvora s svojo sopro- zo se vračajočemu Antonu Durjava pred orož. postajo stoječi fantje, katerih je bilo kakih 10 po- vedali, da je njegov pomočnik zaprt pri oro/.nl- kih. Le - ta je šel k orožnikom in zaprosil, naj b! aretiranca izpustili, češ, da ima naslednji dan »20« delavcev in da istega, ki je njegov preddelavec nujno potrebuje. — Ker Durjava sploh ne zna Ita- lijansko in jc orožnikom z največjim trudom le na pol povedal, so ti poslednji bili mnenja, da hoCe Durjava aretiranca s silo oprostiti s pomočjo — >20tih« oseb, ki čakajo pred postajo. Posledica žalostncga uesporazumljenja je bl- la, da so oro/.niki poklfcali oddelek oboro/.enih vojakov, ki so vse prcd postajo stoječe in pred bližnjo gostilno se nahajajoče nič hudega sluteCe goste brez vsakega upora aretirali. Vseh teh ne- srečnikov je bilo 16, kateri so bili preiskani, pri katerih se pa ni našlo nisi nožičkov, Se manic pa — bomb in granat. Vsi so bili odvedeni takoj r tuk. zapore. ! Drugi dan je neki maršalo arctirance zasliša! | in v svoji modrosti dognal, da je celo »ustajo« I vodil Ant. Durjava in pustil istega ter še dva dru- ga odpeljati vklenjene na vojaško sodišče v Trst, ostali pa so bili izpuščeni. Oblü i, ki ste v to poklicane, čemu dopušča- te upravo javiiih fukcij ljudem, ki ne razumejo na- šega jezika. Kedo povrne škodo gosp. Durjavi In ostalima dvema, ki je nastala le vsled nespora-. zumljenja in le vsled ncrazumevanja naSega jezl ka. ker občeznano je, da so g. Durjava in ostal: miroljubni, kar je tudi gg. tuj. orožnikom gotov prav dobro znano — saj poznajo zlasti g. Durja- va, kakor vzor — občana. Merodaji'C činitelje pozivljamo, da poučijo tuk. oro/.nike, kako jim je vršiti slu/.bo neprf- stransko, da bode že enkrat koncc nepotrebnega sumničenja in razburjenja ljudstva. Z Bovškega. — Naši dobri rešitclji postajajo dan za dnem oblastnejši in predrznejši.-Ne bo veC dolgo trajalo, in ne bomo smeli po slovensko niti dihati. Predrzni postajajo tudi pri uas zaposlen! laški delavci. Namesto, da bi lepo molčali, ko od- jedo našim.ljudem na na^ih tleh lep kos kriiha, se šopirijo ter syoje slovenske sodelavce, ki so med njimi 1c bele vrane, grdo gledajo in zmerjajo. Prl- zadeti naj pri prcdstojnikih zahtevajo zadoščenje za to! Slovenci smo pač prepotrpežljivi. Lok prena- pet poči, isto napravi tudi naša potrpežljivost, Ce jo bodo preveč zlorabljali in napenjali! Kdor pride v deželo kot tnjec s trebuhom za kruhom. naj bo ponižen in pa vesel, če se ga tukaj trpi! Iz Kobarida. — Dne 24. junija se je vršil red- ni občni zbor tuk. »Okrajne posojilnice« za leto 101S in 1919. Poročilo načelstva in nadzorstva le pokazalo, da naša posojilnica tu'di v sedanjih ča- sih prav dobro vspeva in u/.iva pri ljudstvu 5e vedno staro, neomejeno zaupanje. Videli smo tu- di, da načelstvo in nadzorstvo zelo previdno In vestno opravljata svojo dolžnost ter varujeta posojilnico pred morebitnimi izgubami. Razvese- ljivo poročilo je tudi to, da je v teh dveh letih 354 dolžnikov popolnoma vrnilo posojila in je po- sojilnica imela 139 novih ulagnteljev. Da bo pn poiio.tilnicct ijuJ.cU-ii secj-JV n- rdh|)a!st:^U, 3C Jc sklenilo, da glavna uradna dneva ob nedeljah in čctrtkih ostaneta tudi nadalje, zraven tega se bo pa uradovalo vsak dan od 10—11 ure. Obrestna meVa za vloge se je zvišala na 3ili%, za posojila: pa na 4lla% in so se določile tudi druge olajšave pri posojilih. Občni zbor je dovolil Šolskcmu Do- mii 200 L in drnštvu sv. Ciril-Mctoda tudi 2(X) L' podpore, kar naj bi dobilo mnogo posnemovalcev tudi pri dr'ugih zavodih. Spodnja Idrija. — Tudi pri nas se je začcTo živahno drustveno življenje. Pred velikonočjo smo zopet poživili naše kat.slov. izobraževalno dru- 5tvo. Najeli smo nove društvcne prostore sredl vasi na najlepšem prostoru, uredili knjižnico ter pričeli prirejati predstave. 