42
m
KOPER — 1. JANUARJA 1957
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VI. — STEV. 1
Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za iznozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja, Bančni račun G5-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
Vsem sodelavcem, naro čnikom, in bralcem i skrene cesti tke in na j bolj se želje za NOVO LETO 1957 Uredni štvo, uprava in tiskarna „Slovenskega J adrana"
¥
Vf
Na obzorju svetovnega miru so se h koncu leta zbrali že tako temni oblaki) do kraja nabiti z razdiralno močjo, da so se miru in napredku predani ljudje po vsem svetu že s strahom ozirali na vojne liske Egiptu in na Madžarskem. Nezaslišana agresija na Egipt in osredotočene kombinacije svetovne reakcije glede Madžarske — skratka, hladni imperialistični računarji so že videli, kako bodo s krvjo in uničevalnim ognjem dosegli svoje dobičkanosne cilje, niso pa pravilno ocenili, kar se je pozneje zgodilo, da se je njihovim nakanam zmagovito postavilo po robu do kraja ogorčeno javno mnenje delovnih ljudi sirom po vseh zemeljskih celinah.
Že od prvega strela naprej je svetloba vse zmagoviteje predirala zgoščene oblake na obzorju svetovnega miru. Ob vstopu v Novo leto se celo zdi, da je sonee iudi to pot docela zmagalo.
Ce kdo na svetu, tedaj se ljudstvo socialistične Jugoslavije iskreno veseli mirnega reševanja mednarodnih sporov, saj imamo za to dovolj vzroka. Zato smo tudi v vsej naši zunanji politiki, zlasti pa v Organizaciji združenih narodov, ramo ob rame z vsemi naprednimi silami sveta, vselej močno povzdignili svoj glas za takšne odločitve, ki so bile usmerjene proti vojni.
ako je vzlic neodgovornim strastem do zob oborožene manjšine tudi to pot prevladala trezna misel o miru, ki nam je nadvse potreben za graditev boljšega življenja.
Pri tej graditvi lepših dni v naši socialistični domovini smo v preteklem letu doživeli prve sadove nove gospodarske smeri, ki jo je začrtalo znano posvetovanje pri predsedniku Titu. Ti sadovi sicer še niso takšni, kakršnih si naši delovni ljudje želijo, vendarle pa kažejo, da bomo samo po tej poti lahko postopoma dvigali občo življenjsko raven. Osnovna je zavest in spoznanje, da smo vsi državljani, vsi delovni ljudje, tisti, od katerih zavisi večje ali manjše blagostanje v državi. To spoznanje je začelo jnagovati, ta zavest, da samo s Hipnimi močmi lahko hitreje napredujemo, kaže tudi za prihodnje leto jasnejša obzorja delovnemu ljudstvu Jugoslavije.
Utrjevanje našega komunalnega sistema, poglabljanje naše socialistične demokracije, v okviru katere so tudi poslanci na nedavnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine sproščeno odkrili mnoge stvari, ki jih je treba v prihodnjem letu popraviti, vse to bo dajalo našemu delovnemu človeku novega poleta za to, da bo s svojo povečano storilnostjo vzporedno s tem pa tudi z odgovarjajočim povečanjem plačila za storjeno delo laže in bolje živel.
V novo leto stopamo t vedrim županjem v boljSe iivljenj«.
V ponedeljek je ob navdušenem pozdravljanju prebivalstva Port Saida vkorakal v mesto prvi, simbolični odred egiptovskih oboroženih sil. Ob njegovem prihodu so se oddelki varnostnih sil OZN umaknili v vojašnice in postopoma začele zapuščati mesto, v katerem je prevzela skrb za varnost egiptovska policija.
Varnostne sile OZN zasedajo ozemlje Sinajskega polotoka v štirih smereh. Jugoslovanske enote, ki so bile doslej na srednji in južni si-najski prometni zvezi in so jih zamenjale danske, norveške in kolumbijske enote, so usmerile svoje sile na severno prometno zvezo, ki pelje v E1 Areš. To mesto je administrativno in vojaško središče Sinaja in je predvideno za sedež glavnega stana varnostnih sil OZN.
Vzporedno z vojaško akcijo, katere namen je, da varnostne sile OZN čimprej dosežejo — kljub počasnemu umiku izraelskih čet — demarkacijsko črto med Egiptom in Izraelom, so se začela dela za očiščevanje Sueškega prekopa. Posebni zastopnik generalnega sekretar-
ja Generalne skupščine OZN Ham-merskjolda general Wheeler je izjavil, da je mornarica OZN že pripravljena za očiščevanje prekopa, in sicer najprej pri Ismailiji in Su-ezu. Glavna dela bodo začeli takoj, ko bodo odstranjene mine in ko bodo potapljači ugotovili položaj potopljenih ladij.
Plačilo odškodnine, ki jo zahteva Egipt od Velike Britanije, Francije in Izraela zaradi napada na Sueški prekop, pa bo obravnavala Generalna skupščina OZN na prihodnji seji. V resoluciji, ki jo je predložila egiptovska delegacija članicam OZN, je poudarjena zahteva, da naj spričo človeških žrtev in materialne škode, ki jo je napravil napad teh držav ' na egiptovsko ozemlje, generalni sekretar OZN ukrene vse potrebno, da bi se škoda ocenila. Večina delegacij je mnenja, da nosijo stroške za storjeno škodo države-napadalke.
Enote Jugoslovanske ljudske armade so ob 15. obletnici Dneva JLA dogradile in svečano izročile prometu prvi del bodoče skrajšane železniške proge, ki bo vezala Zagreb z Mariborom. Okrog 32 km dolgi odsek med Savskim Marofom in Kumrovcem bo omogočil 70.000 prebivalcem obsolelskili krajev boljši gospodarski razvoj, predvsem na področju turizma in izkoriščanja tamkajšnjih zdravilnih vrelcev Naša slika kaže predor na novozgrajeni obsotelski progi
EDEK MRAZ IN DEDEK MARS

VRHOVNEMU KOMANDANTU
V nedeljo 23. t. m. je imel okrajni odbor Združenja rezervnih oficirjev v Kopru svojo redno letno skupščino, na kateri so po predsedniškem poročilu Poldeta Jermana, po pozdravu člana republiškega odbora UROJ Tineta Železnika in po tehtni razpravi delegati izvolili nov upravni in nadzorni odbor, nakar so ob koncu zborovanja z navdušenjem odobrili naslednjo pozdravno brzojavko:
Vrhovnemu komandantu oboroženih sil FLRJ maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu,
Beograd.
S svoje redne letne skupščine Vam pošiljamo borbene pozdrave z enodušnim zagotovilom, da lahko — tako kot v narodnoosvobodilni vojni — tudi v bodoče v vsakem primeru računate na rezervne oficirje okraja Koper, ki se bodo šc v naprej nenehno trudili, da si osvoje čimveč dopolnilnega vojno-strokovnega znanja ter se po potrebi z vso srčnostjo vključili v sestav Jugoslovanske ljudske armade za obrambo naše socialistične domovine in za ohranitev miru v svetu.
Delegati skupščine UROJ okraja Koper
Preteklo soboto so v Šoštanju priključili eno največjih jugoslovanskih kaloričnih elektrarn zahodnemu elektroenergetskemu sistemu naše države. Tej slovesnosti je med drugimi prisostvoval tudi član zveznega Izvršnega sveta France Leskošek. Novozgrajena termoelektrarna bo letno proizvajala 250 milijonov kWh. Ko bodo zgradili še drugi del te centrale, se bo njena zmogljivost podvojila. Elektrarno bodo oskrbovali z velenjskim lignitom. Termoelektrarna Šoštanj, ki je poskusno obratovala že od maja oziroma od oktobra lani z dvema agregatoma in proizvedla 150 milijonov kilvatnih ur električne energije, je s tem že krila dosedanje stroške, ki so veljali za njeno zgraditev
Na sliki: Franc Leskošek je prerezal rdeči trak pred vhodom v Termoelektrarno Šoštanj
Z zasedanja Okrajnega ljudskega odbora v Kopru fH) v	"ä 'S	v i n
H /1 /-rs CTSCT «1	/7.-1 jO* 1 t—! —'-a	r^-J /rv-3 /T\* II Pin «"SCn II n «i-j
o
Mars: »Na Madžarsko in v Egipt ti ni treba iti. Tam sem jih že jaz obdaroval!«
Poročila okrajnih Svetov za notranje zadeve, za delo in socialno varstvo — Ustanovite!' Okrajnega higienskega zavoda, Okrajnega Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in Okrajnega centra za zaščito matere in otroka
V četrtek je bila v Kopru 16. skupna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Na dnevnem redu je bilo 18 točk, med katerimi so bila najpomembnejša poročila okrajnih svetov za- notranje zadeve in splošno upravo, za delo ter za socialno varstvo.
Iz poročila Sveta za notranje zadeve in iz razprave je bilo razvidno, da je Svet usmerjal svoje delo, predvsem k čuvanju zakonitosti in k zaščiti prafic državljanov.
Svet za dolo je letos posvetil glavno skrb plačnemu sistemu, s posredovanjem inšpekcije dela, kadrom, vključevanju vajencev' v gospodarstvo, rehabilitaciji invalidov in higiensko-tehnični zaščiti dela.
Iz poročila Sveta za socialno skrbstvo pa je' bilo razvidno, da je v okraju .nad 600 onemoglih oseb, ki prejemajo redno socialno podpo-
IZJAVA TOVARIŠA PETRA STAMBOLICA
člana Izvršnega komiteja CK ZK.J in vodje naše delegacije ZKJ, ki je prisostvovala VIII. kongresu Komunistične partije Italije v Rimu in bila pozneje na obisku pri KPI, po svoji vrnitvi v domovino na obmejnem bloku v Fernetičih pri, Sežani preko koprskega i radia:
»Zelo smo zadovoljni z uspehom našega obiska Komunistični partiji Italije. V vseh mestih, ki smo jih obiskali, so nas toplo sprejeli. Raz-govarjali smo sc z vodilnimi ljudmi posameznih provinc. Spoznali smo tako organizacijo italijanske partije, kakor tudi njeno delo na raznih področjih. V Milanu smo se na primer podrobno seznanili z delom sindikata. Srečen sem, da se lahko po koprsliem radiu še enkrat zahvalim vsem vodilnim tovarišem Komunistične partije Italije, prav tako pa tudi vsem drugim, s katerimi smo se srečali, ker so nam omogočili, da smo se spoznali z njihovimi prizadevanji in z njihovim delom.«
ro. Razen njih prejemajo podpore v raznih oblikah tudi revni dijaki, otroci padlih borcev in socialno ogroženi otrooi.
Oba zbora sta poročili obeh svetov na dopoldanski seji soglasno sprejela. V popoldanskem delu pa je skupščina potrdila predloge o ustanovitvi Okrajnega higienskega zavoda, okrajnega Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo ter Okrajnega centra za zaščito matere in otroka. Razen tega sta oba zbora spi-ejela še vrsto odločb in poroštva za posojila nekaterim gospodarskim organizacijam in zavodom.
Paefteitče tudi ia
NA NASLEDNJIH STRANEH »SLOVENSKEGA JADRANA«
Sprehod po svetu v letu 1956
Tri tisoč tri sto trideset Predsedniki občanom za Novo leto
O naših ženah Med kulturnimi dogodki o dveh likovnih razstavah, o gostovanju Tržačanov v GSP
O križih in težavah našega izseljenca, kakor je to poskusil naš znani humorist, pisatelj France M? gaj na Domov, domov — odlomek iz nove knjige tržaškega pisatelja Borisa Pahorja
Tat in ljubimec v skrinji — odlomek iz knjige »Prigode Hodže Nasre-.. diria«	,
Naš tedenski gospodarski komentar Kako smo proslavili 15. obletnico JLA
V novo leto je priplavala tudi Bar-čica
Kaj pravi za Novo leto Barba Vane...
Če še niste naročniki, izpolnite in izrežite, nalepite znamko in pošljite upravi »Slovenskega Jadrana« naročilnico
Pri tem preberite tudi naš novoletni nagradni razpis in premislite, če si tudi vi ne bi lahko pridobili eno izmed nagrad
In končno ne pozabite pogledati Že zanimivosti iz vsega sveta in prebrati nadaljevanje našega romana
Leto 1956, od katerega smo se pravkar poslovili, se je začelo z tipanjem in obeti, da se bo nadaljevalo v vzdušju nadaljnjega popuščanja mednarodne napetosti; začelo se je namreč s sestankom »štirih velikih^ v Ženevi poleti 1955. Optimistične izjave Bulgani-na, Eisehowerja, Edena in drugih, ki so v svojih novoletnih poslanicah tedaj poudarjali potrebo po nadaljnji krepitvi miru, so utrdile upanje, da bo v tem letu stopil svet na poti utrjevanja miru korak naprej. To misel je izrazil tudi maršal Tito, ki se je takrat mudil na prijateljskem obisku v Egiptu, ko je po kairskem radiu v svoji novoletni poslanici med
drugim dejal: »Ideja aktivne koeksistence si uspešno krči pot med narodi in to idejo vedno bolj smatrajo za edini možni izhod iz sedanje, že zapletene situacije v svetu.«
Lansko novo leto se je dejansko začelo z nekaterimi značilnimi dogodki: 1. januarja sta Velika Britanija in. Egipt priznala neodvisnost Sudana. Pozneje sta si priborila neodvisnost tudi Maroko in Tunis, medtem ko je Alžir vstopil v novo leto v znamenju krvavih borb za svojo neodvisnost.
V Francoski severni Afriki, kakor na Bližnjem vzhodu (Sueški prekop, nasprotja med Izraelom in arabskimi državami itd.) so ostale nevarne imperialistične težnje vmešavanja tujih sil v domače zadeve. Ko je pa januarja, pred letom dni francoska socialistična stranka po volitvah sestavila vlado, se je okrepilo upanje, da bodo socialisti razumeli proti-kolonialistično gibanje afriških narodov in s pravilno politiko pomagali odstranjevati nevarna žarišča za večje spopade. Pričakovali smo, da se bo za Alžir začelo novo obdobje. Če je imela Molletova vlada srečno roko pri reševanju nekaterih drugih vprašanj, tega o njej ne moremo reči glede Alžira in sploh kar se tiče kolonialnega vprašanja. Vsa sredstva, katerih se je Francija posluževala za rešitev alžirske krize, od uporabe sile orožja do notranjih reform, so se pokazala kot neuspešna. Po treh letih, odkar se je začela »druga fronta« v Alži-ru, je bil edini uspeh v tem, da se je oborožena borba v zadnjih mesecih še bolj razplamtela. Kar se pa tiče notranjih reform, s katerimi so hoteli izboljšati v Alžiru socialni položaj, le-te zaradi svoje nedoslednosti tudi niso imele uspeha.
Pač pa je v Franciji uspelo skleniti »še sprejemljiv sporazum« o Posarju, ki je bilo vsa povojna leta kamen spotike med Francijo in Zahodno Nemčijo.
Francijo je obiskal tudi maršal Tito. Ta obisk je svetovni tisk zelo pozitivno ocenil, saj je šlo za okrepitev francosko-jugoslo-vanslcega prijateljstva, z naše strani pa tudi za določene nasvete za francoske zunanje akcije, ki pa so se pozneje, žal, tako glede
Alžira kot glede Egipta izrodile v brutalna, zavojevalska dejanja, ki res v ničemer niso bila več podobna začetnim programskim točkam Molletove vlade.
Toda kakor je politika v Alžiru pomenila odstopanje od smeri, ki naj bi pripeljala do pomirjenja, so Francozi nekaj mesecev pozneje naredili novo strašansko napako, ko so 2 Veliko Britanijo napadli Egipt. Vse to je pripeljalo svet do roba vojne, mednarodni
položaj pa se je občutno poslabšal. *
Ko že govorimo o Srednjem Vzhodu in nevarnih žariščih, je treba omeniti otok Ciper, za kate-
rega še vedno teče pravda. Velika' Britanija — otok je angleška kronska kolonija — ki ima tamkaj vojaška oporišča, se z vsemi sredstvi upira zahtevam grškega prebivalstva, ki je v soseščini, da bi jim priznali pravico do samoodločbe. Za neosvobojene Ciprčane se je zavzela Grčija, v to borbo so se vmešali tudi Turki, ki imajo tam svojo turško manjšino ter zahtevajo naj ostane tako kot je, ali pa naj otok pripade Turčiji, ki se sklicuje na »zgodovinske pravice«. Spor še vedno traja in je prišel tudi na dnevni red zasedanja Generalne skupščine OZN.
» .
Važno mednarodno srečanje, ki je vzbudilo veliko pozornost, je bil sestanek na Brionih med predsednikom Titom, predsednikom vlade Nehrujem in predsednikom Naserjem, Ta sestanek je med drugim tudi dokaz, kako se miroljubna-in aktivna koeksistenca izvaja v praksi. Prav tako pomemben je bil tudi obisk Nikite Hru-ščeva, ki je prišel na počitnice v našo državo. Z njim se je potem vrnil na kratek oddih na Krim maršal Tito s soprogo v spremstvu visokih fukcionarjev. Ti razgovori so bili koristni, ker so odstranili nekatera nesoglasja in so prispevali k boljšemu medsebojnemu razumevanju.
*
Tisto, kar se je zgodilo v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti in kar je prišlo do izraza na XX. kongresu KP SZ, dokazuje, da so zavestne socialistične sile začele z borbo pr.oti vsem negativnim težnjam, katerih nosilec je bil Stalin. Kongres, ki je bil. februarja, v marsičem ni pomenil samo prelom v notranjem političnem življenju Sovjetske zveze, marveč je imel širok odmev tudi po svetu.
V svojem referatu je prvi sekretar N. Iiruščev kritično ocenil dogodke preteklega razdobja in opozoril na potrebo po miroljubnem sožitju med narodi, utrditvi prijateljstva z azijskimi državami in zboljšanju odnošajev z zahodnim državami. Iiruščev je tudi poudaril, da obstaja možnost različnih poti v socializem, obsodil je tudi »kult osebnosti«, s katerim se je obdal Stalin in birokratizem. Vodilno načelo na kongresu pa
je bila vrnitev k Leninovim načelom, ki naj se začenjajo uporabljati tudi v praksi.