13. majnika smo prlre- dili v ljudski šoli F. S. Finžgarjevo igro »Veriga«, ki jc jako dobro uspela v vsakem oziru in bila ze- lo bogato obiskana. 29. junija pa smo priredili pri g. županu Andreju Svetličiču veselico s Fr. Ks. Stažarjevo narodno igro »Tihotapec«, petjent In godbo. Kljub temu, da je dež nekoliko nagajal, Je bila udeležba jako velika. Katol. del družba Iz Idrije je ta dan napravila k nam svoj izlet ter s svojim zborom in orkestrom — ki je /.e pri prvi prircditvi sodeloval — pripomogla do krasnega v- [ spcha te veselicc. Lctos praznuje naše clrui^tvo ] svojo tridesctlctnico — za to se pa hočemo §e po- sebno pripraviti. Brda. — V troek 29. junija se je vršil v Šmart- ncm sestanek pripravljalnega odbora, ki si je izbraf težko nalogo: ustanoviti za vsa Brda »Zvezo po vojni poškodovanih«. — Krvavo potrebo za g;o- spodarsko udru/.enje pač občuti vsakdo. Vsi vl- nogradniki manjši in večji, koloni in delavci so n- darjeni. Pa Je nihče do sedaj ni dobil niti centesl- ma denarne podpore, še manj pa kako gospodar- sko orodje, brez katercga je obnovitev Brd nemo- goCa. Naš vinogradnik dela, trebi in koplje; vell- kokrat lačen mrko gleda v težko zemljo ter Jo vprašuje: Si gruda rodna, zakaj pešaš in zgubljai? življenje, iz katerega smo jaz in moja dru/.ina za- jcmali blagostanja? Kaj bo z nami in našimi vino- gradi, ali smo res obsojeni v počasno hiranje? — Tako premišljujoč čaka kmet boljših dni in___od- skodnine. Da, ta odskodnina! Kolikokrat je že bila obljubrjena! Z obljubo ni bila do sedaj Se ena trta usajena, še manj pa vinograd izkopan. S svojo predolgo potrpe/.ljivostjo in .prelahko vero v po- moč od strani obfasti smo pri koncu. Ne smemo in ne moremo več čakati; vsak, tudi najmanjšl zamujeni Čas za dosego odSkodnine je za vino- gradnika že usodepolen. V »Zvezi po vojni poško- dovaiiih« — brez izjeme: najsibo kmet ali kolon — je rcšitev vpraSanja odškodnine. Organiziraj- mo se torej ter pristopimo vsi v Zvezo! Vsi smo oškodovani, pomoči potrebni! Pomoč pa nam ho- če zagotoviti snujqca se Zveza po vojni poško- dovanih. Seveda nod enim pogojem: čc bo pristop splošen, brez rrzlike, naj je kdo vcčii ali manjšl vinogradnik ali pa kolon. nili 7 oidrijiiiega Celja. — Due 4. t. m. se je pri Hianije ila v društveni dvorani veselica z zelo bo- poved* vsporedom. Ljudstva se je zbralo toliko da pove mogli vsi najti prostora v dvorani. Mnogo W je nioralo oditi. Vsled tega se jc sklenilo, pOsOse veselica z istim vsporedom ponovi due 11. tekon. ob 4h popoklne v imenovanem prostoru. -)r se hoče tedaj navžiti svežega zraka, imetl dolekrasen razgled, navdušiti se za narodno stvar L.» se po.šteno (seveda brez plesa) razveseliti; naj pride sam in naj povabi Se druge! Dobrodošli! V frhribih se dela dan.... Politični pregled. Obisk regenta Aleksandra v Jugoslaviji in ita- lijansko časopisje. — Italijanski listi poročajo po svoje o obisku regenta Aleksandra v Ljubljana, povdarjajo regentov govor na dvornem obedu, v vladni palači in pravijo: Med tem, ko so se v Ankoni in drugod bojevaii Italijani z Italijani, Je • govoril jugosloVanski regent v Ljubljani svoj Ire- dentistični govor. Nato citirajo ves tozadcvni od- lomck iz regentovega govora o neodrcScnih Slo- vfncili pod italijanskim jarmom. V Italijanski zbornicl se je pri razpravi o vladneni programncm govoru bojevito vzdignil proti ministerskemu predsedniku Qiolitti-ju po- slanec Salvemini, ki je izjavil, da vlada ni podata o jadranskem vprašanju nikakršnega programa. Znano je — je dejal govornik — da je bila Ita- lijanska vlada povabljena 25. aprila od jugoslo- vanske delegacije, da začne direktna pogajanla, ki so se začela v Pallanzi in se prekinila ne po volji Slovanov, temveč zaradi ministrske krlze. Govornik vprasa, ali riamerava vlada zopet zaCc- ti prekinjena pogajanja ali jih odlo/iti na ncdolo- čen čas? Vlada se mora odločiti v tem vprašanju zaradi svoje odgovornosti. Pred to odgovornostjo mora vsak zavzeti določno stališče. — Vlada, Ce res namerava spoStovati pravice parlamenta, mo- ra predložiti zbornici točen in določen program glede jadranskcga vprašanja, od katcrega rešitve Je odvisna vsa bodočnost italijanske vnanfc poll- tike. Qovornik vstraja pri pre'dlogu, naj se doseže sporazum med Italijani in Jugosloveni no zaradi tega, kcr bi rad odstopil Dalmacijo Jugoslovanom, temveč ker bi resen sporazum obvezal obe stra- ni, da ne podpirate iredentizmov. Treba je prc- prečiti, da sc Italija in Jugoslavia ne izčrpate v stroskih za mornarico, ker Jadran mora biti nc- vtralizirano italijansko-jugoslovansko morje. Kdor hoče Dalmacijo, zapleta Italijo v vecni boi s Slovani, ki bi jo prisilili, da pode'duje uma- zano avstri.isko politiko v še slabSi obliki, poIIU- ko, katere posledica bi bila, da bi se ustvarila za hrbtom »Venezie Giulie« nova Avstrija, sovraZna Italiji, s kakimi 25 milijoni prebivalstva, po večini ncmSkega in madžarskega. Ta nova Avstrija bl vložila vse sile, da pahne Italijo v morje iz Trsta in Pule, in bi se zvezala v ta namen s Srbijo, da pahne Itnlijn y morie iz naimacije. Med tem 3* nn- pačno, Če se pripisuje Dalmaciji prevelika stratc- gijska važnost. — Veliko je s temi besedami povedal vladi po- slanec Salvemini, toda na dno stvari ni prišel. Ni zadosti, doseči med Italijani in Jugoslovani spo- razum in tako obvezati moralno obe strani, da ne podpirati iredentizmov, ampak treba je sklenit! tak mir, ki odstrani vsak iredentizem, to je, tak mir, ki vse odreSi, da bo vsak v tisti državi, h kate- ri pripada po svoji narodnosti. Torej samoodloC- ba! To naj bi predlagal posl. Salvemini v zbornici. V Albaniji ni še ničesar dosegel italijnnskl Jwslanik Aliotti, !ki 'je prišel tja, da se posaja z albansko vlado v Tirani. Alioti je dal izpraznitl Drač, da bi pokazal dobre namene Italijanov; pa Albanci jim nič nef zaupajo. Ko je dal Aliotti Iz- prazniti Drač, je Albancem zrastel greben, in ka- žejo, da niso nič kaj pripravljeni za pogajanja, dokler ni izpraznjena tudi Valona. Te dni so ne- kateri zunanji listi prinesli preklic ali dement, 'da ni res, da bi bila Valona — padla. Kdo ve, kaj neki tiči za tem dementijem? Ker je ta vest tudi na konferenci v Spa zelo slabo uplivala na var- stvo italijanskih interesov, je italijanski poslanik Sforza to vest odločno zanikal pred časnikarjl, ki so tamkaj zbrani. ( /Ktonferend v Bruxellesu in v Spa. — Na ¦medzavezniSki konferenci v Bruxellesu, ki se je seSla 1. t. m. sc je razpravljalo o porrmlelitvi nemSke vojne odškodnine med zaveznike in o razoro/.itvi Nemčije ali o določitvi Stevila nemgtce vojske. Zdi se, da glede nemSke vojne odskod- nine niso zavezniki dosegli še sporazuma, kajtl če vstraja pri 100 milijardah odSkodnine FrancIJa pri 55 od sto, Anglija pri 25 od sto in Italija pri 20 od sto, potem ne ostane nič ne za Belgijo, ne za Srbijo in ne zn Rumunijo. — Olcdč nemSke vojske zahtevajo zavezniki omejitcv nemške vojske na 100 tisoč mož\ ker se boje, da bi Jim znala postati Nemčija zopet ncvarna. Nemčija pa odgovarja, da potrebuje najmanj 200 tisoč rnoz\ če hoče vzdržati v državi mir, brez katerega Je vsako gospodarsko napredovanje v dr/.avi nemo- gcče, in torej tudi nemogoče izvrševanje p,-;jro- Jev mirpvnc pogodbe. Pri vojni odskodnini pravl Nemčija: To je preveč, tega ne zmorem! Pri do- ločanju števila nemške vojske pa pravi: to Je premalo, to nikakor ne gre! Vi sami bostc prf tem trpeli, zakaj kdor nič nima, ne more tudi ulC 'dati, — in dr/.i zaveznike s sarkastičuim posmc- «hom v Skripcih. Torej v Bruxellesu si niso prišli gospodje še nič na čisto. Due 5. t. m. so se zopet seSli v "Spa. kjer čakajo rešitve važna vprašanja. Razpravlja- lo se bo o svoti odškodnine, katero so baje povf- šali na 126 milijard, o vpraSanju izdajanja prc- jmoga od strani Nemčijc in o vpra.