Najvišji sovjetski voditelji so v nasprotju z Stalinovo prakso začeli potovati na prijateljske obiske v tuje države. Tako sta predsednik vlade Bulganm in prvi sekretar partije Hruščev obiskala Indijo, Burmo, Afganistan in Veliko Britanijo. Na teh potovanjih je prišlo do zelo koristne izmenjave mnenj, kar je vse pozitivno vplivalo na krepitev zaupanja med državami.
Veliko pozornost po vsem svetu je vzbudilo potovanje (junija meseca) jugoslovanske vladne delegacije pod vodstvom maršala Tita v SZ. S tem je predsednik Tito vrnil lanskoletni obisk maršala Bulganina in Nikite Hruščeva. V SZ so doživeli veličasten sprejem, kar je bilo dokaz, da si je sovjetsko ljudstvo želelo zbližanja z Jugoslavijo in da žalostna preteklost ni zapustila med njimi globljih posledic.
Uveljavljanje nove orientacije v Sovjetski zvezi in načela, ki je sprejel XX. kongres KP SZ, pa so sprožila v vzhodno-evropskih državah proces, ki. mu pravimo »de-stalinizacija«. Začeli so obsojati »kult osebnosti«. Pri nekaterih vzhodno-evropskih državah je prišlo do temeljitih sprememb (Poljska), vtem ko je v drugih (Albanija, Bolgarija itd.) ostalo še vedno pri starem.
Poljaki so ponosni na svoj »poljski oktober«, ki ga mnogi smatrajo za mirno revolucijo, temeljit prelom .z napakami preteklega obdobja. Takrat se je na čelu Partije in vlade na Poljskem v veliko zadovoljstvo delavskega razreda spet pojavil Gomulka s svojimi sodelavci, ki so bili dolga leta žrtve stalinske čistke; ti sedaj vodijo Poljsko po novi poti neodvisnosti v socializem. Glavni pečat sedanjemu razvoju na Poljskem je dal VIII. plenum CK Poljske delavske partije. Kot poudarjajo Poljaki, je le-ta pomenil »zmago socialistične demokracije«. Na političnem področju uspehi niso izostali, na gospodarskem pa je še prekratek čas, da bi se pokazali. Dokaz velikega zaupanja, ki ga ima nova ljudska oblast v napredne sile, je tudi to, da so že nekaj mesecev po »oktobru« razpisali (za 20. januar 1957) nove poslanske volitve.
Proces »destalinizacije«, ki je potekal doslej v SZ mirno, brez večjih pretresljajev, pa je v nekaterih vzhodnoevropskih državah začasno naletel na velike težave. Tam, kjer so se uveljavljale težnje po krepitvi demokracije lahko in kolikor toliko normalno ter brez večjih ovir od zunaj, so rodile lope uspehe. Kjer pa tega ni bilo, je prišlo do eksplozije.
23. oktobra se jc začela »madžarska tragedija«, kjer je prišlo do upora vsega ljudstva proti Ra-košijevi kliki in stalinističnemu sistemu. Preveč blizu so še ti dogodki, da bi bilo treba ponavljati, kako so se razvijali od prve sovjetske intervencije, po padcu
Nagyjeve vlade in po njegovem »prostovoljnem« odhodu v Romunijo, potem do ustanovitve ICadar-jeve vlade in začetka ustanavljanja delavskih svetov, druge sovjetske intervencije, tihe demostra-cije žena in še do zadnjega razvoja dogodkov, ki je že itak težak položaj še poslabšal,
Titov govor v Pulju in nekoliko pozneje globoka marksistična analiza madžarske tragedije, ki jo je nodal tovariš Kardelj na zasedanju ljudske skupščine, oboje je vzbudilo veliko pozornost po svetu. Resnejši tisk je objavil zelo obširne izvlečke obeh govorov. Titov govor je bil skoraj v celoti objavljen na Poljskem in LR Kitajski, moskovska Pravda pa ga je tendenčno objavila le z iztrganimi »citati« in še to s svojimi komentarji. Maršal Tito je dejansko ocenil položaj na Madžarskem takole: Korenine zla so v težnjah, da bi Stalinov sistem znova oživel in zavladal, premalo pa je bilo zaupanja v notranje revolucionarne sile.
Tovariš Kardelj pa je med drugim tudi razložil, da intervencije ne morejo reševati problemov, temveč jih lahko samo odgodijo; sovjetska intervencija ni začetek greha, temveč njegova posledica.
Madžarske dogodke so seveda izkoristili zunanji imperialisti, ki so z izgovorom na sovjetsko intervencijo napadli Egipt. Ze avgusta letos je maršal Tito opozoril na resen položaj na Bližnjem vzhodu, Egipt so napadli, ker so računali, da bo vsa pozornost obrnjena na madžarske dogodke, Sovjetska zveza pa ne bo mogla intervenirati proti agresorjem, ker bo zaposlena z Madžarsko.
OZN se ,ie letos znašla pred najtežjo preizkušnjo, v času njenega obstoja; z ostro obsodbo anglo-francoske agresije ter z vsemi akcijami, ki jih je storila za likvi-diranje vojne na Bližnjem vzhodu, si je OZN mnogo pridobila na ugledu. Položaj v Egiptu se je izboljšal v toliko, da so odšle agresorske čete in so že pristopili k reševanju naslednjega najvažnejšega vprašanja: čiščenje prekopa, Na egiptovsko ozemlje so prišle mednarodne sile OZN, v katerih po želji Egipta sodeluje tudi- odred JLA. Egiptovska avantura pa je bil resen nauk, da se uporaba sile ne izplača.
OZN- se je lotila tudi vprašanja Madžarske, glede katere pa je bilo precej drugačno razpoloženje. Predstavniki nekaterih zahodnih držav so izrabili madžarsko _trage-dijo za razpihovanje protikomu-nistične histerije in le malo držav je pristopilo k reševanju tega vprašanja realistično in konstruktivno.
Naša delegacija se je trudila, da bi s svojimi predlogi in stališči predvsem pomagala madžarskemu narodu in da bi to vprašanje ne služilo za razpihovanje blokovskih nasprotij in oživljanju hladne vojne, Izrazili smo tudi nezadovoljstvo nad premestitvijo bivšega predsednika vlade Nagyja v Romunijo, Sicer pa je položaj na Madžarskem še vedno zapleten.
V decembru pa so se začeli kazati nekateri znaki, da so bo mednarodni položaj začel hitreje izboljševati; odstranjevati so namreč začeli posledice nedavnih nevšeč-nlh mednarodnih dogodkov.
Srečanje Nehru—Eisenhower so ocenili na splošno kot uspešno, saj je bilo med obema državnikoma doseženo »večje razumevanje« in ugotovljeno »široko polje soglasja med Indijo in ZDA«.
Med zadnjimi ugodnimi vestmi lanskega leta pa je povabilo maršalu Titu, naj obišče ZDA.
Najvažnejše je, da so se začeli dogodki zopet premikati na bolje, ter da vsako možnost izkoristimo za ustvarjanje boljšega vzdušja med narodi sveta. »Nam nc sme nobena stvar vzeti poguma, da ne bi nadaljevali borbe in napravili vsega kar zmoremo za končno zmago ideje miru, mirnega sodelovanja med narodi in ideje sožitja med na/rodi z različnimi družbenimi sistemi.« Ta misel maršala Tita, ki jo je izrekel ob vstopu v leto 1956, bo brez dvoma ostala vodilo naše zunanje politike tudi v letu 1957,
Zbora zvezne ljudske skupščine soglasno
sprejela predlog družbenega piana za priSiodnje leto
V četrtek opoldne sta oba zbora Zvezne ljudske skupščine na ločenih sejali soglasno sprejela predlog zveznega družbenega plana za prihodnje leto. Glavne značilnosti družbenega plana za prihodnje leto so: zagotovitev povečanja proizvodnje potrošnih dobrin, nadaljnja izpopolnitev in razvijanje gospodarskega in komunalnega sistema in uveljavitev ukrepov za hitre;še naraščanje delovne storilnosti. Industrijska proizvodnja sc bo predvidoma povečala za 13"/«, družbeni proizvod pa za 10'/o. V razpravi so ljudski poslanci poudarili, da bodo potrebni veliki napori za postopno preobrazbo našega gospodarstva. Delati bo treba odločno in načrtno, toda brez naglice in površnosti, ker bi lahko v tem primeru stvar potegnili nazaj.
Takoj po sprejetju družbenega pla^ na sta oba zbora na skupni seji ob^ ravnavala predlog zveznega proračuna za prihodnje leto. Predlog predvideva 2SG milijard, 4 milijone dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Proračun je za nad 55 milijard večji od letošnjega.
ODLIKOVANI TELESNO-VZGOJNI DELAVCI
Svet za telesno vzgojo OLO Koper je na svoji seji dne 18. decembra 1956 sklenil, da za večletno uspešno in požrtvovalno delo na telesno vzgojnem oziroma športne« področju, v šoli in izven nje, nagradi in pohvali sledeče tovarišice in tovariše:
Amon Ambrožlč, Enio Agostini, Mirando Beržan, Ivo Cotič, Marcel Djurdje, Ricardo Giacuzzo, Klavdij Klede, Lucijan Kozlovič, Zora Ličen, Vida Makuc, Silva Manfreda, Brne Marzič, Miča Obranovič, Tone Mesec, Nerone Olivieri, Janko Pertot, Janko Prin« čič, Saveta Prinčič, Marijan Povifl| nar, Ivan Rozman, Jože Simčič, Anica Sosič, Drago Tosič in Mirko Zcrjal. Najvišja nagrada v znesku 40.000 din pa je priznana mladini društva Partizan Lokev, ki je 7. lastnimi silami lepo uredila letno telovadišče.
Pohvale in priznanja pa Svet za telesno vzgojo izreka sledečim:
Alojz Baje, Pavel Baje, Miran Blažina, Boris Grebene, Nerina Grželj, Maruška Celan, Viktor Jurij, Boris Košele, Bruno Kovačič, Ada Kuhar, Konrad Lovko. Ernest Lupine, Janez Marolt, Miro Mar-telanc. Rado Prelovec, Bruno Stare, Alojz Stenta, Savina Slenc, Jože Turčinovič, Ciril Večerina, Egon Vižin, Milutin Vesel, Dušan Zgonc, Marijan Žerjal.in Gregorc.
Ureja uredniški odbor, — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rast ko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc Zdešar.
Množice v Stalingradu so junija 195G navdušeno pozdravile v svoji sredi predsednika Tita, ko je v spremstvu prvega sekretarja CIC KP SZ Nikite S. Hruščeva in prvega namestnika predsednika vlade ZSSIl Anastasa I. Mikojana obiskal to herojsko mesto
Egiptovsko-jugoslovanski razgovori v Kairu. V sredini sedita šefa obeh delegacij — predsednik Tito in premier Naser
|jg v ¡g -J-
<2)
Pred časom je skupina slovenskih poslancev prepotovala s Putni-kovim avtobusom štiri ljudske republike. Na poti, polni prirodnih lepot, so se poslanci ustavili v mnogih elektrarnah in tovarnah. Prav tako so si ogledali turistične kraje in muzeje v naših mestih. Povsod so se pogovarjali tudi s predstavniki oblasti, ki so pripovedovali o nekdanji zaostalosti in o velikem napredku v zadnjih desetih letih. Kdor ima priložnost in srečo, da vidi vse te kraje, ta šele doživi ves naš povojni razmah.
Pot je bila dolga 3330 kilometrov. Ko smo prišli po štirinajstih dneli poti po Jugoslaviji pred »Evropo« sredi Ljubljane, je eden poslancev predlagal: »Se do Jezice zapeljimo, da bodo samo trojke na kilometrskem števcu.« Predlog ni bil sprejet in ostalo je pri 3330 kilometrih.
PO BELIH CESTAH VOZIMO ...
Pri tolikih prevoženih kilometrih je pač vredno zapisati nekaj besed o naših cestah. Tisto od Ljubljane do Zagreba pustimo pri miru, ker se nam obetajo lepše vožnje po novi avtocesti. Nekje za Novsko pa se odcepi cesta proti Banji Luki. Ta del poti je prav gotovo dvignil ajveč prahu. Prvič zato, ker so številne jame v cesti zasute s prahom ter se je kadilo za nami kot da pelje po cesti tovarna in ne Put-nikov avtobus, drugič pa zato, ker so poslanci »živahno diskutirali«, češ da bi lahko malo skrbnejša cestna uprava vsaj za silo zakrpala razorano cestišče. Sunkoviti tresljaji prenehajo pred Banjo Luko, ko avto zapelje na nekaj kilometrov dolgo uvozno cesto. Sploh je zanimivo, da prav radi gradimo po nekaj kilometrov dolge »repke« modernih cestišč na vse strani iz vsakega malo večjega in malce bolj imenitnega mesta. Pa čeprav nisi nikakršen poznavalec naših krajev, takoj veš: kadar avtomobil zdrsne po ravni cesti in ko preneha poskakovanje preko jam in jamic, sa pred mestom ali večjim trgom. To je zanesljivo znamenje — bolj zanesljivo kot tisti večji ali manjši krog na zemljevidu.
Menda je skoraj odveč pisati, da je razvoj turizma precej odvisen od tega, kdaj bomo te »repke«, ki gledajo iz mest, povezali med seboj. Saj ni potrebno, da bi bile to najmodernejše betonske ceste. To
ček iti obiskovalci lahko od tod pregledajo vso republiko Črno goro. Tu smo prvič opazovali kanjon reke Tare, ki se je zajedla včasih tudi tisoč metrov globoko med gore. V tej divji soteski je letos zgradila Jugoslovanska armada cesto. To smo gledali na reliefu. Ko pa smo bili mimo Durmitorja se je cesta v strmih serpentinah spustila v kanjon. Od mostu na Lever Tari pa do Mojkovca smo se peljali ob divji reki.
Most, ki se v štirih majhnih in enem velikem loku vzpenja sto šestdeset metrov nad reko, ima svojo zgodovino. Med osvobodilno vojno je prišel razstrelit most prav inženir-graditelj.
Pripovedujejo, da je ure in ure stal na bregu in opazoval veličastno delo svojih rok. Nemci so prodirali. S solzami v očeh je stopil do prožilcev. Zavrtel je ročico in grom je odjeknil po kanjonu, kakor da hoče sporočiti vsem ob Tari: »Zopet sem neprehodna.«
Izdajalec je spravil pozneje inženirja v roke fašistom. Pripeljali so ga k mostu in ubili. Most je danes prav tak, kot je bil takrat, ko ga je inženir pognal v zrak. Le njemu v spomin, graditelju in ru-šitelju, so postavili spomenik na bregu in prav tam se odcepi nova cesta v sotesko Tare.
Včasih smo se čudili graditeljem te ceste in včasih smo zadrževali dih, ko smo drseli nad nekaj deset metrov visokimi prepadi. Vsake toliko časa se cesta umakne nepremagljivim stenam in zavije v predor — pot je vsekana v navpične stene. Kdo bi opisal to divjo lepoto največjega kanjona v Evropi.
Zavili smo proti Bjelasnici. Sredi gozdov, kjer še ni zapela sekira in kjer gozdarji pazijo le na to, da se lesa nihče in dotakne, leži Bio-
wmmmž .....
Ovčar je druga hidroelektrarna na zahodni Moravi. Prva je Mcdjuvršje. Te elektrarne napajajo največjo valjamo bakra v srednji Evropi:
Sevojno.
bi bilo predrago. Le zgladiti jih je ireba in poškropiti z asfaltom, pa bo. Sicer pa tako ali tako ne moremo grajati vseh naših cest in vseh naših cestarjev. Ceste po Črni gori so prav dobre, speljane po kamnitih bregovih, kjer jim voda ne more do živega.
Vožnja po črnogorskih serpentinah je doživetje, ki ga človek ne pozabi kar tako. Ko bo laže priti clo sem — morda po novi jadranski avtocesti — bo Črna gora postala izletišče Evrope in ne le Jugoslavije. Vrh Lovčena, tik pod vrh pripelje avtobus po novi cesti, nudi razgled kot le redko katera gora v deželi. Od morja pa do Durmitorja in od Skadra do Bjelasniice in Prokletij, Črna gora je pred nami kot velikanski relief.
Prav tak pomanjšan relief smo pozneje ogledovali v Cetinju. Pravim pomanjšan, vendar pa še vseeno največji relief v Evropi. Nad velikim reliefom je speljan mosti-
gradsko jezero, Deviški pragozd z debli, ki jih tudi nekaj možakov ne obseže, je raj za lovce. Menda se skriva tod še ris, da o medvedih, volkovih in divjih.'mačkah ne govorimo.
Lepota za lepoto in bele ceste, ki bi jih lahko opisovali ... Preveč je tega. Na enem najvišjih gorskih prelazov naše domovine, na 1350 metrov visokem Čakorju, smo zopet zagledali Črno goro, majhno, toda bogato.
Bogata je in zdaj bi prekinili potopis zato, da povemo kaj so nam pripovedovali o tem bogastvu.
STARA KONCESIJA PRIPELJE NA NOVO SLED
V	drevnem Cetinju smo si ogledali vse zanimivosti, tudi bogato knjižnico.
V	tej knjižnici so našli staro pogodbo, s katero je kralj Nikola odstopil Angležem pravico do izko-
riščanja železne rude nad Grača-nico, za katero so naši strokovnjaki menili, da je pusta, da nima rud. Sli so v kraje, ki so bili opisani v koncesijski pogodbi. Če bodo kaj našli, bodo boksit, so menili, kajti včasih so iz te rude topili le železo. Star očanec jih je peljal za vas in jim povedal, kako mu je ded pripovedoval, da so včasih tod kopali po zemlji. Geologi in strokovnjaki so bili razočaranj. Boksit leži običajno pri vrhu. Tu pa ni bilo niti sledu o rdeči zemlji. Starec jih je prepričeval in končno so le pripeljali vrtalni stolp. Vrtali so skozi apnenec in sveder je po nekaj deset metrih kar zdrknil v nenavadno mehko plast.