šanju razoro- žitve Ncmčije. Kaj vse diplomatje v Spa ukrenc- 1o, bomo znali poročati, toda socleč po uspeliili dosedanjih konferene, lahko rečemo, da bodo tu- di zdaj ostala mnoga vprašanja nerešena. Konfe- rence v Spa se udeležuje tudi nemška delegaclia. V rusko poljski vojni se umikajo Poljaki In se na svojem umiku bijejo na eeli fronti juZno od reke Pripjet. Predsednik poljske republike sr. Pilsudski, je izdal na ves poljski narod manifest, v katercm povdarja tc/.ki polo/.aj v katerem se nahaja Poljska, in naznauja ustanovitev naroilnc- ga obrambnega zbora, tef pozivlja vse Poljake, naj ss istemu prostovoljiio pridružijo v obramfoo di-movine. Z druge strani se Se poroča, da je poklicaJa Poljska pod oro/je vse moške od 20.—30. leta. Težki položaj poljske države je zbudil v Ce- ho-slovaški veliko pozornost. Praški list »VeCer« piše: »Poljska ne bo mogla uteči katastrofi. Mo- ramo preprečiti, da poljska lavina ne prevrže tu- di nas, naše vojaštvo mora biti pripravlieno.« Bojkot proli Madžarskl se nadaljtije. Poraz- govori z raznimi odbori g'.ede bojkotnega vpra- šanja niso privedli do nobenega cilja. Madžarska vlada je pripravljena pač za informacije, ne pa za pogajanja. Odločila bo zveza strokovnih orga- nizacij v Amsterdamu. Ceho-slovaška republika se je pridružila boj- kotu Mad/.arske in je ta njen sklep stopil s J. ]u- lijem v veljavo. S tem dncm se je ustavil ves prr>- met proti Madžarski. Šlesvik je bila priklopljcna Dans'il. — Dne 5. t. m. se je po 56 letih ločitve vrnila Šlesvik zopet k svoji materi Danski. Dne 10. febr. t. 1. se je v Slesviku vršil plebiscit, pri katerem se Je večina 76 od sto jzrekla za Dansko protiNemčijl, pod katere tuiim jarmom je bivala toliko krivlC- nih let. Tozadevni akt priklopitve so podpisali z:-.- stopniki vseh zavezniških velevlasti in zastopnik Danskc. Zarota za vrnitev Habsbnržanov. — Listi poročajo iz Curiha o habsburskih intrigah v Svi- ci. ki meriio na to, da bi se Habsburžani zopet vrnili na dunajski cesarski prestol. Vodstvo mo- narhističnega gibauja se nahaja v ?vici. Monar- histi se sliajajo redno vsak petek v palači grofa Berchtolda. Teh sestankov se tideležuieio bivšl minister rTussarek, general Schönborn, bivši in!- nisterski predsednik Clam-Martinic, razni višjf častniki, vcieindustrijalci itd. Zarotniki imajo na razpolago 22 milijonov kron. Najzanimivejše na vsej stvari je to, da se v tej družbi nahaja tudi bivši deželni glavar kranjski, dr. Ivan Šusteršič. Domače vesfi. t Teodor Hrlbar. — Zveni skoraj neverietno, in gotovo bo vse rojake po deželi pretrcsla vest, da je v soboto, 3. julija, umrl močni in krepki moZ, znani slovcnski trgovec v Gorici, Teodor Hribar. Star je bil 45 let. Bil je markantna osebnost v mestu, od vseh poznan, pravi izrn?. zdravia in •tnoči, in vendar niega ni več, in tudi ga ni " '-L rued nami, ker je umrl na Dunajii v nekem zdrav» i- šču, ki ga pa ni ozdravilo. To/.il je že delj časa pri vsej svoji telesni mogočnosti ,da se nič kaj prav ne počuti, zadnje tedne se inn je tudi ze poznalo, da peša in propada, in v svoji zdrav- stveni krizi se je odločil, da pohiti iskat rešitve v neko zdravilišče na Dunaj. Toda samo smrt ga je rešila bolezni, ki jih Je prikrivala njegova na vidcz zdrava telesna zuna- nja mogočnost. Bil je podjeten trgovec, ki je umel iz svojili dohodkov podpirati tudi narodno stvar, bil je oc!