»Zdelo se nam je tako, kot da se sveder pogreza v sir,« pripovedujejo danes. Bil je boksit, nekaj deset metrov debel sloj najboljšega boksita! Takega ne premorejo v drugih evropskih deželah. Malo kremena vsebuje in veliko aluminija je moč dobiti iz njega.
Se te skrite in na tako nenavaden način odkrite rezerve so pripisali k že znanim zalogam črnogorskega boksita. Pravijo, da ga je najmanj 130 milijonov ton. Ker rabimo za tono aluminija 4 tone boksita, pomeni, da ima Črna gora že sedaj odkritih za 32 milijonov in 800 tisoč ton aluminija boksit-nih zalog. To je bogastvo!
Potem se nismo več čudili, če smo na naši poti po Črni gori ta-korekoč za vsakim ovinkom in na vsakem griču opazili značilne rdeče lise, ki pomenijo, da se pod vrhnjo plastjo zemlje skriva boksit. Vse to bogastvo bomo v nekaj letih začeli izkoriščati, kajti s Sovjetsko zvezo smo sklenili pogodbo o kreditiranju tovarne, ki bo vsako leto proizvedla 100 tisoč ton aluminija. Zalog boksita je potemtakem dovolj za polnih 325 let.
Seveda to še zdaleč ni vse, kar smo slišali o boksitu. Saj so nam pripovedovali, da je moral dež izprati 80 metrov apnenca, da je ostal 1 meter debel sloj boksita. Saj so se kar prave gore »pretopile« v boksit. No, mi bomo sedaj ta boksit pretopili v aluminij in aluminij v devizne dinarje. Za eno tono izvoženega boksita dobimo sedaj osem dolarjev, za tono aluminija pa nam bodo plačali sedem sto dolarjev. Za 100 tisoč ton aluminija lahko dobimo okoli 41 milijard dinarjev. Za 400 tisoč ton boksita pa komaj dve milijardi. Tu so vse besede o tem, kako pomemben bo aluminijski kombinat za Črno goro in vso Jugoslavijo, kar odveč. Številke govore najbolj prepričljivo.
SUROVINA ŠT. 2 IN 3
Ob reki Cctinji smo se vzpenjali proti Nikšiču. Nekje na pol poti grade hidroelektrarno Peručica. To bo skoraj največja elektrarna v državi. Ker smo si med potjo ogledali veliko elektrarn in slišali mnogo zanimivega, kar bo treba zapisati, danes le to, da skrivajo črnogorske reke večjo moč, kot jo dajejo danes že vse zgrajene nove in stare elektrarne v Jugoslaviji. Ker potrebujemo za eno tono aluminija 20 tisoč kilovatnih ur električne energije, bo treba zgraditi precej novih elektrarn. Možnosti je dovolj in nekatere elektrarne že grade. Torej tudi surovine št. 2, to je električne energije, ne bo manjkalo. ,
Pot nas je zanesla tudi v Plcv-lje. Tu smo videli, da tudi za surovino št. 3 ni strahu. Za tono aluminija je namreč potrebnih 8 do 10 ton premoga. V Plevlju ga kopHcio kar na planem. Pod nekaj metrov debelo plastjo zemlje in apnenca se skriva debela plast lignita. Le-ta je še boljši kot naš velenjski in ima 3250 kalorij. Veliki bagri se s čeljustmi zagrizejo v sloj in majčken delček ogromne zaloge, ki jo cenijo na 180 milijonov ton, je hipoma naložen na kamione. Prav to pa nam sprva ni šlo v račun. Kako bodo prevažali premog preko gora Durmitorja, Vojnika in preko kanjonov Tare in Komarnice tja do Titograda, kjer bo stala velika tovarna. Tak prevoz bi bil izredno drag, železnico pa je skorajda nemogoče zgraditi. Inženirji so uganili najboljšo. V Plevlji bodo zgradili veliko plinarno, iz plinarno pa plinovod do aluminijskega kombi-
Tak je pogled iz scrpeiin, ki se spuščajo s Cctinja proti Titogradu, mimo Reke Crnojeviča in Skadarskega jezera. Na teh serpentinah so črnogorski partizani, bilo jih je nekaj sto, premagali in napodili v beg celo italijansko divizijo. Blizu vasi Obod v tej dolinici pa je Djuradj Cmojevie postavil že leta 1493 prvo tiskarno na Balkanu.
nata. Namesto, da bi prevažali premog, bodo po ceveh potiskali plin, ki bo imel še večjo kalorično vrednost in bo trikrat cenejši kot premog.
Na Gatačkem polju, ki je podobno našemu Cerkniškemu, pa so kmetje pred leti odgrnili meter zemlje, da bi postavili drog za električno napeljavo. Ni zlomelc, pod zemljo se je skrival premog! Strokovnjaki so ugotovili, da je pod vrhnjo plastjo zemlje okoli 20 kvadratnih kilometrov velika plast premoga. Sloj je debel skoraj 7 metrov in cenijo zaloge na 80 milijonov ton. Kaj je pod to plastjo, pa niti ne vedo. Gatačko polje pa ni tako oddaljeno od železnice; zato bodo premog lahko odvažali tudi z avtomobili.
Kdor bo čez deset let prišel v Črno goro, pa je bil tu že prej, dežele bržčas ne bo spoznal. Velik kombinat bo spremenil ljudi in pokrajino tc republike, za katero smo še pred leti govorili, da je močno zaostala. Črna gora bo postala republika aluminija in bo vračala skupnosti, kar je sedaj od nje sprejemala.
VSE PRIPRAVLJENO
Mimo Nikšiča res ne moremo kar tako. Tam so zgradili novo jek-larno. ki bo vsako leto Izdelala 140 tisoč ton valjanega jekla in še 60 tisoč ton elektro jekla. Tovarna je mehanizirana, kolikor se le da in bo v njej delalo zato kaj malo ljudi. Tovarne no bi opisovali.' Z eno besedo, lepa je in moderna. Bolj zanimivo je to, kako so se nikšički železarji pripravili za proizvodnjo. Se preden so stekli stroji, je odšlo po svetu, v druge železarne in jeklarne, na Jesenice, V Gu-štanj. pa tudi v tuj.ino — 1500 Črnogorcev! V štirih letih so se temeljito pripravili na delo v domači tovarni in zato se prav nič ne boje, da ne bi že takoj v začetku izdelovali najboljšega jekla. Tudi na visoke šole so poslali mlade ljudi, ki so se vrnili v železarno kot inženirji. Mislimo, da bi se morali tako, kot so se v Nikšiču, pripraviti na začetek proizvodnje v vsaki naši novi tovarni.
29. novembra je začela obratovati valjarna nove tovarne. Sedaj tudi Nikšič vsako jutro prebudi tuljenje tovarniške sirene. Zanemarjeno mestece, ki je pred vojno štelo 3000 prebivalcev, šteje danes že 25 tisoč ljudi. Le-ti so si zgradili, novo mesto z lepim majhnim ho-
telom, gimnazijo, gledališčem in vsemi drugimi ustanovami. Srečali smo inženirja Adamiča, Slovenca: »Ali bi šli radi od tod, ste se že naveličali?« — »Ne, iz tega kraja ne bom šel več! Takih ljudi, s tako voljo za delo in zaupanjem v prihodnost, ne bi našel nikjer.«
Potovali smo naprej. Ko sem sedel tam na koncu avtobusa, sem premišljeval o besedah, ki jih je povedal poslancem črnogorski predsednik Blaža Jovanovič. Povedal jih je v šali. toda veliko resnice je v njih: »Vidite, v Črni gori imamo vse, od pomaranče do medveda in če bomo znali to izkoristili, bo Črna gora srečna dežela.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
Z LETNE SKUPŠČINE OZSZ
Napredek zdravstvene zaščite
Kakor je točno, da se je zdravstvena služba v koprskem okraje zadnje leto precej izboljšala, taka na drugi strani drži, da so podatki, ki jih je zbral in delno analitične že obdelal zdravstveni odsek Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. neprecenljive vrednosti za nadaljnje izpopolnjevanje ne samo zdravstvene mreže, temveč tudi za ukrepe na področju preventivne zdravstvene službe.
To je bila osnovna ugotovitev letošnje druge redne skupščine koprskega Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, na kateri so poročali o njegovem delu predsednik Izvršnega odbora Milan Besednjak, direktor Zavoda Bogomil Bi-težnik in načelnik zdravstvenega odseka dr. Ivan Kastelic.
Skupščina je sprejela nov statut in poslovnik Zavoda ter odobrila predlog predračuna za prihodnje leto. Le-ta predvideva več kot milijardo in pol dinarjev dohodkov in izdatkov. Predračun sklada za zdravstveno zavarovanje predvideva 35 milijonov primanjkljaja. Krili ga bodo z uvedbo dopolnilnega 2 do 4% prispevka, ki ga bodo morala plačevati podjetja, v katerih je odstotek bolniških dni delavstva nad okrajnim povprečjem.
Ko je tovariš Sturm v svojem _ predsedniškem poročilu na kratko omenil značilnosti izvajanja letošnjega zveznega družbenega plana, je najprej temeljito in obširno analiziral objektivne in subjektivne vzroke izpolnitve okrajnega družbenega plana za leto 1956, ki je bil, predvsem po uspehih v tretjem tro-mesečju sodeč, postavljen na realnih osnovah. Dosedanji podatki kažejo, da ga bomo realizirali z 98%, kar je brez dvoma dokaz zavzetosti delovnih kolektivov za izvršitev planskih nalog. So pa tudi senčne strani v objektivni presoji razmerja med planiranim in doseženim družbenim proizvodom ter njemu nesorazmerno povečanim plačnim skladom. Tovariš Anton Šturm je dejal:
»Nesorazmerno povečanje plačnih skladov v primerjavi z realizacijo družbenega plana v letu 1956 (104,2% proti 98%) kaže, da na eni strani storilnosti dela v mnogih podjetjih zaostaja za naraščanjem plač, da pa se je na drugi strani povečalo število delovne sile v okraju za 9%, vzlic zmanjšanju števila zaposlenih v gradbeništvu za 30% v primerjavi s preteklim letom. Zlasti občutno je povečanje števila zaposlenih v trgovini in gostinstvu. V trgovini, kjer je realizacija v primerjavi z lanskim letom porasla za 3,8%, se je število zaposlenih povečalo 2a 10%, v gostinstvu pa se je pri povečanju realizacije za 3,1% povečalo število delovne sile za 20%, medtem ko so plače padle za 15,9% v primerjavi s planom.
Znano je dejstvo, da je preusmeritev našega gospodarstva oslova izboljšanju življenjske ravni. Če pa ■to hočemo doseči, moramo povečati narodni dohodek, blagovne sklade in zaslužek delovnih ljudi. To pa je spet pogojeno z visoko, ceneno in kakovostno proizvodnjo, s polnim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, z nabavo zadostnih količin kakovostnih surovin, maksimalnim varčevanjem ter smotrnim izkoriščanjem surovin, pogonskih sredstev, pogonske energije in drugih materialov. Za dosego višje življenjske ravni je potrebna visoka storilnost dela, razen tega pa tudi polna mera čuta odgovornosti, požrtvovalnosti pri delu in dokajš-nja strokovna usposobljenost. Visoka, cenena in kakovostna proizvodnja je navsezadnje odvisna tudi od načrtnega in rentabilnega tehnološkega proizvodnega postopka, uspešne komercialne in računovodske službe ter dobre organizacije dela. Razumljivo je, da je mimo
vsega navedenega treba poskrbeti za vzpodbuden plačilni sistem, ki bo stopnjeval prizadevanje delovnih ljudi za dosego višje storilnosti.«
Pri ugotavljanju, če so imeli naši delovni kolektivi vse pogoje za uspešno delo, oziroma, kaj je vplivalo nanje, da je ponekod padla proizvodnost dela in da v nekaterih podjetjih ne bodo izpolnili predvidenih proizvodnih planov, je tovariš Sturm najprej omenil objektivne vzroke. Med njimi so: občasno pomanjkanje električne energije v proizvodnji, premajhno število prometnih sredstev avtoprevoz-nih podjetij ter plovnih objektov našega edinega pomorskega in dveh ribiških podjetij, dalje pomanjkanje nadomestnih delov, vremenske ne-prilike, ki so škodovale razvoju kmetijske proizvodnje, nerešeno vprašanje lastništva zemlje optan-tov in vrsta drugih vzrokov, ki so sicer občutno vplivali na izpolnjevanje družbenega plana v številnih gospodarskih panogah, vendar pa ne- predstavljajo d-ovoljnega opravičila za trditev, da ne bi mog-
NIŽJE CENE -
li storiti več kot smo. »To so najbolje dokazali delovni kolektivi nekaterih podietii, ki so s požrtvovalnim in vztrajnim delom ter z nenehno borbo proti najrazličnejšim obiekt.ivnim oviram dosegli zelo lene klovne uspehe,« je dejal tovariš Šturm,
Nnt.o ie omenil nekatere pomanjkljivosti dosedanjega plačnega sistema, ki ne stimulira niti podjetij niti posameznikov v tako izdatni meri, da bi se dosledno odstranjevale tiste slabosti, ki zaviralo popolno izkoriiščanie obstoječih materialnih možnosti. Z nekaterimi oprijemljivimi primeri je dokazal, da bo tre'">a postopoma izpolniti način nagrajevanja dela, pri tem pa sedaniet?a, kii vendar nudi dovolj možnosti, bolie izkoristiti predvsem za individualno nagrajevanje. Tovariš Anton Šturm ie po teh ugotovitvah analitično obdelal tudi snbiektivne vzroke, ki doslej v veliki meri zavirajo krepitev proizvodni e v našem okraiu. O teh pomembnih, z neovrgluvimi ter poučnimi podatki podprtih izvajanjih pa prihodnjič.
VIŠJI STANDARD
V današnji številki nadaljujemo s posredovanjem razprave, ki je bila okviru komisije za družbeno upravljanje na nedavnem posvetovanju članov Zveze komunsitov koprskega okraja v Portorožu.
Visoke cene mesu v koprskem okraju, predvsem v Konru, Izoli in Piranu so bile že večkrat predmet graje. Poročila iz drugih krajev Slovenije so namreč stalno omenjala, da je na tržišču vedno več neprodane živina, ker -jo kmetje na marsikaterem sejmu že {ežko vnovčijo. Tako je bilo v Murski Soboti pred dnevi okrog •1000 glav neprodane živine in podoben primer je bil tudi v Metliki. Medtem ko je bila še prejšnji mesec cena prvovrstnim volom med 140—150 dinarjev, je seda: okrog 100 din za kg. V našem okraju pa je približno 500—600 glav goveje živine, predvsem slabše kakovosti, ki je živinorejci ne morejo prodati. Potrošnja mesa slabše kvalitete je nizka, ker so razlike v ceni med dobrim in slabim mesom premajhne.
Potrošniki koprskega okraja so delj časa pričakovali, Ida se bo zaradi velike ponudbe goveje živine znižala cena govejemu mesu. Za sedaj pa je bilo le upanje, ker so v obmorskih krajih maloprodajne cene ostale nespremenjene kljub temu, da so se cene živine znižale do 40%. Kaže pa, da se bo že te dni v tem pogledu stanje
innnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnannnauuuuuDaDDDnaDaDQDi S	u
□
... če bi se takoj po novem letu enkrat dokončno formirali po-dročni hinši sveli na področju blolcov v Semedell. Zelo koristno bi bilo □ tudi, če bi sc sami stanovalci bolj zanimali za ustanovitev talcih □ organov;	'	q
... če bi podjetja, Iti so prosila Izvršni svet LKS za odgoditev □ roka za izdelavo premijslali pravilnikov dobro premislila, če le-teh res ni mogoče prej izdelati, ker bo to koristilo le njim samim;
... če bi tudi v kavarni Loggia v Kopru uvedli sistem dajanja računov gostom na listkih, kot to delajo drugod, lcer bi se s tem izognili pomotam v primerih, ko gostje plačujejo več naročil skupaj;
... če bi pri sestavljanju občinskih družbenih planov vskladili obveznosti gostinskih podjetij ob obalnem področju z obveznostmi, ki jih imajo gostinska podjetja v drugih predelih Slovenije, da ne bodo prihodnje leto cene v gostiščih Kopra, Izole in Pirana za 50 do 60 odstotkov višje, medtem ko bodo plače leta 1357 le za 17,2 odstotka v korist, prebivalstva, zaposlenega v bivšem koprskem okraju;
... če bi Elektro-lfoper stanovalcem novozgrajenih hiš, kjer 5e nimajo nameščenih števcev in plačujejo porabo električnega toka po pavšalu, sproti pobiral obveznosti potrošnikov, ne pa s tem delom odlašal dva do tri mesece, ker verjetno nima toliko obratnih sredstev, da se mu ne bi mudilo s pobiranjem pavšalnim:;
... če bi davčni zavezanci izpolnili svoje letošnje obveznosti do □
skupnosti čim prej, da v prihodnjem letu ne bodo imeli težav z M
□
zaostanki;
...če bi učne načrte vajenskih šol dopolnili tako, da bi posvetili nekaj ur za seznanjanje mladim, z družbenim upravljanjem;
... če bi tudi dopisniki in bralci »Slovenskega Jadrana« prihodnje leto preko te rubrike še bolj doprinašali svoj delež za odstranjevanje napak..
¡□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
izboljšalo. Medtem ko v 'Kopru prodaja podietje »Mesopromet« že v dveh prodajalnah, v kratkem pa bo odprla še tretio, goveje meso po 170 in 200 dinarjev in v Piranu že veli a kg mesa 200 din. vendar zaenkrat samo v eni mesnici, bosta v Izoli v kratkem dve mesnici prodajali govedino po.170 in 200 din, v Ilirski Bistrici pa po 160, 200 in 230 din. Tovarna mesnih izdelkov v Postojni prodaja kg govejega mesa" že od 160 din dalje.
Pri določevanju cene mesu je treba upoštevati tudi njegovo kvaliteto. Zato nameravajo podjetja, ki oskrbujejo potrošnike z mesom povečati izbiro in sortirati meso po kakovosti. To v glavnem narekujejo zahteve potrošnikov, pa tudi ponudba živine ter cene žive teže. Slednje nihajo med 40 do 120 din in razpon spodbudno vpliva na živinorejce, ker za dobro spitano goved lahko iztržijo več.
Večje težave so v zadovoljitvi preskrbe tržišča s telečjim mesom. Njegova potrošnja v obalnih krajih in v Sežani je tako velika, da zmore koprski okraj le delno kriti potreoe, saj samo Koper in Sežana potroš.ia tedensko oi-.rog 160 telet. Na^e kmetijske zadruge bi lahko izooljšaie preskrbo z mesom in vplivale na znižanje cen teleuini na ta način, ua Di doma vzrejeno živino nujiii domačim podjetjem za preskrbo z mesom, ne pa da jo prodajajo Uru^am. Dokler pa ne bo v njiuovem poslovanju prišlo do te preorientacije, ne moremo pričakovan žaganje cen teletine,
O vsem tem so prejšnji teden razpravljaj čiani sekcije za promet z z.vuio, mesom in mesnimi izde.ki Vr^ovske zoornicc za okraj Ko^er. Pogovorili so se tudi o po-samezniii organizacijskih proble-min te sa'OKe. Sklenili so, da bodo z jauuarjem uvedli v vseh prodaja, iiicau mesa paragonske bloke in po možnosti nastavili blagajnicarke v mesnicah. S tem se bo odpravilo nehigien.čno mani-puliraje z mesom, ko prodajalci morajo med pos.ovanjem sprejemati denar in utrdili se bodo pogoji za bo.jšo družbeno ter notranjo kontrolo zaposlenega osebja, kakor tudi poslovanja posameznih prouaja.n. Nastavitev še ene mo,-či, to je blagajnicarke, pa po mnenju zastopnikov podjetij te stroke, ne bo ojremenjevalo finančnega poslovanja n ti maloprodajnih cen, koristilo bo le podjetju in skupnosti, ker bo onemogočilo osebno okoriščanje.
naj velja tudi za električni tok! — je dejal predsednik delavskega sveta Rudnika črnega premoga v Sečovljah tovariš- Martinčič. Pri tem je podčrtal, da je pri njihovem podjetju pomanjkanje električne energije glavni vzrok neizpolnitve predvidenega proizvodnega plana. Povsem utemelieno pa je tovariš Martinčič sprožil vprašanje kvalitete električnega toka, ki ga dobavitelji zaračunavajo odjemalcem kot prvorazrednega, čeprav njegova napetost in frekvenca često ne odgovarjata dobavnim pogojem. »Ta okolnost,« meni tovariš Martinčič, »nam povečuje proizvodne stroške, a znižuje kvaliteto naših izdelkov. Zaradi tega predlagam, da bi proizvajalci električne energije pri njenem zaračunavanju upoštevali tudi kvaliteto.«
Napačno mnenje nekaterih naših, celo izobraženih ekonomistov, je poudaril tovariš Drago Dolinšek, ki pravijo, »čemu zviševati proizvodno storilnost, ko v naši strukturi cen pet odstotno povečanje produktivnosti pravzaprav skoraj nič ne pomeni in pri tem navajajo: če stane nek proizvod n. pr. 100 dinarjev in ker so naše plače često v odnosu do te cene kot 20,10 ali celo 4 proti 100 in če od teh 10% zvišamo produktivnost za 5% pomeni, da smo znižali lastno ceno za 5 dinarjev.« Pri utemeljevanju nepravilnosti takšnega razpravljanja je tovariš Dolinšek podprl izvajanja ing. Petra Aljančiča, ki so označila, da pomeni samo pet odstotno povečanje delovne storilnosti za dve milijardi dinarjev proizvodov več, kar predstavlja pomembno postavko v ustvarjanju dohodkov samih podjetij kakor tudi dohodkov skupnosti.
norm
Potem ko je poudaril potrebo po koordiniranju delovnih norm v sorodnih podjetjih, je tovariš Dolinšek priporočil temeljito analizo upravičenosti in vrednosti vsakega delovnega mesta in vzkla-•jevanje norm na osnovi določenih tarifnih postavk. Le tako bo delavec zainteresiran delati na tistem delovnem mestu, k;. je normirano po sedanjem sistemu. Nepravilno pa je, da se Le možnosti še ne poslužujemo in da je ponekod tehnično vodstvo tisto, ki zaradi morebitnega dodatnega dela nasprotuje takemu načinu preusmeritve organizacije dela.
Sedanji plačni sistem včasih premalo stimulira prekoračevanje norme in bi bilo potrebno uvesti take ukrepe — je nadaljeval tovariš Dolinšek, ki bi pripomogli k povečanju delovne storilnosti s tem, da bi se prekoračevanje norm nagrajevalo progresivno. Razen tega bi bilo dobro prekoračevanje norm tudi premirati.
Na prvi pogled kaže, da progresivno nagrajevanje obremenjuje polno lastno ceno proizvodov, kar delno drži. Res pa je tudi, da se s prekoračenjem norm zmanjšujejo druge postavke, ki vplivajo na strukturo cene. Tovariš Dolinšek je dalje predlagal, da naj se omogoči črpanje sredstev za premiranje iz materialnih strošVnv, kar ne bi zviševalo cene izdelkom, bi pa zaradi tega vzpodbudilo proizvajalce k večji storilnosti. Potrebno bi bilo tudi poiskati način pravilnega premiranja za varčevanje, seveda v breme materialnih stroškov.
Primerne premije za visokokvalificirane delavce bi v uvajanju izboljšav pri organizaciji dela lahko odločujoče vplivale na povečanje proizvodnje. Sedaj so strokovnjaki premalo stimulirani ter zaradi tega iščejo postranskih zaslužkov skoraj izključno izven podjetja, delu v podjetju, kjer so zaposleni, pa se ne posvetijo z vsemi razpoložliivimi silami. Premije morajo vplivati na to, da bodo tudi strokovnjaki povečali intenzivnost dela v lastnem podjetju.
Ko je govoril tovariš Dolinšek o delavskem upravljanju v podjetjih. je omenil potrebo, da se naj ne spoznavajo neposredni proizvajalci le z upravljanjem v podjetjih, temveč tudi z upravlianjem v različnih gospodarskih organizacijah, združenjih in zbornicah in v izrazito gospodarskih inštitucijah. Razen tega, da pozna delavec stanje podjetja, v katerem je zaposlen, mora biti seznanjen tudi z delom tistih organizacij, v katerih podjetje sodeluje. Napačno je mišljenje, da je v gospodarskih združenjih in v njihovih organih mesto samo za gospodarske in tehnične strokovnjake, kajti neposredni proizvajalci morejo s svojimi predlogi marsikaj prispevati k upravljanju v višjih strokovnih združenjih. Ob zaključku svojih izvajanj je tovariš Dolinšek podprl predlog, da bi za utrditev delavskega upravljanja osnovali tudi v obratih delavske svete.
Tovariš Vode iz sežanske občine je v razpravi o tarifnih in pre-mijskih pravilnikih odločno zastopal mnenje, da naj bi imeli delovni kolektivi možnost sami razpolagati s plačnim skladom. Predlagal je, da bi zvezni izvršni svet pooblastil delavske svete, da lahko s plačnimi skladi sami razpolagajo. Rezultat tega bi bil po mnenju tovariša Vodeta, da bi bili bolj primerno nagrajeni tisti člani kolektiva, ki največ koristijo razvoju podjetja, tiste pa, ki predstavljajo neproduktivno delovno silo bi sčasoma izločili iz delovnega procesa.
izvodnje, predvsem pa na področju sadjarstva. Ta naloga bo ena glavnih tudi v letu 1957.
Za dosego še večjih uspehov v letu 1957 pozivam vse državljane
Člani Prešernove družbe, obnovite članarino za leto 1957!
DIVAČA
Družbeno upravljanje — sveti in krajevni odbori — so v lanskem letu lepo zaživeli, kar se je zelo poznalo pri Izpolnjevanju družbenega plana.
Široka družbena iniciativa na vseh področjih, posebno na kulturnem, socialno-zdravstvenem, precej na kmetijsko-gospodarskem in drugih, živo kaže uveljavljanje te široke ljudske pobude.
V prihodnjem letu bomo to družbeno upravljanje na vseh področjih razvijali naprej, da utrdimo in
še poglobimo sodelovanje vseh občanov pri reševanju vseh vprašanj — za zboljšanje življenjskih pogojev vseh občanov.
V tem pogledu želim v novem letu 1957 vsem občanom kar največ uspehov! janko Valcntinčifi
HRPELJE
Največji napredek smo v hrpelj-ski občini dosegli v letu 1958 na področju družbenega upravljanja in komunalne graditve. Uveljavljanje organov — svetov in komisij, pa delavskih svetov in uprav-
/ 4 rnJ^^^i^u
nih odborov pri podjetjih in v kmetijskih zadrugah, se močno pozna pri splošnem napredku občane.
Razvijanje socialističnih odnosov v gospodarstvu občine, posebno na vasi, kar je v zadnjem letu močno napredovalo, je krepko jamstvo za uspehe v prihodnjem letu.
K sodelovanju pri delu za nadaljnjo krepitev socialističnih sil in razvoj družbenega upravljanja — vse za izboljšanje življenja naših delovnih ljudi — vabim vse naše občane in jim pri tem delu želim v novem letu 1957 mnogo uspehov!
Anton Ovčarič
ILIRSKA BISTRICA
Delavski sveti, hišni sveti, potrošniški sveti, upravni odbori kmetijskih zadrug ter upravni odbori zdravstvenih ustanov, šolski odbori itd. so v letu 1956 v Ilirski Bistrici popolnoma upravičili svoj obstoj, saj so izvršili pomembne naloge družbenega upravljanja. V bodočem letu, to je v letu 1957, bomo tem organom družbenega upravljanja posvetili še večjo skrb pri njihovem uveljavljanju na vseh področjih družbenega življenja.
Kakor na ostalih območjih gospodarstva, smo v letu 1950 dosegli zadovoljive uspehe v živinoreji ter v dvigu kmetijske pro-
naše občine, naj v še večji meri doprinašajo svoj delež k skupnemu blagostanju vseh poštenih, delovnih ljudi naše države. S to |eljo voščim vsem našim občanom srečno novo leto 1957.
Anton Guštinčič
IZOLA
Kot poseben uspeh lahko glede preteklega leta v naši občini ocenjujemo nadaljnjo okrepitev družbenega upravljanja, ki ga pod-črtuje zlasti odgovorno delo svetov pri občinskem ljudskem odboru in pa vsklajeno delo ljudskega odbora z organi delavskega samoupravljanja. Manj uspeha je bilo pri uveljavljanju potrošniških in hišnih svetov, vtem ko so v veliki meri izpolnili svoje naloge šolski odbori, ki so razen svojih osnovnih vzgojevalnih nalog znali mobilizirati vse politične in gospodarske forume tudi za rešitev takšnih vprašanj, kakor so n. pr. dograditev osnovne šole v Izoli in popravila nekaterih drugih šol v občini. Kljub pomanjkanju investicijskih sredstev se je izpopolnila gostinska, trgovska in obrtna dejavnost, industrijska podjetja pa so vložila znatna lastna sredstva za izboljšanje proizvodnje.
Lepe uspehe so dosegle naše družbene organizacije, zlasti pa gre pohvala »Svobodi«, ki je razen ostalih prosvetnih dejavnosti uredila sodobno knjižnico in postavila
na noge godbo na pihala. Društvo prijateljev mladine je uredilo v mestu dve otroški igrišči brez posebnih sredstev.
Vsem občanom voščim srečno novo leto z vabilom, da v prihodnjem še tesneje sodelujejo v okviru družbenega upravljanja za boljše življenje vseh delovnih ljudi!
Srečko Vičič
KOPER
Lahko rečemo, da se je po formiranju koprske komune kot prvo postavilo vprašanje uveljavitve družbenega upravljanja in da smo prav v tem vprašanju v minulem letu dosegli tudi najlepše uspehe, čeprav smo zaorali skoraj ledino,
Glede na neizkušenost novih organov družbenega upravljanja bo naša osnovna naloga v prihodnjem letu, krepiti, utrjevati in razvijati še naprej družbeno upravljanje na vseh področjih družbene dejavnosti — do čim boljšega uveljavlje-nja pobude in neposrednega sodelovanja vseh občanov v upravljanju občinskih zadev.
Poseben napredek so dosegli krajevni odbori, ki skušajo pritegniti
Leto 1950 je pomenilo za vse delovne ljudi v naši občini leto skrajnih naporov za normalizacijo razmer, tako v gospodarstvu, kakor v upravnem poslovanju. Ni opravljena vse tako, kakor smo hoteli. Marsikaj je ostalo kljub prizadevanju v hitrem tempu urejevanja nerešeno. Dosedanji napori pa so dokazali praktično vrednost sodelovanja državljanov, tako v gospodarstvu kakor v upravi in so nabrane izkušnje dragoceno napotilo za nadaljnje delo.
V novem letu bomo morali stremeti za tem, da s skupnimi napori razmere še izboljšamo in izkoristimo vse možnosti v industriji, da dvignemo kmetijsko proizvodnjo in razvijemo turizem. Utrjevanje komunalnih podjetij in razvoj obrti naj prispeva svoj delež k boljšemu življenju državljanov v naši občini. Še bolj moramo razvijati samoupravljanje v naših podjetjih in krepiti sodelovanje volivcev pri delu ljudskega odbora.
Želim vsem občanom uspešno in srečno novo leto!
Davorin Ferligoj
PIVKA
POSTOJNA
Intenzivno delo na vseh področjih družbenega udejstvovanja v postojnski občini v minulem letu je prineslo tudi vidne uspehe, zlasti na področju družbenega upravljanja in komunalne graditve, utrjevanja socialističnih odnosov v gospodarstvu, posebno na vasi, določen napredek na kulturnoprosvet-nem področju itd. Ti uspehi nam narekujejo nadaljnje delo in razvijanje vseh oblik zlasti družbenega upravljanja, pri tem pa utrjevanje gospodarstva — za dosego boljših življenjskih pogojev za vse prebivalce občine.
rao skušali čimbolj razviti obstoječe možnosti in poiskati vse rezerve za dvig standarda naših občanov.
Nedvomno bo prav skrb za človeka, za vsakega občana, tudi v bodoče naša osnovna naloga.
Mnogo uspeha pri tem delu želi vsem občanom v novem letu 1957.
Alfonz Grmele
Občina Pivka nje gospodarsko okraju. V njej tijstvo, ki je še vse pogoje za
spada med sred-razvite občine v prevladuje kme-zaostalo, ima pa zelo lep razvoj.
PIRAN
Bolj intenzivno sadjarstvo in pa razvijanje živinoreje lahko hitro in precej dvigne življenjsko raven občanov.
Ob postopnem reševanju teh vprašanj smo v preteklem letu izvršili tudi nekatere druge naloge, Po rešenem kadrovskem vprašanju .v naših osnovnih .šollah se bomo v bodoče morali lotiti tudi povečanja števila učnih prostorov. Vzlic izboljšujočem se stanju našega zdravstva bomo morali tudi na tem polju še marsikaj storiti, zlasti glede potrebnih zdravstvenih prostorov.
Vobče je leto 1956 dajalo v vsem našem delu močan pečat poglobljeno družbeno upravljanje. Sveti v tesnem sodelovanju z občinskim ljudskim odborom prav dobro rešujejo pred nje postavljene naloge. Tudi večina krajevnih odborov je na mestu, saj smo z njihovo pomočjo opravili pomembna komunalna dela.
Vsem občanom želim srečno leto 1957 z vabilom, da v nastopajočem letu še nadalje poglobijo in razširijo svoje sodelovanje v družbenem upravljanju naše občine! • Milan Zakrajšek
k' delu vse državljane in si močno prizadevajo za izboljšanje svojih življenjskih pogojev. Pri tem imajo veliko vlogo krajevni samoprispevki, ki so jih sprejela že mnoga naselja v občini. S temi sredstvi veliko laže rešujejo pereče komunalne potrebe, ki so prav v naši občini zelo številne.
V nastopajočem letu se bomo še naprej posebno trudili za usposabljanje organov družbenega in delavskega upravljanja po gospodarskih organizacijah in še posebno pri kmetijskih zadrugah, kar naj pripomore k dvigu industrijske, zlasti pa še kmetijske proizvodnje, ker se bo na ta način vzporedno dvignil tudi življenjski standard vseh občanov.
Napredek obrti, kmetijstva in trgovine ter pospešena stanovanjska izgradnja bodo razen intenzivnega razvijanja družbenega upravljanja osnovne naloge našega dela v prihodnjem letu.
K sodelovanju za izpolnitev vseh teh nalog pa vabim vse naše občane in jim v novem letu 1957 želim pri tem obilo uspeha, zdravja in zadovoljnosti!
Mirko Jelerčič
SEŽANA
Lahko rečemo, da se je sežanska komuna v minulem letu polno uveljavila in potrdila upravičenost svojega obstoja. Pri njenem izgrajevanju smo si najbolj prizadevali za utrditev in poglabljanje družbenega upravljanja, pri čemer smo tudi dosegli lepe uspehe.
Kakor smo lahko v tem pogledu zadovoljni z množičnostjo in sode-lc>vanjem občanov v teh organih, pa še ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto dela nekaterih. Ne moremo trditi, da smo do kraja zgradili in povezali svete pri našem občinskem ljud. odboru navzdol z ustreznimi samoupravnimi organi, čeprav je tudi v tem pogledu, zlasti na področju šolstva, bil dosežen precejšen napredek.