- bornik »Centraine posojilnice«, in je ob svoji po- vrnitvi v Gorico tudi največ pripomogel, da se je poslopje »Centralne posojilnice« med prviml zopet popravilo. Zgodaj je preminul, prezgodaj Je moral v tuji zcmlji v hladni grob. Goriški Slo- venci poča^čujejo v globoki žalosti njegov spomtn in mu kličejo v daljno tujino: Teodor, počivaj v mini! Tohninsko učiteljsko društvo zboruje dne 12. t. m. ob 10h v ljudski Soli v Tolminu. Pridite tudi tisti, ki že nad leto dni s svojo nenavzočnostjo ka- žete malo smisla za organizacijo. Odbor. Konferenca za tolminskl dekanat bo due 13. t. m. (četrtek) ob 10 uri (po letnem času) pri ?v. Luciji. Ker je glavni namen te konference ustano- vitev in organizacija stalne svetolucijske konfe- rence, po navodilih in intencijah »Zbora«, zato so vsi duhovniki brez izjeme nujno povabljeni, da sc, čim Ic moT^'e, udeležijo konference. Vabljeui so tudi duhovniki iz sosednih dekanatov, da se za- počne organizacija konferene za ves tolminskl okraj. Kdor rcflektira na kosilo, naj se pravoeas- no zglasi pri g. Jož. Abram, župn., Sv. Lucija. Strokovna nadaljevalna sola za zidarje v Renčah je zaključila šol. leto 1920 s 30. junijem. Po 51etnem prestankii je Sola krepko oživela In pokaže svoje delovanje na razstavi, ki se otvorl due 11. julija t. 1. ob 10 uri zjutraj v dobrohotno v ta namen pripuščeni dvorani gosp. Franca ¦Brumat.,' Prijatelji šolstva in napredka dobro doSli! Vodstvo. Vsem gj». udom okrajnega solskega sveta tol- minskega na znanje. —- Podpisani je dobil na ulo- go za sklicanje seje okr. Sol. sveta nastopno re- sitev, ki se glasi v prevodu: S poročilom na zgoraj označeno ulo^o se Vas obvešča s prošnjo, da obvestite vse sopodpl- sane člane okr. Sol. sveta, da podpisani urad ne nasprotuje sklicanju seje okr. šol sveta. Toda, kakor se Vam je žc ustno naznanilo, podpisani ne more sklicati udov okrajnega Sol. sveta v sejo, dokler ne dobi od predstoječih oblastnij potrerjne- ga privoljenja. Istočasno se Vas zagotavlja, da predstoječe oblastnije nameravajo tudi v bodoče ohraniti In- stitucijo okr. Sol. svetov, ki zmorejo dati razvojit Solstva zadostrie pomoči. Podpisani urad ne bo odlasal s sklicanjem se- je okr. šol. sveta, ko bo v to pooblaščen. Civilni komisar, predsednik okr. šol. sveta: Stotnik Umberto Sala, m. p. S v. Lucija, dne 1. julija 1920. i Joslp Rakovšček. Poštno-avtomobilna zveza Idrija-Sv. Lucija. — Z dnem 14. junija je pričel poštno-avtomoliilni promct med Idrijo in Sv. Lucijo; in sicer .odliaja poStni avto ob 8 zjutraj iz Idriie ter dohaja okoli 10. dopoldne k Sv. Luciji, t. j. k vlak^, ki vozi Iz (jorice proti Jesenicam. Opoklne se po.štni voa vrača iz Sv. Lucije ter dohaja ob 2 popoldnc na mestni trg v Idrijo, kjer je avtomobilno postajall- Sče. Kdor potuje proti Gorici, ima torej zvezo Se- le s popoldanskim vlakom, ki odhaja okoli 4 s postaje pri Sv. Luciji. Zbornik svečenikov sv. P. Duhovnikom se naznania. da ni mogel iziti list pravočasno, ker je urednik nekoliko zbolel. Julijeva Stevilka izide zato pozneje (due 26. jul.). Krvavi dogodki v Prvačini. — Iz Prvačine smo doznali hude vesti, pod katerih utiscn: stoji Se dunes vsa vas z okolico vred. V pondeljek, na dan sv. Cirila in Metoda, s>> hoteli Prvačkovci skupno s svojimi okoličani ob- haiati ta praznik in so se sesli zjutraj pri niSI g. Lebana, odkoder so skupno odkorakali v cerkev, kjer se je imela vrSiti slovesna služba' božja. V Prvačini je bilo iz oken izobeSenih kakih 20 slo- venskih trobojnic, enako je tudi na čelu sprevo- da vihrala slovenska zastava v rokah krepkega zastavonoše. To je zaskelelo v dno duSe laSke karabinirje, ki so hitro začeli pobirati slovenske zastave po hisah, a so jih naši ljudje in tudi naSe žene In dckleta branile kakor junakinje. Dekletom, kl so bile v narodni nosi, so ti oro/.niki trgali oblcko in znake raz prsi, obnašali se nedostojno, da Je moralo izzvati najhujSe ogorčenje. A najhujSe je prišlo pred cerkvijo. Tarn so zahtevali karabinirji od zastavonoSe, naj jim 1z- roči zastavo. Ta se je branil kakor lev, in ne'le, da jim ni zastave dal, ampak je Se on njim vzeT Stiri slovenske zastave, ki so jih bili pobrali s hiS. Ljudstvo