Poglobiti ta razvoj na vseh področjih našega družbenega udejstvovanja, zlasti pa še poglabljanje socialističnih odnosov na vasi, bo naša prva naloga v nastopajočem letu.
Na gospodarskem področju ne bomo širili kapacitet, marveč bo-
li sodelovanju pri tem delu vabim vse prebivalstvo, da s skupnimi napori dosežemo in izpolnimo postavljene naloge. Pri tem delu želim vsem občanom v novem letu 1957 veliko uspeha, zdravja in zadovoljnosti!
Jože Baša

Iz dela Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani
Ker je vloga gospodinjstva velikega pomena v celotnem gospodarskem procesu, ji posvečamo v socialistični izgradnji prav posebno skrb. Gospodarski uspeli ni otlviscn samo od obrata proizvodnje, ampak tudi od obrala potrošnje, gospodinjstva, ki je obenem dobavitelj delovne sile ter tako enakovrden ter celo odločilen naš gospodinjski proces, ki s svojimi činitelj proizvodnje. Da bi izboljšali zastarelimi metodami ni- mogel držati koraka s tempom današnjega razvoja in naprednosti, smo dobili pred leti v Ljubljani (pa tudi po drugih republiških središčih naše države) Center za pospeševanje gospodinjstva. Prav kmalu Center ni mogel zadostiti vsem perečim potrebam terena, zalo je razširil svoje delovanje in se preimenoval v Zavod. Razvoj pa Je šel svojo nezadržno pot naprej, naša delovna žena je spoznala, da bo zmogla svoje veliko breme le s sodobnejšo ureditvijo gospodinjstva- Gospodinjski centri so postali v okrajnih središčih Zavodi za pospeševanje gospodinjstva, v Ljubljani pa smo dobili Centralni zavod. Razvojna tendenca je, da bi Imeli gospodinjske centre tudi po občinah.
ZAVODOVA PREIZKUSE VALNIC A
Centralni zavod ima posebno urejen prostor, kjer je sodobno urejena Kuhinja in kjer preizkusijo vse gospodinjsko tehnične pripomočke, ki pridejo na naše tržišče, strokovno ocenijo njihovo uporabnost in po potrebi predlagajo proizvajalcem izboljšave.
Preizkuševalnica je začela z večjo in manjšo sodobno urejeno kuhinjo, v kateri je prikazala obiskovalcem sodoben način pripravljanja hrane. Obisk in zanimanje sta bila velika. Žal proizvajalci še vedno raje delajo stare tipe kuhinj, ker imajo tako prilagojen proizvajalni proces in ker najdejo z njimi tudi več odziva pri konservativnih potrošnikih.
Namen zavodove prelzkuševalnice pa ni samo študij uporabnosti gospodinjskih pripomočkov, ampak tudi njihova popularizacija.
Ko je šlo za lonec »Ekonom«, ki se je pojavil na našem tržišču, je'Zavod ugotovil, da ima nova priprava še precej pomanjkljivosti. Zato je tudi tovarna prve izdelke potegnila iz potrošnje in jih zamenjala z izboljšanimi. Danes so šle že skozi zavodovo preizkuševalnico številne gospodinje, Ki so se naučile uporabljati ta Izredno praktičen lonec.
Obiskovalcem demonstrirajo tudi številne drobne gospodinjske priprave, ki olajšajo gospodinji razna zamudna in neprijetna dela.
Posebna domena zavodove preizku-ševalnlce so še razni jedilniki, prilagojeni na letne čase, na cene in na hitrost pripravljanja hrane. Posebne
jedilnike sestavljajo za internate in za take menze, od koder nosijo potrošniki kosila na dom. Pri tem se ne moremo veliko posluževati tujih dognanj, kajti koristiti moramo tisto, kar nam nudi domače tržišče živil in zelenjave.
OTROŠKA KONFEKCIJA
V naši konfekciji je Izdelava otroških oblačil prava pastorka, čeprav bi bilo povpraševanje izredno veliko. Zato je Centralni zavod ustanovil poseben študijski center, ki dela skupno z Društvom prijateljev mladine in raznimi strokovnjaki. Prvi večji uspeh tega dela je bila lanskoletna razstava otroške konfekcije, ki je imela izreden odmev in uspeh. Po nekaterih okrajih so že začeli ustanavljati šivalnice otroških oblačil za potrebe terena.
Zdaj bodo začeli še s proučevanjem izdelave primerne obleke za delovno ženo in nosečnice.
KOLEKTIVNA UPORABA RAZNIH STROJEV
Drobni gospodinjski pripomočki in sodobno urejena kuhinja sicer ženi precej olajša gospodinjsko delo, toda za delovno ženo, ki jI je prosti čas skopo odmerjen In ki mora šte-diti svoje energije, je to še veliko premalo. Kajti tu so še vedno velika dela: pranje, likanje, pospravljanje, da o šivanju in krpanju (za kar bi morali imeti urejena uslužnostna
podjetja) niti ne govorimo. Toda cene pralnih strojev, sušilnikov, loščil-nikov, bojlerjev, sesalcev -za prah, hladilnikov itd. še niso takšne, da bi bili ti stroji dostopni vsem delovnim ženam. S tem pa še ni rečeno, da se morajo naše žene odpovedati tem olajšavam. Glavno jc, da take stroje imamo, domače in uvožene, zdaj gre pa samo za iznajdljivost In razumevanje. Gre za to, da s tem računajo, ko zidajo nove stanovanjske bloke, vsekakor pa morajo o tem razmišljati tudi hišni sveti in zadruge. Njihova naloga ni samo, da take priprave nabavijo, ampak da tudi ljudi vzgajajo v naprednem duhu in jim prikažejo koristi take kolektivne uporabe.
V	neki stanovanjski hiši v Ljubljani (Cigaletova ulica) so poskusili. Imajo skupni pralnik, sesalec za prah in loščilnik. Stanovalci liiše plačajo za uporabo majhno odškodnino (preračunano po amortizaciji in nekaj malega za predvidena popravila). Gospodinje so zelo zadovoljne in ni jih več strah velikega pranja in pospravljanja. Tudi samski blok v Litostroju ima urejeno mehanizirano pranje za svoje stanovalce,
ŠE NEKAJ DROBNIH IN VEČJIH ZANIMIVOSTI
V	dogovoru s trgovinskimi zbornicami in raznimi društvi strokovnjakov preizkuša Zavod vse gospodinjske tehnične pripomočke, preden gre-
—-T- - V	•
do v prodajo. Kmalu bo prišel na naše tržišče univerzalni stroj za rezanje (prej smo imeli uvožene), kar bodo gospodinje gotovo pozdravile. Med drobnimi predmeti pa bi omenili zložljive vozičke iz žice za nakupovanje in zložljive košarice za pranje sadja. Oboje je zelo praktično in verjetno tudi cena ne bo pretirana.
Posebno pozornost pa so posvetili preizkušnji in demonstraciji tako imenovanega Baumanovega zvonca. To je posebna stiskalnica za predelavo sadnih sokov. Sestavljajo jo zvon, stiskalnica ter mali in veliki pasterizator. S temi »zvonci« bi lahko uredili centre za predelavo sadnih sokov pri KZ, ki imajo pri nabavi tudi popust. Vse lahko upravlja en sam človek, iz ostankov pri predelavi sadja v sokove pa še lahko izdelujejo marmelado. Vsekakor zelo koristna priprava za zadruge, kjer imajo precej sadja.
ZA ZAKLJUČEK
S svojim vsestranskim in uspešnim delom na širokem področju gospodinjske dejavnosti se je do zdaj Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani že lepo uveljavil. Naloga- okrajnih zavodov in občinskih centrov pa jc, da te koristne izsledke praktično propagirajo na terenu in seznanjajo z njimi vse naše delovne ljudi. Pri tem jim pomaga lahko tudi revija »Sodobno gospodinjstvo«, glasilo Centralnega zavoda. Nikakor pa ne smejo okrajni zavodi pozabiti, da so propagatorji naprednega gospodinjstva in ne samo dopolnilo ženskih društev, zvez za-družnic ali Rdečega križa pri organiziranju raznih tečajev.
Jetfcs -prsmi družine
Novoletni čas — čas rajanja in veselja je pred nami. Društva.pri-l jateljev mladine so ob široki pod-' pori družbenih organizacij zaključila vse priprave za praznovanje No-voletne jelke, ki bo potekalo letos v znamenju kulturnih prireditev, športnih tekmovanj in kolektivnih nagrad. Tako bodo d-oblli krožki obdarovanih pionirskih odredov materialno -osnovo za delovanje, skladno z novimi smernicami pionirske -organizacije.
Prav gotovo se bodo letos spričo odklonjenih individualnih obdaritev spraševali straši, čemu 'ta sprememba, ko so vendar še lansko leto dobili posamezniki bolj ali manj bogata darila. Prav zaradi tega je potrebno, da bi začeli razmišljati tudi starši -o svojih dolžnostih in odnosu do tega lepega otroškega praznika.
Razumljivo je, da bo sprejel otrok dedka Mraza miselno in čustveno z vsem bogastvom svoje bujne fantazije najbolj doživeto ob toplem družinskem ognjišču. Naloga družbe pa je, da se eno z drugim do-' polnjuje. Zato je jasno, da bi bil brez takega sodelovanja še tako bogat program kulturnih in športnih prireditev izven doma brez pravega okvirja — da, celo brez globlje vsebine. Tukaj je naloga staršev, da v svojem interesu in v interesu družbe pripravijo praznik svojim otrokom tudi doma in jih ob tej priložnosti obdarijo. Šele
Kompletna kuhinja za 3— 5 člansko družino, ki jo je Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani demonstriral na razstavi »Stanovanje za naše razmere«. Kuhinja je sestavljena iz 4 različnih pohištvenih elementov (izdelek tovarne pohištva v Mariboru) in dopolnjena s hladilnikom in kombiniranim štedilnikom. Cena je 170.000 dinarjev. Za namestitev potrebujemo 2.80 m dolgo steno kuhinjskega prostora, kjer sc odvija ves delovni proces priprave hrane, kuhanja in pomivanja. Demon-stratorka Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva LRS je razlagala obiskovalcem prednosti take sodobne kuhinjske opreme.
Če je v Kopru na dnevnem redu delo Društev prijateljev mladine, pionirske organizacije, mlečne ali šolske kuhinje, vedno postavijo na prvo mesto in za zgled Postojno. To delo pa je v Postojni tesno povezano z imenom učiteljice Zore Tomič.
Prvič sem jo spoznala ko sem bila pred časom v Postojni, da bi pisala o delu Društva prijateljev mladine in ženske organizacije. Poiskala sem jo na osnovni šoli in ko sva se seznanili, sem bila
Kot pionir je začela in za pionirje nadaljuje
Zora Tomič s svojo hčerko
malce začudena: človek ima nehote predstavo o ljudeh, h katerim je namenjen, še preden jih pozna. In ker so mi rekli, da je prinesla Tomičeva precej izkušenj v tem družbenem udejstvovanju že iz Maribora, pač nisem mislila, da bom srečala mlado postavno pla-volasko značilne štajerske živahnosti. Takoj sva našli stik: skupni problemi današnje zaposlene žene in matere. O vlogi ženske organizacije prav v zvezi s tem sva bili istih misli in strinjali sva se pri ugotovitvah, da... pa o tem sem že pisala. Prav v zvezi s tem obiskom.
Ko sva se poslavljali, sem iskreno želela, da bi se še kdaj srečali. Mudilo se ji je domov, v torbi je še nosila, kar je kupila zjutraj za kosilo. Po utrudljivem in, napornem delu v šoli jo čaka doma gospodinjsko delo, potem pa še vse družbene obveznosti.
»Imate kaj otrok?« sem jo vprašala.
»Ja, punčko. Zal je zdaj pri starših na Štajerskem, ker sem brez gospodinjske pomočnice. Pa to je problem zase. Morda ga poznate.«
»Nekoliko. Bila sem v Kopru dve leti brez otrok, ker ni bilo stanovanja ...«
Drugič sva se srečali pred kratkim. Prišla sem v Postojno prav zaradi nje in zaradi Eme Hojkar-jeve, znane kulturnoprosvetne delavke. Ko sem ji povedala namen svojega obiska, se mi je zdelo, da je malce v zadregi in ne preveč navdušena. In kakor je stekel prvič pogovor gladko o vseh mogočih vprašanjih, se je zdaj zatikalo.
»Saj nimam kaj povedati o sebi,« se je izmikala. »Nič posebnega ni.«
Toda bila sem vztrajna:
Zora je doma iz Slovenske Bistrice, v šolo je hodila v Mariboru in v Ljubljani, Po končanem učiteljišču je službovala v Mariboru, v Kojskem, v Kovku na Trnovski planoti, v Slovenski Bistrici in zdaj v Postojni. Na Primorsko je prišla, ko so Jeta 1949 iskali na Štajerskem prostovoljce.
Okupacijo je kot otrok preživela v Mariboru, vendar je bila
še v času vojne pionirski načelnik štaba. Pozneje je delala kot mladinski aktivist SKOJ s pionirsko organizacijo. Kamorkoli je pozneje šla, vedno je bilo njeno izven-šolsko udejstvovanje delo s pionirji in pozneje tudi z ženami.
Ko 'je prišla v Postojno, je dala pobudo za ustanovitev Društva prijateljev mladine. Občni zbor je bil leta 1955. V dveh letih svojega obstoja je društvo polno zaživelo. Sadovi njegovega dela so urejeno igrišče za otroke, pionirska taborjenja, šola za starše, mlečna in dijaška kuhinja, brezalkoholna restavracija itd. Društvo ima še poseben pionirski odsek. Razen tega je še delo Zore Tomičeve povezano z delom sveta za varstvo družine, ženskega društva, šolskega odbora. K temu lahko dodamo funkcije v drugih družbenih in oblastnih organih in predvsem poklicno delo: poučuje dva razreda, torej dopoldne in popoldne.
Tokrat se je meni bolj mudilo kot njej, kajti ujeti je bilo treba vlak, Nehote sem pogledala zavitek v njeni roki. Sledila je mojemu pogledu in se nasmehnila:
»Meso za kosilo. Malce pozno bo danes.«
»Kdaj bo punčka pri vas?«
»Še ne vem. Menda ne bo nič pred počitnicami.«
Morda res ne prej, pa vsaj takrat za stalno. To ji želim iz srca, tudi kot novoletno voščilo.
Z. L.
takrat bo popolnoma dosežen naš namen - in družbi ne bo žal velikih materialnih sredstev, ki gredo v ta namen.
Društvo prijateljev mladine v Kopru je tud.i letos ob izdatni podpori družbenih in množičnih organizacij ter s pomočjo nekaterih klubov in ustanov, pripravilo številnim otrokom svoje občine zelo bogat in pester program novoletnih praznovanj. Lahko celo trdimo, da je praznovanje Novoletne jelke pripravljeno iz leta v leto z večjo skrbnostjo in ljubeznijo, zato je dolžnost roditeljev, da podprejo prizadevnost in plemenito delo dru-| štva.	B
Ni nobenega dvoma, da so ta lep^ praznik naši otroci osvojili, da je zares njihov in se ga veselijo v nestrpnem pričakovanju že tedne in tedne prej. V kolikih družinah in koliko staršev bi lahko z malo volje in s skromnimi sredstvi opravilo veliko vzgojno delo, ki bogati in plemeniti otrokova čustva in domišljijo.
B. Borovifi
Naši najmlajši pričakuieio
1,13
Tudi v Otroškem domu v Izoli, kjer so socialno ogroženi malčki, se skrbno pripravljajo na obisk Dedka Mraza in na proslavo novoletne jelke. Priredili bodo proslavo z recitacijami, petjem in baletnimi točkami.
i

'omen
m
Da bi se bolje seznanili z novimi perspektivami nadaljnjega razvoja lastnega založniškega podjetja v pogojih združitve s Casopisno-založni-škim podjetjem SLOVENSKI JADRAN v močno in s sodobnimi stroji opremljeno grafično Casopisno-za-ložniSko podjetje PRIMORSKI TISK, so člani delavskega sveta PRIMORSKE ZALOŽBE LIPE v temeljiti razpravi ob združitvi kritično presodili delovanje in razvoj podjetja otl ustanovitve dalje.
Leta 1931 je bila na pobudo nekaterih kulturnih delavcev in ljubiteljev slovenske knjige s skromnimi sredstvi ustanovljena slovenska založba v Kopru, ki naj bi nadaljevala in uspešno razvijala bogate tradicije nekdanjih primorskih založb. Trgovsko podjetje je dalo mladi založbi vso potrebno moralno in materialno pomoč. Veliko razumevanja do za-ložniškli stremljenj je pokazala tudi ljudska oblast, ki je s primernimi subvencijami v prvih letih podprla ačetne korake in omogočila, da so ?le knjige med ljudi tudi s primernimi cenami.
V bistveno nespremenjenih pogojih, to je z mnogo dobre volje, je izdala založba v prvih štirih letih 18 knjig v skupni nakladi -13.400 izvodov. Številčno to res ni veliko, toda upoštevati je treba vse mogoče začet-niške težave, predvsem pa žalostno dediščino, ki jo je pustilo tuje socialno in kulturno zatiranje tudi na področju knjige. Založba je morala često z zelo skromno podporo kul-turnoprosvenih ustanov orati ledino, ljudem vcepljati ljubezen do knjige, vsepovsod pa snubiti bralce.
Razprodaja knjig je bila po večini uspešna. K temu so pripomogli predvsem zastopniki v raznih upravnih središčih, učitelji in drugi prosvetni delavci. Poverjeniea v Sežani je razdelila po kraških vaseh okoli 400 izvodov vsake nove knjige. Uspeh je bil tudi v Postojni, žal manj v Gorici in Tolminu, kjer je zašla knjiga med bralce bolj priložnostno.