je protestiralo, orožniki so nato zn- čeli streljati, nastal je divji krik in divje vrveuje, — in konec vsega je bil, da so bile Stiri osebe težko ranjene, in sicer Josip KerSevani, Ambroz Gregorič, Alojzij Gregorič in Angel Leban, veC oseb je bilo pa lahko ranjenih. Ker je bil v sprevodu v cerkev tudi g. 2up- nik, Jo:fanta neusmiljenega« in je skočila z njega na tla. »Po njega zgubi« si je reva pri padcu zlomlla stegno in se močno poškodovala v bokih. Prepe- ljali so jo v bolnišnico. Napoved vojnih škod v statističiie naniene. (Prejcli šele po izidu zadnje številke lista). Tr- govska zbornica opozarja vse trgovce in obrtnf- kc v mestu, da je bil po odredbi generalnega cl- vilnega komisarijata pooblaščen municipij v Go- rici, da zbere vse napovedi vojnih škod, ki so jih utrpeli trgovci, vinotoči, hotelirji, gostilničarji, lastniki bar-ov, lekarnarji in mali in srednji obrt- niki (izvzemši tovarniskh podjetij). Vabijo se vsi prizadeti, da čim prej, in ne kasneje kakor do polovice meseca julija, izvršč svoje napovedi. Ta zbirka napovedi po vojni po- vzročenih škod bo služila za podlago, na katcrj se bo zahtevala vojna odškodnina od obnovitve- ne komisije v Parizu. Vprašanfa in odgoyori. J. M. Livek: »Feniks« je koncesioni- ran od ital. vlade, in ima zastopstvo v Go- rici, Gosposka ul. 19, glavno zastopstvo V Trstu, ul. Lazzaretto vecchio. Invalid. Kar je nam znano, se je na- kazala invalidna penzija vsem invalidom sele od sept. 1919 dalje. Zakai in na pod- lagi katere naredbe, nam ni znano. Vse- kakor je tisti, ki je sept 1919 bil invalid, bil to gotovo že prej. Prosite! Dalje nam ie znano, da se v slučaju, ako pristoja ka- teremu penzija, njegovim pa družinska podpbra bodisi po njem ali kom drugem plačuje erar le eno ali 'drugo, in se v slu- čaju, ako je diferenca med označenima pristojbinama ' in opravičenec prejema nl- žjo, doplačuje diferenca. Po kateri narcdbi ]e kumulativno izplaeevanje nedopustno, nam ni znano. Zahtevajte pojasnila pri pristojnem civ. komisariatu. A. B. Lie}. — Drustvo vojnih oškodo- Vancev se ni ustanovljeno. Samotar. »Agrarni operacijski ura'd« ni še ustanovljen, in ni nam znano, dai se namerava ustanoviti tak urad. B. K. Ponikve. V zabojčkih ldo 5 kg lahko pošljete v Nemško Avstrijo kar ho- cete. — M. G. Volarje. Zaostali obroki redne begunske podpore od 21. 7. 1917 dalje se imajo doplačati od tistih oblasti, v katerih fodročju je bivala stranka tisti čas, za ka- teri je zaostalo izplačilo. Civ. kom. dopla- cuje le naknadno beg. podporo (ä 500 K) za čas do 21. 7. 1917 ne glede na takratno bivališče opravičenčevo. Fr. N. Nabrežina. Ako ste uložili proš- Hjo glede v inozcmstvu pred! 3. 11. 1919 nloženega denarja pravočasno, t. j. pred 3. 11. 1919, in jo podprli z vsemi potrebni- ttii dokumenti, bo gotovo ugodno rešena. Ke'daj, ne vemo. Do sedaj ni skoraj nobe- fla taka prosnja rešena. M. J. Bača. Učiteljišča, ki bi jemalo ßojence bodisi proti plačilu ali brezplač- *JO y. oskrbo, y Jugoslaviji ni. Za krafek čas- »Ah, mama, jaz hodim tako nerodno!« »Molči, saj to je moderno.« V katerem mcsecu jedö Goričani najmanj? — V februarju, ker ima samo 28 'dni. Sta dva prava brata, pa samo eden Je moj stric. Kako je to? •— Stric je brat tvojega očeta; tvoj oče ni tvoj stric. Kdo vleče svoje delo na dolgo, pa je vendar opravi o pravem času. Vrvar, če je priden. Pet oseb si med sabo razdeli pet jajc, tako da vsaka dobi edno jajce in vendar edno jajce osta- ne še v skledi. Kako to? — Zadnji vzamc skledo z jajcem vred, in pusti jajce Iežati^v skledi, dokler se mu poljubi. Listnica uredništva. Iz Idrije. Odstopil Vaš dvogovor »Mladiki«, kamor bolj spada. Opro- stite, pa še se oglasite. — Efilaltl. Pride. — Špo- zo mio karišimo. Prihodnjič. TEDENSK1 KOLEDAR. Jul«. 