Itazvoj založbe in interes prebivalstva sta nujno terjala razširitev in poglobitev založniškega delovanja. Da bi dali mladi založbi trdne materialne temelje in izpopolnili organizacijo, je sklenil delavski svet. podjetja, da se Trgovsko podjetje Lipa, upoštevajoč osnovni zakon o založniških podjetjih, spremeni v založniško podjetje z imenom PRIMORSKA ZALOŽBA LIPA. Ta sklep, temeljni kamen trdne založniške zgradbe, je ljudska oblast potrdila. Nov položaj je z letom 1335 bistveno spremenil pogoje dela, kar se odraža najjasneje iz prvega leta poslovanja, ko je izšlo 13 knjig, ki jih je javnost sprejela ugodno in so bile v glavnem razprodane: Francesco Petrarca—Alojz Gradnik SONETI IN KANCONE, Josip Jurčič SOSEDOV SIN, Janez Menart PRVA JESEN (pesmi), Bogomir Magajna ZGODBE O LEPIH ŽENAH, Ivan Volili NA MEJNIKU DVEH SVETOV, Karel Grabeljšek ŽIVE BRAZGOTINE, Mara Husova PO ODGONU in DRUGE ZGODBE, Rado Bordon VEČNE ZANKE (pesmi). antologija pesmi o morju, Brodar—Jezernik CINC NA sledi, Henryk Sienkiewicz MALI VITEZ, Ivana Brlič-Mažuranie ČUDOVITE DOGODIVŠČINE VAJENCA IILAPI-CA, Boris Pahor MESTO V ZALIVU.
Program letošnjega leta bo v glavnem izčrpan, čeprav je točen izid odvisen od ne najboljšega stanja v tiskarnah, in so zaradi težav v zvezi z av-
BORIS ZIIIERL NA »KNJIŽEVNEM PETKU«
Na zagrebški kulturni prireditvi »Književni petek« je sodeloval tudi naš znani marksistični teoretik in književnik Boris Ziherl. Govoril je o umetnosti v družbi. Med drugim je dejal, da je treba posvečati več pozornosti zlasti ustvarjanju pogojev za kulturno vzgajanje ljudi.
BRATKO KREFT BO REŽIRAL NA POLJSKEM
Med obiskom gledaliških delavcev iz Lodza je prišlo do povabila našemu dramatiku in režiserju dr. Bratku Kreftu, naj bi konec januarja režiral na Poljskem Nu-šičevo '»Gospo ministrico«. Obenem je prišlo med predstavnikoma gledališča iz Lodza in ljubljansko Dramo do sporazuma o medsebojnem gostovanju, ki naj bi bilo aprila,
torizacijo izpadla nekatera dela. Doslej so izšle te knjige: ZBORNIK PRIMORSKE ZALOŽBE LIPA za leto 193g (Razprave in članki s področja znanosti iz narodnega, književnega, kulturnega in političnega življenja Primorske, iz starinoslovja in narodopisja. Dodano letno poročilo založbe in bibliografski pregled izdaj in člankov.), Anton Slodnjak NEIZ-TROIINJENO SRCE (roman o Prešernu), Ivan Cankar HIŠA MARIJE POMOČNICE (najznačilnejša Cankarjeva umetnina), Jože Smit POL ZA ŠALO POL ZA RES (pesmi in uganke), France Bevk KRIVI RAČUNI (zbirka novel), Janez Mencinger MOJA HOJA NA TRIGLAV (dodana obsežna študija o avtorju), KITAJSKE IN KOREJSKE PRAVLJICE (številne originalne ilustracije), Kajetan Kovič PREZGODNJI DAN (pesniška zbirka), Dane Lokar PODOBA DEČKA (novela o razvoju otroka), Boris Pahor NOMADI BREZ OAZE (afriška kronika), Johan Bojer ZADNJI VIKING (roman o lofotskih ribičih) in Branko Žužek pesniška zbirka PADAJO ROŽNATI LISTI. Z Ictnico 195g in
zaradi dobro znanih težav v tiskarnah bodo izšle z nekajtedensko zamudo še Mimi Malenškove PLAME-NICA (življenjeplsnl roman o začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju), Hermana Melvillea delo TYPEE (dogodivščine med kanibali otočja Marquesas v Polineziji), Borisa Paternuja SLOVENSKA PROZA DO MODERNE (literarnozgodovinska študija), Cirila Drckonje LISTI BELE MARJETICE (trpka ljubezenska zgodba v nazadnjaškem vaškem okolju) in Francois Saganove znano delo DOBER DAN, ŽALOST.
Z novim letom, ko bo delovala ZALOŽBA LIPA kot samostojen obrat novega združenega podjetja, se odpirajo založništvu nove velike možnosti, zato delavski svet upravičeno pričakuje, da bo tudi ta sklep važen mejnik v prizadevanjih, da bi sleherno primorsko in še prav posebno istrsko vas ponovno tesno navezali na slovensko knjigo.
— ik

■ w: V .. ffi
is. -.N>am m ■
ii:fp mmm ~ m m 11
mÉmmm
¡¡¡Bp
tèmMmÊ
V začetku decembra je bila v Šentvidu nad Ljubljano premiera kolektivne drame na besede Ivana Cankarja »JERNEJEV A PRAVICA«. Izvedbo so pripravili člani DPD Svoboda »Ivan Cankar« iz Ljubljane, režiser je bil Ferdo Delak, ki je režiral isto uprizoritev na deskah Delavskega odra že pred 25 leti.
Na sliki vidimo prizor uprizoritve »Jernejeve pravice« leta 1932 v Ljubljani. S sedanjo oživitvijo tradicionalnega delavskega odra je uresničen načrt Glavnega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev: centralna slovenska amaterska družina, ki bo skušala biti s svojo idejno repertoarno politiko kažipot vsem amaterskim družinam v Sloveniji.
Bogomir Magajna, predsednik založniškega sveta Primorske založbe Lipe
V Kopru je bila pred dnevi, kakor smo na kratko že poročali, odprta slikarska razstava Lea Vilhar-ja iz Postojne.
Življenjska pot je vodila Lea Vilharja iz domačega Velikega Otoka pri Postojni leta 1924 v Ju-goslavjio, kamor se je umaknil pred fašističnim preganjanjem. Toda njegova nemirna narava ga je kmalu pripeljala v Švico, odtod pa v Milan, kjer je obiskoval privatno slikarsko akademijo. 2e po nekaj letih je samostojno razstavljal številne milanske motive. Leta 1932 je Vilhar že v Parizu, slika in razstavlja v Marseillu in Niči. Toda tudi v Franciji se ni zadrževal dolgo, zamika ga francoski Maroko. Torišče slikar je Vega umetniškega ustvarjanja postane živobarvnost arabskega sveta, kontrasti severnoafriške pokrajine. Kvaliteta njegovih slik ni zaostajala za kvantiteto, in skoraj ni minilo leto, da bi Vilhar ne priredil vsaj ene samostojne razstave. Ocene v francoskem časopisju so bile izredno ugodne.
Tok njegovega dela je prekinila internacija, toda ko se je leta 1943 vrnil iz koncentracijskega taborišča, se je njegova delavnost usmerila tudi na politično polje. Okrog sebe je zbral tamkajšnjo jugoslo-
vansko manjšino ter tudi z razstavami manifestiral svojo narodno in politično pripadnost. Leta 1947 se je vrnil v domovino ter sprejel v Postojni odgovorno nalogo ravnatelja Notranjskega muzeja.
Datumi na Vilhar j evih razstavljenih slikah v Kopru pričajo, da je slikar po «vrnitvi v domovino za daljšo dobo odložil slikarsko paleto in da je začel zopet slikati šele v zadnjem času. Med 60 razstavljenimi deli (14 motivov je iz Afrike) je najbolj opazno kontinuirano Vil-harjevo zanimanje za naravo. Razstavljene slike neprikrito govore, da ne zasleduje umetnik nikakih avantgardističnih pretenzij v smislu modernističnih izraznih dialektov. Njegova umetnost je globoko zasidrana v tisti zdravi, za, nekatere pojme morda nekoliko zastareli maniri realizma, ki pa je še vedno ob primernem doziranju umetnikove čustvene interpretacije zmožna aktivirati opazovalčevo podo-življanje. Občutek za resničnost vodi umetnikov čopič, seveda pa je boljše ali slabše tolmačenje odvisno od trenutne umetnikove kreativne moči. Stilistično platna niso enotna, zato Vilharja ni mogoče prištevati neki določeni šoli aH smeri. Njegov stil se prilagaja ob-
B GOSTOVANJU SNG IZ TRSTA'
Gostovanje SNG iz Trsta je za nas vedno umetniški dogodek. Tudi zdaj, ko imamo sami dobro gledališče. Posebno velja ta trditev za zadnje gostovanje, ko so nam tržaški gostje predstavili modernega ameriškega dramatika Roberta Andcrsona in njegovo dramo »Caj in simpatija«.
O vsebini te psihološke drame smo na kratko že poročali. O uprizoritvi pa je težko govoriti v su-perlativih, ne da bi uporabljali običajnih klišcjcv pohvale. Avtor pravi o delu, da je to ljubezenska zgodba, nežna, ganljiva in nekoliko ironična, o njenem pomenu pa bo itak sodil vsak svoje, »Saj ljudje odnesejo od predstave to, kar prinesejo k njej«, ali »Vsak koraka po ritmu svojega bobnarja, pa naj bo ta ritem še tako različen od tistega, po katerem korakajo njegovi tovariši«.
Zdi se, da se je režiser tržaške uprizoritve JOŽE BABIC strinjal s to avtorjevo trditvijo in jo s svojo odlično režijo še podprl. Tenkočutno, toda usodno tragično se je razvijala na odru zgodba o človeških zablodah, o težavah pubertet-nega dozorevanja, brez vsiljive, toda vedno pričujoče človečnosti in razumevanja. Igralcem gre vse priznanje za prepričljivo in umetniško kvalitetno igro, predvsem seveda glavni osebi Lauri, ki jo je interpretirala ŠTEFKA DROLCE-VA. Ustrezno sta jo dopolnjevala moška partnerja JOŽKO LUKEŽ
m
in SILVU KOBAL. V manjših vlogah so nastopali še ZLATA RO-DOŠKOVA, STANE RAZTRESEN, EDVARD MARTINUZZI, JULIJ GUSTIN, MODEST SANCIN in IVO IvUFERZIN. S svojo življenjsko toplo prizadetostjo so skladno dopolnjevali celoto. Zlasti M. San-cin. Primerno sceno je oskrbel VLADIMIR RIJAVEC.
Lansko sezono je tržaško SNG gostovalo v Ljubljani s Pirandcl-
lovim »Henrikom IV.« Nek ugleden ljubljanski gledališki kritik je zapisal med drugim tudi tole: »Poslanstvo našega tržaškega gledališča gre sicer preko zgolj umetniških smotrov, toda te smotre mora doseči zgolj in samo z umetniškimi sredstvi. Kvalitetna predstava tržaških gostov nas je prepričala, da je SNG Trst na pravi poti.« K temu mnenju se pridružujemo v celoti.	Z. L.
IVO BRNCIČ: BALADA
Cankarjeva založba v Ljubljani je že pred časom izdala knjigo »Generacija za zaprtimi vrati«, izbrane eseje in kritike Iva Brnčiča, pomembnega slovenskega publicista. Letos je 7, izborom njegovih leposlovnih del v pravkar izšli knjigi »Balada« dopolnila, kar je še manjkalo za njegov popolnejši prikaz. Ker je znan Brn-čič bolj kot esejist in kritik, je bila prav potrebna ta knjižica, ki prinaša njegove pesmi, prozo in dramo »Med štirimi stenami«, kajti tako spoznamo, da njegova beletristika ne zaostaja za publicistiko.
Pismi razkrivajo vrsto problemov, ki jili je bila takrat polna ne le Slovenija, ampak vsa Evropa pred izbruhom fašistične podivjanosti. V teh pesmih je vseskozi prisotna misel na smrt, kt bo prišla, da prečisti človeštvo. Celo v redke ljubezenske izpovedi se vpleta, tako da je v njih več miselnih ugotovitev kot pa nežne lirske mikavnosti. Ce na kratico označimo miselnost teh pesmi, vidimo takole pot: zaradi napetosti in nerešljivih nasprotij v Evropi in pri nas
doma, mora priti nasilna rešitev — vojna, ki bo sejala smrt, a prinesla človeštvu tudi lepšo bodočnost. Smrt no bo brezplodna, ker le preko nje »pognojimo kot listje pohojent svet za novo rast«, le tako je mogoče postati »seme sveta«. Skozi krvavo zarjo je že videti vihro socialne revolucije.
Proza nI tako značilna. Umetniško so zelo dovršeni »Moji konji«, miselno bogat pa je »Dnevnik iz jet-nišnice«,
Z družinsko dramo »Med štirimi stenami« je dal Brnčlč prerez skozi zatohlost meščanske morale. Ozke meščanske razmere, tiraniziranje okolice Ln zločin, to so glavne tri točke, ob katerih se razbije družina Galetovih, Ob spoznanju očetove etične šibkosti in amoralnosti, otroci ne priznajo več njegovih principov in štiri stene meščanske »solidnosti« so porušene. Revolucionarni sin Andrej in hčerka gresta v svet, sin Pavel pa se zaradi svoje nemoči in ne-življenjskosti ustreli. S to dramo je pripeljal avtor slovensko dramatiko iz zavoženega ekspresionističnega eksperimentiranja nazaj na trdna tla socialnih problemov, kamor sta jo trdno vsidrala Cankar in pozneje Kreft.
Zbirko je zbral in uredil Mitja Mejak.	J. H.
čutku, ki ga v danem trenutku sproti tretiirani motivi in v tem ima nekaj skupnega z (impresionisti. Šibkejši je - tam, kjer se preveč prepusti melanholiji, dober pa tam, kjer se na sredi poti srečata njegova mehka, čustvena narava s težnjo po čim neposrednejšem, kdaj pa kdaj celo malce preveč repro-duktivnem izražanju. V takih tre-hutkih je govorica Vilharjevih platen narativno zgoščena in živa in zato tudi najbolj razumljiva.
E. Smole
*
Druga likovna razstava v Kopru je v avli hotela Triglav. Svečani otvoritvi ob Dnevu JLA so prisostvovali številni predstavniki našega javnega, družbenega in kulturnega življenja.
Mladi umetnik Ritendre Mozum-dar je predstavnik indijske umetniške generacijo, ki ji je idejno začrtal pot veliki umetnik, mislec in preporoditelj indijske umetnosti Rabindranath Tagore, Mozumdar je končal v Indiji umetniško akademijo (bil je eno leto celo Tagorjev učenec), nakar se je posvetil proučevanju indijske umetnostne tehnike v lesu, kamnu, kovini in tekstilu. S številnimi razstavami svojih del si je mladi umetnik doma kmalu pridobil sloves mnogo obetajočega kiparja, ki pa zna s tenkim posluhom za estetske in funkcionalne zahteve reševati tudi praktične naloge v umetni obrti.
Leta 1955 pride Mozumdar v Evropo. Štipendija jugoslovanske vlade ga nameri v Ljubljano, na špe-cialko prof. Borisa Kalina. Z uspehom. je že razstavljal v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Rutendre Mozumdar bi rad spoznal evropsko slikarstvo, zato se je dalj časa zadržal tudi v Italiji, v Helsinkih pa je proučeval moderno tehniko ročnega tkanja, ki ima v Indiji svojo prastaro tradicijo, V Jugoslaviji ga je zlasti navdušila Makedonija. . Vodilni motiv Mozumdarjeve razstavo v Kopru je mala plastika, ki jo v prijetnem sozvočju dopolnjujejo slike v temperi, grafika, risbe in tekstilni vzorci.
Zdi se, da je plastika osnovno umetniško izrazilo Ritendre Mo-zumdarja. V sintezi dveh nasprotij, domače indijske tradicije in evropskega realizma ler modernih stremljenj v kiparstvu, išče trenutno globlji izraz svojih umetniških prizadevanj. Kipci iz žgane gline so v glavnem kompozicijske študije. Pri slikah v temperi občudujemo lapidarnost izraza z golo, energično linijo ter smisel za dispozicijo elementov,
Tekstilni, na roko tiskani vzorci so posebna paša za oči. Z domiselno stiliziranimi motivi ter čutom za dekorativnost, ki je vzhodnjaku prirojena, je našel Mozumdar več zglednih rešitev moderne dekorativne tkanine.
Z razstavo Ritendre Mozumdar-ja smo v koprskem kulturnem življenju zaznamovali pomembnejši dogodek, ki smo ga sprejeli z pozornostjo in s toplim priznanjem indijskemu umetniku.
M. F.

Se vam ne zdi, da je to imeniten naslov? Odlično bi se prilegal vsakemu kilometrskemu romanu ali celo nadnaravno nabrekli noveli. Nekaj takega menda od mene tudi pričakujete, to pa na žalost dokazuje, da me še zmeraj ne poznate dovolj in niti ne veste, koliko krščanskih pravovernikov sem že razočaral.
Ne bom več slepomišil okoli, povem kar na hitro, da bo moj »roman« kratek in močno podoben kraškemu strahu; v sredi bo votel, na okoli bo pa imel le nekoliko dožie, ki bi jih bilo celo za majhen škafek premalo. In kaj vam bom poklonil v tej majčkeni posodici? Samo liliputansko porcijo Amerike, ali, če hočem biti iskren, majhno porcijo samega sebe in tiste lastne usode, ki me je poldrugo leto pred izbruhom prve svetovne vojne postavila v skrajni jugozahodni kotiček države Penn-sylvanije, kjer obratuje sto in sto premogovnikov in v katerih dela in služi dolarje tisoč in tisoč pre-mogarjev slovenskega rodu in deset in deset tisoč takih, ki niso slovenskega rodu.
Nič več se ne spominjam, ali je bilo v zadnjem tednuv'aprila ali v prvem majniku v letu 1913, ko je mene in mojega tovariša Janeza nepotrpežljivi železniški sprevodnik v ameriški uniformi z odločno kretnjo izrinil iz udobnega vlaka ter naju postavil »na lastne noge« (na najine seveda). Po »izkrcanju« je vlak odžvižgal po svoji vzačr-tani poti«. Ostala sva na peronu male »penslovenske« postaje in gledala drug v drugega kot dva lesena Tilha na velikem oltarju. Polno ljudi se je motalo okoli naju, pa niti eden naju ni opazil, in povprašal, čemu sva tu.
Ne bom pravil zdaj, kako sva našla do moje tete, ki je živela v tistem kraju in niti ne kako je naju njen mož Jakob, premogar, uvedel v skrivnosti kopanja premoga in raznih drugih podzemeljskih umetnosti. Te stvari bom nekoč povedal drugje. Zdaj bi rad omenil le, kakšni so tisti »senzacionalni občutki«, ki dražijo živce vsakemu premogar j u-začetniku, ki pride v Ameriko.
Prvo in najbolj peklensko presenečenje sem doživel, k*o sem praktično odkril, da je premog kot vsi hudiči trda snov in ne krhka kot sem domneval prej. Z vso ljutostjo sem ure dolgo udrihal s krampom po tej črni gmoti, da- sem je »pridelal« za dobro samokolnico. Po dveh ali treh dneh začetniškega premogarjenja bi rad pisal domov, kako se mi »dobro godi«, toda imel sem tako otrdele in razbolele prste, da nisem mogel držati pe-resnika v roki. Šele čez štirinajst dni, ko so se mi roke vdale, sem lahko sporočil staršem veselo novico o »dobrem godenju«.
Težko in vedno enako delo v jami ni nudilo niti najmanjšega razvedrila, vendar se najmanj osemdeset odstotkov premcguiske govorice tiče le' tega. Meni je ta moda skoro želodec obračala. Vedno enake zgodbe, vedno tista namišljena junaštva oziroma kljubovanja proti delovodjem, tipična a zmeraj brez vsake osnove. »Pa sem mu to povedal, pa to zabrusil

1.
v ,fris'; pa je šel od mene kakor oprana kokoš!« Resnica pa je bila, da ni siromak niti besedice črhnil m je stal pred delovodjem kot pre-ponižen suženj. Vsak delovodja je namreč imel moč delavca na mestu odsloviti; potem pa pojdi, reva, iskat si zaposlitve drugam ter novega kvartirja. Kadar nc vlada v deželi gospodarska kriza, je ta naloga kaj lahka, ni pa lahka v časih stisk, ko vsepovsod kraljuje slavna brezposelnost.
Drugo presenetljivost mi je nudilo spoznanje, da se število zasluženih in prihranjenih dolarjev nezaslišano počasi veča. Koliko hitreje uhajajo iz rok! Kdor koli je imel kako. omembe vredno vsoto prihranjeno, je bil gotovo na glasu kot »stradel«, kot človek, ki strada ali si vsaj pritrguje na vsem. Poznal sem delavce, ki so bili tam deset ali še več let, pa bi se ne mogli s prihranki preživeti niti štirinajst dni. Uredniki slovenskih listov so zopet in zopet nagovar-
žir
jali naše ljudi k varčevanju, češ, da je kronično »suh« delavec tudi kroničen suženj. Saj nima nikoli poguma, da bi se za svoje pravice kaj prida potegoval. Mi, ki smo živeli v premogarskih naselbinah, smo bili pozabljeni od vsega sveta. Ker je bila vsaka knaparska naselbina nekak »konglomerat« iz najrazličnejših narodov, ni bilo med posameznimi družinami skoro nikakih stikov. Bili smo si sosedje, pa popolnoma tuji drug drugemu. Slovenskih družin je bilo v taki naselbini dve, tri, kvečjemu pet ali šest, pa še te so mnogokrat bile v medsebojnem sovraštvu. Tu pa tam se je med nami dobil kak harmonikar, sicer pa je vsa naša zabava obstajala v
, < *. ;
X,:	v/-r7!-V<i->c ' »/> £>■ ' '-A. -<•> .'v' .-
i .	t	/ "	/	Ç
J&SL'&f 'C&S> if'cJ-u-^M' ' ¿>U ¿-A \ ■■ . ^
j j	----~~- ..............f.................-'-V- .......• '	«......■--......
kvartanju ali popivanju. Nekaj zanimanja je vzbudila pošta, ki nam je prinesla časopise in tu pa tam kako pismo. Sosedov drugačne narodnosti nismo posečali. Kdor ni po sreči znal njihovega jezika, se niti pomeniti ni mogel, ko sem naletel na-Ukrajince, Poljake ali celo neslovanske ljudi kot so bili Madžari, Francozi, Nemci, pa tudi Švedi ali Finci, Z Italijani mi je še nekako dobro šlo, ker sem že od doma znal kakih dvesto ali tristo laških besedi.
Ker je v deželi bil glavni jezik angleščina, bi .morda utegnil kdo misliti, da bi nam ta lahko bila kot nekak esperanto. Z njo bi se vendar člani različnih narodov lahko sporazumeli. Kolika prevara! Šest let sem delal in živel v premogovniških naselbinah, pa sem ves ta čas spoznal samo dva Slovenca, ki sta brala in vsaj za silo razumela angleške liste. In natančno tako je bilo pri članih ostalih tujih narodov. Edinole šolski otroci go znali angleščino gladko žlobudrati in vprav ti so se nam, ko smo »angleško govorili«, do solz posmehovali.
Četrto neprijetno presenečenje je pa bilo okrutno norčevanje, s katerim »stari Amerikanci« pozdravljajo pohlevne in boječe novo-došlece. Nobena izjemnost sicer, saj na tak »galantni« način so sprejemali rekrute najbrž po vsem svetu. Oba, Janez in jaz, sva bila tudi tako »gor vzeta«. Celo krvni sorodniki so naju pozdravili z ljubeznivim vprašanjem: »Po kaj sta prišla sem? Ali nista imela kaj jesti doma? Ali sta morda mislila, da so v Ameriki plotovi iz klobas in obcestni kamni iz pršutov?« In bratranec moje matere me je ob prvem srečanju potroštal: »Boš videl, Frane, volku rit! Če je še nikoli nisi, jo zdaj boš!«
Na novem domu sva bila zasmehovana le od naših ljudi, na zbirališču pred rudnikom pa menda od vseh. Lahi, Nemci. Madžari, tudi Hrvati in Poljaki, najbolj med vsemi pa Slovaki, ki jih je bilo največ — vsi, prav vsi so znali briti burke na najin račun. Ko smo nekega dne v gosjem redu stopali po rovu, je tako naneslo, da je korakal za mano štiridesetleten slovaški možakar,. ki je imel posebno piko name. Opazil je bil, da imam na sedalu hlač majhno luknjico, ki ga je tako navdušila, da se mi je neslišno približal, vtaknil prst vanjo ter potegnil. Nastal je širok razporek. Bučni smeh tistih, ki so mu sledili in ki so ob svitu karbidaric to videli, mu je bil plačilo za to junaštvo. Dokler je med hojo govoril o meni prezirljivo,
sem molčal, čeprav je v meni »vse gorelo«, po tem njegovem dejanju sem pa izgubil vso razsodost. Obrnil sem se in ga tako treščil, da se je zvrnil v obrovni vodni jarek kakor hlod. Odletela mu je £apa s karbidovko in ugasnila v vodi. Odletela mu je iz rok pločevinasta posoda, v kateri je imel kavo in južino. Vse je raztresel in razlil po tleh. In bil je korenjak, ki bi me lahko pojedel v solati! Preden so ga tovariši potegnili iz vode in mu našli luč, sem bil jaz že daleč. Potem so me pa slovenski sicer maloštevilni rudarji obkolili in povedali srboritemu Slovaku, da naj svoje maščevanje odloži na kak poznejši čas. Moje dejanje jim je namreč bilo silno všeč in pripravljeni so me bili braniti.
Moja zmaga pa ni bila popolna. •Slovak je svečano izjavil, da me bo naznanil krajevni policijski oblasti. Pretepi v rudnikih so bili strogo prepovedani. Ako bi me ogorčeni slovaški tovariš naznanil, bi me pač zaprli in najmilejša mogoča kazen bi bila globa 35 dolarjev, ki jih seveda nisem imel in bi jih moral odslužiti z zaporom. Mož moje tete se je prestrašil in je šel tistega Slovaka prosit odpuščanja zame. Plačal mu je za ne vem koliko kozarčkov \vhiskyja in oni ss je dal pomiriti. V poznejših tednih mi je mnogokrat grozil, »da •bova še orala«, dotaknil se me pa le ni nikoli več. In čudno — tudi norčeval se ni iz mene več!
Še eno posebnost bogate Amerike sem občutil tedaj. Bil sem star osemajst let in tiste mesece pred odhodom v Ameriko sem že »ka-valiril« domačim sončnim rožicam. To dvorjenje mi je bilo nekaj nepopisno milega in sladkega in dobrega. Niti v nebesih, sem mislil, bi mi ne bilo tako lepo. Tam pa v tisti ameriški puščobni knaparski naselbini, zgrajeni iz samih lesenih hiš, ni bilo nobenih resničnih deklet. Vsako dekletce, ki se je komaj izbrcalo iz plenic in končalo z osnovno šolo, vsako je bilo »za-kaparirano« preden je bilo staro šestnajst let. »Zakaparirana« de-
Pustolovski nagibi ali kaj, želja po nečem boljšem, neznanem, po tujem svetu, o katerem je slišati toliko 'e-pega, videti v filmih tako romantičnega, pomanjkljiva vzgoja in stik z našo stvarnostjo, tuji in domači zunanji vplivi preko pošte in osebnih stikov in podobno — to so največkrat vzroki, ki še vedno pripeljejo nekatere naše mlade ljudi do usodne
J y?-i-iiy J Âè* JC& 0& ..■(jh^a-'^iv^JCfct).....¿k**e';fn?	/pn,
odločitve, da zapustijo za seboj vse in popolnoma prelomijo z dosedanjim življenjem. Ko prestopijo državno mejo, podro za seboj vse mostove in gredo na slepo poskušat srečo v neznani svet.
Ta svet pa je mačeha, huda mačeha, ki najprej poslavlja našemu človeku pogoj, da se na nečasten način odreče svoje domovine. Z lažjo torej začne pot v neznano, na pot brezdomca, človeka brez državljanstva, še huje — človeka brez časti, brez nacionalnega ponosa. Po tujih taboriščih potem ti naši mladi ljudje prodajajo svojo čast in svoj ponos 7.a krožnik vodenega riža in tablico čokolade. Okoliščine so take, da so potem tamkaj tudi vsi mladi in dotlej pošteni ljudje podvrženi zaradi sredine, v kateri živijo, vsem slabim vplivom tiste okolice. Pustolovski nagibi se spreminjajo v nepoštene, zločinske, in veliko mladih ljudi je kmalu zapisanih vse večjemu moralnemu propadanju. Tako stanje hudo vpliva celo na krepke, delovne ljudi, ki jih brezdelje kvari.
Prevečkrat mladi ljudje pozabljajo ali ne vedo, da skoraj ni dežele na zahodu, kjer ne bi bili domači ljudje vedno v strahu za svoj zaslužek, v koliko ga sploh imajo. Italija, kamor beži največ naših mladih ljudi, ima sama dovolj brezposelnih, njeni pre-
bivalci se izseljujejo in romajo za delom po vsem svetu — pa so mnogokrat zelo visoko kvalificirani delavci.
Visoko usposobljeni delavci — za razliko od naših mladincev, ki gredo v tujino ponujat na delo svojo moč in svoje roke, ki pa. jih ne vodi znanje, pridobljeno z vztrajnim študijem in učenjem. Ni težko vedeti, kakšno delo laliko take roke dobijo in kako bodo zanje plačane.
Po neskončnih ponižanjih, žalitvah in razočaranju, ki so ga pretrpeli že v kratkem času v tujini, se mnogi naši ljudje, v katerih ta tujina ni mogla ubiti poštenja, vračajo domov, bogatejši za močno izkušnjo. Toliko bolj znajo v prihodnje ceniti svoj dom.
Poglejmo, kako pišejo na primer nekatera mlada dekleta, ki jih je želja za drugim življenjem in »pravljičnim princem« pripeljala v begunsko taborišče v Cremoni v Italiji. Ko mlada Laura Butinar nagovarja svojo prijateljico Angelko, naj pride za njo, pravi:
». .. lepo bi bilo zate, le zdaj se ne premisli, bodi takšne misli, kot si sedaj, tukaj je zelo lepo, saj veš, meni ni nič žal, ker sem Sla, samo mama se mi smili in mi še takšne piše, da mi dela še bolj žalost...
kleta so pa bila last poedincev in ni bilo zdravo sliniti se okoli njih. Nikjer, dokler nisem čez leta prišel v veliko mesto, nisem poznal svobodnih, razposajenih in vedno veselih odnošajev med fanti in dekleti kot sem jih imel v spominu od doma.
Pa sem se vprav takrat »zapletel« v strahoten »roman«, ki mi j pričaral presneto dosti jeznih ur. Nekega dne sem iz bližnjega mesteca pešačil domov, pa se mi med pot;;, pridruži srčkana zamorka čokoladne barve, stara tudi kakih šestnajst let, pa mi brez najmanjše zadrege žlobudra — ne vem kaj. Vsa moja angleščina je takrat štela kakih petnajst besed in kaj mi je moja črnopolta spremljevalka pravila med hojo, nisem vedel takrat in nikoli pozneje. »Usodno« pa je bilo zame, da so me mnogi znanci videli v njeni družbi, kar je zadostovalo, da nisem od takrat imel pred njimi več mirne ure. Vsi so mi čestitali k talci punci. Razlagali so mi, da bom imel lepe »še-kaste« otroke. Da bodo kakor močeradi — pol beli, pol črni; kakor holsteinska teleta, kakor gališki fižol in tako dalje.
Nikoli več nisem tistega zamoiv skega dekleta videl; nikoli nisem vprašal, čigava je in kako ji je ime, med svojimi »najožjimi« prijatelji sem bil zmeraj njen »ženin« in sem tak ostal, dokler se nisem preselil v druge kraje.
Naše najboljše želje za vso srečo, zdravje in zadovoljstvo v Novem letu 1957 tudi vsem našim izseljencem, ki so, raztreseni po vsem svetu, doživljali fake in podobne zgodbe, kot nam jih js naš šegavi France Magajna na tej strani opisal — pri tem pa so ohranili svoj jezik in svoj rod živ in uporen v tujem svetu.
Delovni kolektiv uredništva, uprave in tiskarne »Slovenskega Jadrana«
.. . Samo če greš, da se ne bi 7.a-peljali na kvesturi, kamor se javite, če vas vprašajo, zakaj ste pobegnili, boh vari, da bi rekli, da zaradi dela, ker če rečeš, da zaradi dela, vas takoj ('ajo nazaj, morate reči, da zaradi politike, in zaratU ::«munizma, da nečeš živeti pod komunizmom . . .«
Pri tem seveda deklica pozablja, da vse tisto lepe besede »o lepem in dobrem« in vsem drugem postavlja na laž, ko piše, naj ji domači pošljejo «... ta sivo krilo in kaj za pozimi . ..« in še in še stvari.
Tako Laurica, ki bi rada v tujini našla Indijo Koromandljo in svojega »princa«, tako še tudi drugi, ki v svoji mladi nespameti nc vidijo in ne poznajo življenja v vsem njegovem obsegu in stvarnosti. Je pa še to, da so s tem, ker so pljunili na svojo čast in se z lažjo in nepoštenjem vdinjali tujcu, pljunili obenem tudi na čast svoje domovine, ki tega nikakor ne zasluži. Ni rečeno, da bo zaradi tega ugled naše Jugoslavije v svetu manjši, res pa je, da so taki in podobni mladi ljudje zaradi te svoje nespameti voda na mlin črnim silam, ki bi rajši odtrgale svojemu človeku košček kruha, s katerim bi nasitile tujca in ga s tem kupile, da blati in pljuje na lastno domovino, rodno mater, ker bi te sile rade dale tudi vse, če močne Jugoslavije nc bi bilo, če Jugoslavija ne bi bila vest človeštva in prvi borec za mir in strpne odnose med vsemi ljudmi in narodi sveta.
KASTKO bradaskja
Tc dni je izšel pri Primorski založbi Lipa v Kopru nov roman tržaškega rojaka Borisa Pahorja »NOMADI BREZ OAZE«. Podnaslov romana je »Afriška kronika«. To je že drugi Pahorjev roman pri koprski založbi (»Mesto v zalivu«), pri mariborski založbi Obzorja pa je izšel roman »Vila ob jezeru«, za katero je dobil Pahor letošnjo nagrado Društva književnikov Slovenije za najboljši roman. Komisija za podelitev nagrad je utemeljila svojo odločitev s tem, da je Pahor razširil motiviko slovenske proze na nova področja in da njegovo delo izpričuje visoko stilno in oblikovno kulturo.
Odlomek, ki ga objavljamo, je iz novega Pa-horjevega romana »Nomadi brez oaze«.

Domov, domov, si je ponavljal, ko se je spuščal po stopnicah s strehe. A tedaj so tudi drugi že vedeli o ladji in po sobah se je začela mrzlična zmešnjava, ker je novica vrgla marsikoga iz spanja in se je prestrašeno obuval, ko da je alarm. V stranišču je bil namreč nekdo videl ladjo ob ostrgani barvi na oknu in pritekel je v sobo s hlačami v rokah in zakričal. Nato so seveda stekli tudi drugi v stranišče, tako da so ga vsega zasedli. In tako so tisti, ki zaradi bolnih nog niso mogli na streho, pred straniščem kričali, da jih tišči na potrebo, a jih ni nihče poslušal. Vse se je drenjalo ob šipi. In . ker je skozi prasko v modri barvi lahko kukala samo ena punčica, so se kregali o vrstnem redu s tistimi, ki so tiščali glavo k šipi in se suvali s komolci.
A kmalu za tem je prišel ukaz za .odhod in roke so hitele napenjati pasove pri nahrbtnikih in torbah.