11. Nedelja, 7. poblnk. Pij I., papež; 12. ponedeljek, Mohor in Fortunat; 13. torek, Marjeta, Anaklet; 14. sreda, Bonaventura, škof; 15. četrtek, Henrik, Vladimir; 16. petek, Škapul. Dev. Mar. Karmelska; 17. sobota, Ale§, Generoz. Mladenic 18 let sÄ?°dbore; vr^il z odliko drugo gimnazijo, želi vstopiti kot praktikant v kako pisarno ali tr- govino. — Naslov pove uprava lista. TCpiillPUpi ^ se ^'J° u^'^ rezanja X\I UJm nna v svoj kleti več hl. dobrega domačega vina po dnevnih cenah na prodaj. Rabljeno pohištvo (mobilja): predelne omare postclnjaki, kuhinjskc omare, mize, stolice itd. je na prodaj po ugodnih cenah v Gorici, ul. Sv. Antona št. 22. Anton Ereščak velika trgovina in delavnica s pohištvom vseh vrst : : Goriea?ViaCarducci 14, ul. Carducci št. 19. (Gosposka ulica). A. FANIN : LIKVIDACIJA : raznovrstnega blaga za moške obleke po jako znižanih cenah. - - Lepa prlilka ! 3 Velika zaloga tudi drugega različnega blaga na debelo in drobno 1 fiGiiška Ijudska posojiliii vpisana zadruga z omejenim jamstvom : v GORiei. posluje v lastni kiši, Corso verdi št. 37, pritličje desuo, vsaki dan dopoldne razun nedelj in praznikov. Sprejerha hranilne vloge ter jih obre- stuje od 1. julija t. 1. po čistih 41/su/0. Večje slalne hranilne vloge pa po dogovoru. Dovolju^e posojila na vknjižbo in po- roštvo, pod ugontmi pogoji. ZOBOZPRAVMIŠKI ATELJE ¦ - PAVEL NETZBANDT ustanovljen leta 1900. SPREJEMA OP 9--IJ IN OP 2--5 V Ö0RKI, VIA DANTE ST. 12. Rszpisuje se sltižba cerkounika pri župni cerkvi v Aj d o vs čini. Plača ugodna. Služba primerna posebno za roko- delce in invalide. Zglasiti se do 20. julija t. 1. pri cerkvenem oskrbništvu. - - - - „Centraina posojilnica" v Gorici naznanja, da je umrl na Dunaju po kratki bolezni dolgoletni in mnogozaslužni Član njenega načelstva, gospod TEODOR HRIBAR, trgovec in posestnik v Gorici. R. i. p. V GORICI, dne 5. julija 1920. tfačelstvo. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je Gospod poklical k sebi našo malo, ljubljeno VERICO, ki je, previdena, preminula po mučni bolezni dne 1. julija. — Pogreb je bil 3. julija na tukajšnjem pokopališču. VRABČE, 2. julija 1920. Vll Anton in Franica Knap, stariši. Mesto posebnega obvestila. Fran in Leon, brata. V najglobokejši žalosti naznanjajo spodaj podpisani s po- trtimi srd prežalostno vest, da je njih ljubljeni brat Teodor Hribar, trgovec, nepričakovano umrl na Dunaju v soboto, dne 3. julija v starosti 45 let. Začasno počiva na Dunaju, a njegovi zemeljski ostanki se bodo čim prej prepeljali v Gorico. V GORICI, dne 7. julija 1920. Angel, brat. Eta, Iza, sestri. (Namesto vsakega drugega posebnega obvestila). Elian» Hat Tii DA :: GOftlGA, Montova hiša :: Zaloga na debelo in na clrobno. Cigaretnega papirja „flbadie" „Ex- celsior", „Union" i. t. d. :::::: Stročnice za cigarete „flbadie", „Ex- celsior" :::::::::::::::: Slike z okvirji in brez okvirjev : : : FJožni venci, svetinje i. t. d. : : : : : Uradni papir vseh vrst :::::::: 5olski zvezki ::::::::::!::: Svilnati papir razne barve za rože, in druge pisarniške potrebščine : : : Zaloga pomnoževalnih aparatov. Sprejemajo se naročila pečatov. Velika hiša s prostornim gospodarskim poslopjem in vrtom je na prodaj v Šempasu, Pojasnila daje g. župan v Šempasu in č. g. Franke, vikarij v Oseku. Proda se automat z električno gonilno silo v dobrem sianu, boljše vrste. Natančnejša pojasnila dnje Franc Mohorič, Idrija št. 90. Ivan Kacin ul. sv. Aivtona 24, Goriest. Izdeluje vsakovrstne harmonije po anier. sistcmu, uglaša in prenavlja cerkvene orglje ; v zalogi ima izdelane harmonije, instr. violine, kitare, mando- line, strune. Kupuje glasovirje, harmo- nije, violine, harmonike, automate itd. Plača po najvišjih cenah. Drašček Fanny, Gorica Via Rastello St. 1 trgovina s kolonijalnim in mešanim. blagom na drobno in na debelo. Dobra moka bela in koruzna, fižol, jeöinen itd. Blago sveže. Priporoča bo za obik'i) obisk. — PoBtrežba dobra. — Cene zmerne. :-: „CENTRALNA POSOJILNICA" :-: vabi v smislu § 35 družabnih pravil k občnemu zboru, ki se bo vršil dne 22* I m. ob 10. uri v uradnih prosforih, ===== Corso Verdi 32, I, nadstropje == S SLED0ČIM DNI5VNIM REDOM: l.Poročilo načelstva ; 2. „ nadzorstva; 3. a) Potrjenje računskega skiepa za upravno leto 1919; b) Določba o vporabi dobička; c) Določba viširie obresti delcžem ; 4. Volitev načelstva; 5. Volitev nadzorstva; 6. Slučajnosti. V GORICI, dne 5. julija 1920. fJačeJstvo. a JLJiVLlUvJIIJic^Lj^i^ flunska uHca št. 3-5. -— ProdaJaJna rnrtvažkih predmetov............::: VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Lastna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke in črevlji za inrtve, vsakovrstni žahji predmeti, sveče iz pra- vega voska; pajčaloni, venci in šopki za neveste, birmance in za prvo sv. obhajilo. , VSAKOVRSTNE SUHE CVETLICE. ^ t—x Cena izven vsake konkurence :—: Sprejemamo tudi posefcna naročila. Mazxi^mlo. Slav, obßinstvu uljud iniznanjam da ssem na HOVO Otvorll svojo dobrozrmno krqjacnico, z veliko zalogo manifakturnega blaga in izgo- tovljenih oblek. Pripoi'oöam se slav. obßinstvu v mestu in mi dežeh. nM HUMBH fcw||ft| m^ TRAVNIK št ?. (prej us. Stretta). E. KIESSNEK (P^) Paviin ^ cdfk^JSfo Nunska uica 10 — GOKICA — Nunska ulica 10 ^i^ nasproti „BELEMU ZAjCU«. VELIKA ZALOQA » mrivaških rakev, nagrobnih vencev, trakov, umetnih cve- tlic; poyebnih vencev za ne- 6 veste, cvetlic za cerkvc, palm, vencev za novomašnike in; poroke, mrlvaških oblek. itd. papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlatih črk voščenih sveč itd. CENE BREZ KONKURENCE. "srsr ijubljanska kreditna banka v ijubljani ".r,r" / Podružnice: Borovlje, Celovec, Celje. Gorica, Maribor, Split, Sarajevo, Trst, Agentura v Ptuju Poziv k subskripciji novih delnic Ljubljanske k. üditne banke XI. emisije 1. 1920(11. Vsled skiepa občnega zbora dclničarjev Ljul)ljanske kreditne banke z dne 8. maja t. !. v to pooblaščenega, je sklenil upravni svet istega dne provesli zvišanje dolniške glavnic'e od S H S K 30,000.000.— na S H S K 50,000.000.— z izdajo 5O.OOO'-- novih delnic po SHS K 400-- nom. v skupnein znesku SHS K 20,000 OOO-- in sicer : 1. subskripcija novili delnic se vrši od 25. junijado 25.julija 1920 a) pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Borov- Ijah, Celju, Gorici, Mariboru, Sarajevem, Splitu, Trstu ter pri ekspozituri v Ptuju. b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podr. v Osjeku, c) pri Živnoslenski banki v Pragi in njenib podr. v Čehoslovaški in d) pri podružnici Živnostenske banke na Dunaju za nem. Avstrijo. 2. Dosedanji delničsrji imajo pravico prevzeti na podlagi 2 stas-ih delnic 1 novo delnico ä SHS K 400*— nom., po SHS K 900*— tel. quel, plačljivih naenkrat pri subskripciji. Odlumki delnic se pri tern ne vpoštevajo. 3. Nove delnice so deležne dobička od 1. julija 1920 dalje. 4. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskeniu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih del/iic v svrho označbe, da LJUBLJANA-! 0R2CA, meseca julija 1920. je pravica do opclje izvrÄen«i, dočim imajo imetniki delnic zad- njill dveh emisij, katerih izdaja vsled tehničnili zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic ali začasnih pctrdil o vplačanih delnicah. 5. O ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije, SHS K 1.00O.0OO-— pokojninskemu zakladu bančnega osobja, SHS K 1,000.000— rezervnemii zakladu za bančne zadolžnicc, ostanek pa pripade afcijskemu rezervnemu zakladu banke. 6. Nove delnice se izroče subskribentom po 1. februarju 1921, proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obračunov o subskribiranih delnicah. Uspeh ernisije je zajamčen po posebnem sindikatu. Ljubljansha hreditno tianko.