Postrojili so se na dvorišču in častnik je stal na stolici ob zidu ter klical imena. A šlo je izpod rok hitreje kot prvič, tako da so vrste bolj živo odhajale skozi velika vrata na ulico. In spet je bil seveda žalosten sprevod vzdolž obale, a pomikal se je bolj odločno kakor pred dvema dnevoma. Bolniki z berglami in povitimi stopali so štorkljali, a ker so hiteli, je bila njihova hoja valujoče poskakovanje. Vsi pogledi so bili uprti v ladjo na koncu pomola in v strahu, da ne bi odšla tudi ta brez njih, so telesa kakor pozabljala na bolečine.
Pomol je bil nato ena sama gola množica. Ne več sprevod niti postrojene vrste, ampak nemirna in napeta množica, ki pritiska vsa hkrati proti koncu pomola. In prav gotovo bi njen nemir ne ostal samo trenje teles in gibanje komolcev, če bi se spredaj vztrajno ne vzpenjala po mostičku^a ladjo dolga vrsta in če ne bi telesa čutila, da se zaradi nje tudi ona pomikajo proti belemu doku,
Bojan Pertot je bil na sredi goste gneče in čutil pritisk vse po-vodnji teles za svojim hrbtom. A pomol je, bil tam na več mestih razdrapan in obtolčen od bomb, tako da je bila na tistih krajih gostota manjša. Po tleh so bili kosi granat in morda tudi bomb. Tako se je sklonil in pobral dno granate. Ta je morala biti skoraj gotovo kalibra 65/17, kakor tiste pri naši bateriji, je pomislil. Okroglo železo je bilo vse naokoli zobčasto
in razsekano, da je čutil skozi blago na stegnu ostre konice, ko ga je spustil v hlačni žep. Nekaj za spomin na bengazijske jeklene noči, je pomislil. Na desno pa je bil zasidran ob pomolu majhen obrežni parnik in moški je takrat skočil s krova na pomol in potegnil za sabo dolgo žico. Mina, si je rekel, iz gneče je tam spredaj gotovo opozoril na to, ker ,se držijo kljub nemiru daleč od parnika. Ko bomo odpluli, bo zletelo vse to v zrak. In tisti hip je tudi sam s težavo obvladal nestrpen drget. Toliko bolj, ker je bil samo nekaj korakov od mostiča in se je njegova roka oprijela vrvi na mostiču. Kdo bi si bil predstavljal, da je moč tako oboževati neko ladjo, takrat ko smo v tržaški luki opazovali njihov prihod in odhod in vlačilce, ki so jih spremljali v -luko in iz luke, si je rekel. Ali takrat, ko smo lahko obiskali ladjo v prosti luki. Kdo bi si mislil.
A potem je bil na krovu in prevzel ga je hkrati občutek zmagoslavja in obenem praznine. Spomnil se je Malega in vkrcavanja v Tripolisu, ko mu je tenente prepovedal, da bi vzel s sabo kovček. Nato izkrcavanje ravno tukaj ob tem pomolu in ležanja pod šotorom v drevoredu tisti večer, ko so se fantje napili in poljubljali Ritoševo podobico. In rekel si je, da ima še priliko, da bi izstopil in se vrnil v mesto. A isti čas je mirno sledil bolničarju, ki jih je vodil v podkrovje.
Kabina je bila s tremi posteljami in dve ležišči sta bili že zasedeni, obedve spodaj. Name čakajo povsod samo gornja ležišča, je pomislil, ko si je snel torbo z rame.
»Pazi,« je rekel vojak, ki je ležal na spodnjem ležišču in pokazal debelo povilo nogo.
»Nič se ne boj,« je rekel Bojan Pertot.
Na naših sestankih kulturaopro-svetne dejavnosti srečamo skoraj vedno tudi ženo, ki v razpravi odločno postavi besedo na pravo mesto. Izogne se frazam in poudarjanju tistega, kar smo že slišali in da prednost konkretnim predlogom. To je Ema Hojkar, ki jo naši kulturnoprosvetni delavci prav dobro poznajo, posebno pa društva na Postojnskem, kjer je njena po-
»Če mi stopiš na nogo, bom zatulil,« je rekel vojak in je nasmehnili. Potem je obrnil glavo k zidu.
»Nič se ne boj,« je rekel Bojan Pertot. »Tri mesece sem imel opravka z bolniki.«
»Jaz sem bil kuhar,« je tedaj rekel vojak, ki je sedel na samostojnem ležišču na desno od vhoda. Zavaljen jo bil, s prašičje zalitimi očmi, in grizel je hlebec, ki je bil nagačen z debelo plastjo morta-dele.
»Kuhar?« je vprašal Bojan Pertot, a ni čakal na odgovor, vzpel se je na svoje ležišče in obesil torbo na obešalnik zraven vzglavja.
»Moj oče se je enajstega leta boril za ta prekleti pesek,« je godrnjal kuhar nad svojo mortadelo. »Mi pa zdaj bežimo kakor tepeni psi. Taka polomija, tak hudičev direndaj. A?«
In stlačil je v usta kos morta-dele, ki mu je bil ušel ob strani iz ust. Nato je vtaknil med ustnice palec in kazalec desne roke in povlekel na dan dolgo nit debelega čreva.
»Za katero bolezen te repatriira-jo?« je vprašal Bojan Pertot s svojega ležišča. Od tam zgoraj je imel kuharja pod sabo kakor na majhnem odru.
»Nobene bolezni,« je hripavo rekel kuhar skozi polna usta.
»Kako si potem bil v bolnišnici?«
»In papirji?«
»Nobenih papirjev nimam,« je rekel kuhar. In čakal je, da bi požrl to, kar je imel v grlu, da bi mogel povedati naprej. In ko je povedal, je zletel prežvečen drobec iz goltanca.
»Naj samo pridejo po papirje,« je rekel. »Jaz jim bom že pokazal papirje!«
In. v dokaz te svoje moči je razklenil zobe in jih zasekal v hlebec.
»Enajstega leta se je moj oče nažrl peska, da bi zavzel to peklensko puščavo,« je nato rekel in njegove oči so bolščale v ozki kabini kakor oči velike sipe. »Naj samo pridejo po papirje!«
Tedaj je nekje ob strani postal močnejši šum ladjinega stroja in Bojan Pertot se je spustil na tla.
»Že gremo,« je rekel in odhitel na krov.
Ne, ladja je še zmeraj prisla-njala svoj bok k pomolu, a tistih, ki so čakali na vkrcanje ni bilo več dosti. Samo peščica, in dva ambulantna avtomobila, iz katerih pa so bili že vzeli nosilnice. A mornarji na krovu in ljudje ob tistem majhnem parniku vzdolž
moč vedno dobrovoljna in spričo njenih velikih izkušenj in življenjskosti tudi uspešna.
Tovarišica Hojkarjeva nerada govori o sebi in samoumevno se ji zdi, da je vse njeno življenje prežeto z "borbo in z delom.
Kot hči delavske družine v takratnem ljubljanskem predmestju je že zgodaj okusila trdoto življenja. Toda kljub vsemu tudi to življenje ni bilo brez lepote, ker so si jo znali ustvariti: otroci Jenkove ulice so osnovali svojo igralsko družino. Ljudje so jim, videč njihovo veselje in vnemo, pomagali — ta je dal v najem svoj kozolec, oni deske ali blago za kulise, tretji kostume, sem in tja kdo tudi denar. Potem je bila še vstopnina in že je bil tu majhen kapitalček za prihodnjo predstavo. Danes, ko vsa društva tako zelo tožijo o pomanjkanju finančnih sredstev, Ema Hojkarjeva rada obuja takratne spomine.
Toda to ni bilo vse. Njena druščina je iz izkupička za »predstave« kupovala knjige, ki so bile pravilno evidentirane in so jih sposojali branja željnim ljudem.
Službena pot je peljala mlado Emo v Višnjo gorO in Škof jo Loko, vedno pa se je udejstvovala v ljudskoprosvetnem delu. Ko se je vrnila v Ljubljano, je bila članica takratne Svobode, delavskega odra,
pomola so bili urni, ko da jih je vse hkrati napadla vročica. Vlekli so vrvi, jili navijali, tekli s kljuna na krmo in s krme na kljun, Tisti ob majhnem parniku pa so se ozirali na bolniško ladjo, kot da čakajo povelje od nje. In videti je bilo, da bi najrajši pritekli in s silo potisnili še zadnje vojake na ladjo.
In kakor oddahnili so se, ko se je začela odmikati. Bilo je, ko da je naenkrat postala spet pomembna vrvica, ki so jo bili potegnili iz obrežnega parnika. A takrat je pridrvel po pomolu še en ambulantni avto in se ustavil prav na koncu. Ladja pa se je bila seveda že odmaknila in ni mogla več na-
Pl&Utr^e. in. w/i{e>
I-IELENA PUH AR: O SPOLNI VZGOJI
V vrsti prepotrebnih vzgojnih knjig, ki jih izdaja Knjižnica Zveze prijateljev mladine Slovenije, je izšla tudi knjiga o stvareh, o katerih morajo biti poučeni stari in mladi — »O spolni vzgoji«. Avtorica knjige Helena Puhar pravi v uvodu, da je napisala knjigo z namenom pomagati staršem in vsem vzgojiteljem (njim je knjiga tudi namenjena), preko njih pa tudi otrokom In doraščajoči mladini. Knjiga je razdeljena v dva dela: vzgoja spolnosti in pouk o spolnosti. Avtorica sicer ne trdi, da je mogoče s pametno spolno vzgojo prihraniti otroku glede na spolnost prav vsako razočaranje, upravičeno pa je mnenja, da bi bilo v osebnem življenju ljudi manj docela nepotrebnih tavanj, nesreč in žaloiger, včasih že kar usodnih stranpoti, če bi' vsakega otroka pravilno oblikovali in vodili tudi glede na njegovo spolno vzgojo.
Knjigo je opremila inž. Jakica Ac-cetto, ilustrirajo pa jo reprodukcije umetniških del.
MLADA POTA, ŠTEV. 3
Izvirno prozo sta prispevala v tej številki Drago Grah in Marijan Ro-žane, pesmi pa Niko Grafenauer, Viktor Konjar, Valentin Cundrič, Janez Premk, Sim in Marijan Ku-nej. Zelo zanimiv je odlomek iz romana »BIHORCI« pisatelja Camila Si-jariča, ki je dobil nagrado za najboljši jugoslovanski roman za leto 1955. V tem romanu prikazuje Sijarie razmere m ljudi v zaostali vasi Raš-lje v sandžaških gorah.
Med razpravami gre omeniti na prvem mestu delo italijanskega kritika Lionella Venlurija »Kako gledamo sliko«. Razprava bo izhajala v nadaljevanjih. Glasba je zastopana razen z običajnim glasbenim leksikonom še z razpravo Rafaela Ajleea o vplivu jazza na mladino. France Pe-diček piše o karakterologiji — znanosti o značaju — Stane Saksida pa o idealzmu.
Revijo zaključujejo stalne rubrike »Pogovori« n ¡Beležke«, Tekst poživljajo umetniške reprodukcije.
lutkovne sekcije pri Sokolu I in te-lovadkinja pri Sokolu III. Živo so ji v spominu zelo uspeli družabni večeri, ki so jih prirejali skupno z godbo »Zarja«, kar je postalo manifestacija slovenske zavednosti in naprednosti in česar niso mogle preprečiti niti številne aretacije komunistov, članov in vodij tega naprednega gibanja.
Prišlo je usodno leto 1941, druga svetovna vojna in okupacija naše domovine. Ema je vedela, kje je njeno mesto. Bila je kurir v ilegalni vezi pomoči. Ta pot jo je pripeljala 19. marca 1944 tudi na Koprsko. V Kopru se je skrivala v hiši takratnega lesnega trgovca Dolfeta Lovšina, kjer je bilo skritih še več aktivistov. Ema je bila veza za Trst, vendar svoje aktivnosti ni mogla razviti v polni meri zaradi neznanja italijanskega jezika. Konec aprila leta 1945 je šla Ema v Trst, kjer se je ob osvoboditvi našla s svojimi nekdanjimi tovariši iz ljubljanske ilegale,
Zdaj je nadaljevala svoje delo na kulturnoprosvetnem področju. Po razdelitvi našega ozemlja v c.ono A in B je šla v Ajdovščino, kjer je bila pri PNOO referent za varstvo kulturnih spomenikov. Po raz-formiranju tega odseka je odšla v Postojno in tu je še danes.
Težko in skoraj nepotrebno bi bilo podrobno naštevanje vseh njenih funkcij in delovanja v raznih oblastnih in družbenih organih kulturnoprosvetne dejavnosti. Važno je le eno: aktivno in uspešno je posegala v to panogo življenja in
zaj. Zato sta dva moža pri majhnem parniku hitro skočila v čoln in priveslala k.avtu. Tako sta vzela v čoln nosilnico, ki je bila že na pomolu, in odveslala k ladji.
In tako se je ta nazadnje oddaljila in začrtala pred luko široko pot spenjene vode.
A bila je komaj sto metrov stran od kopnega, ko je na pomolu topo butnilo in vzdignilo bel oblak v zrak sredi pristana. Nato so čez čas majhni drobci kamenja prileteli tudi na ladjin krov.
Adijo, Bengasi, je zamrmral Bojan Pertot. Stal je na krmi in držal roke na ograji. Silil se je, da bi se mu neka posebna podoba nepozabno vtisnila v spomin, a čuti! je, da se oddaljuje od mesta, ki mu je od kraja do konca vse domače. Vse mi je naravno, je po-misil, nič ni -zame na njem izrednega. Da, verjetno bi radoveden in bežen turist našel več stvari, ki bi ga prevzele, a zame je vse lepo in vse domače, Si nimam kaj vtisniti v spomin, ne hiš ne minareluv ne nizkega brega.
Da morebiti tisto ozko peščeno liso, ki se razpoteguje od mesta proti vzhodu, si je rekel. To. To je lahko podoba za srce.
Peščena lisa je bila ozka in dolga in v soncu se je svetila kakor svilen trak. A hkrati je bila mehka in zelo narahlo se je približevala morju in še bolj rahlo se ga je dotikala. In tam, kjer se je rumen odtenek dotikal vode, je ločevala svetli sipek od morja dolga in zelo tanka srebrna nit. Na koncu, kjer se je peščeni pas končaval z majhnim rtom, pa je stal tedek palmov gaj.
Moral bi ujeti v eno samo podobo smisel, jedro te zemlje, si je rekel. A ta hip so se vse misli odsrkale, čutil je samo topo, gluho in slepo bolečino. In samogibno se je njegova desnica v hlačnem žepu oprijela dna granate, on pa je močno stisnil prste, da je živo čutil ostre zobe razcefrane kovine.
Potem se je naglo obrnil in odšel v kabino.
Ema Ilojkar
pomagala povsod. Njena zasluga je oživitev številnih kulturnoprosvet-nih društev, ustanovitev Gledališča Slovenskega Primorja, ki je imelo takrat sedež v Postojni, uspešno delo ženske organizacije, razširitev našega tiska in knjige, ustanovitev knjigotržnega centra v Postojni s povezavo knjigarn v manjših krajih, dokaj dobro založene knjižnice po-vaseh, uspele akademije in proslave, manifestacije in festivali .v Postojni itd., itd.
Ce danes iščete podatke o kulturnoprosvetnem delu na Postojnskem, vas bodo poslali k tovarišici Hojkarjevi, In ne samo, da vam bo lahko povedala največ o delu, značaju in pomenu društva, o njegovi pravilni usmerjenosti, pri njej boste dobili celo točno statistiko,, kartoteko in zapisnike.
Ema Hojkar je zgled našega družbenega kulturnoprosvetnega delavca, ki zna buditi konkretno kulturnoprosvelno delo na terenu in ga voditi v skladu s sodobnimi težnjami naše- socialistične družbe.
z. ii.
Olami dolarsko orianisracije ii Zagreba, udeleženci delavskega kongresa lete- 19S2 v Ljubljani. Pri.iostTnvali so izvedbi »Jerncjeve pravice« na deb&ab Delavskega odra. Članica takratne »Svobode« je bila tudi Ema Hlojkarjevis.
PRIGODE HOFJZE NASRED/NAie$
Primorska založba »Lipa« pripravlja v slovenskem pirevodu Jožeta Zupančiča »Prigode Hodžc Nasrcd ina«, zajetno knjigo, po kateri bo rado segalo staro in mlado, Ilodža Nasredin, ta veliki prijatelj reve-žev in neizprosni sovražnik bogatinov, ta orientalski večni popotnik, nekakšen Ah as ver, tudi pri nas ni neznan. Kdaj pa kdaj smo brali kak odlomek o njem, celotnega dela o njegovih prigodah pa na Balkanu še nimamo. Ruski pisatelj Leonid Solovjev je zbral v svoji knjigi po ustnih izlroeilih petih rodov .vse, kar so vedeli povedati o njem.
Iz te knjige priobčujemo skrajšan odlomek.
Tat je zaslišal rožljanje zapon in ostro šustenje brokata: mogotec je odložil haljo in sabljo. Potlej mu je začela očarljiva Arzi-bibi dokazovati, kako neutemeljena je njegova bojazen. Pustimo opisovanje teh dokazov, povejmo samo, da so bili kaj različni in dolgotrajni.
Medtem je postalo v skrinji neznosno vroče in zatohlo. Tat je sedel v njej ves prepoten. Puh in perje se mu je prilepljalo na obraz, mu lezlo v nos in ga ščegetalo v grlu. Uporabil je ognjevitost Arzi-bibi, da je trikrat privzdignil pokrov in željno vzdihnil toliko čistega zraka, kolikor ga je šlo v njegova pljuča.
Na priložnost, da bi še četrtič privzdignil pokrov, pa je moral dolgo čakati. Dušil se je že. Pri vsem svojem odporu proti ženskam je bil pripravljen skočiti iz skrinje mogotcu na pomoč, Ne zavoljo čarov Arzi-bibi, marveč zaradi zraka.
Naposled .. . Privzdignil je pokrov. Zrak, zrak. trenutki blaženosti! Dihal je s polnimi prsmi globoko in prosto, ne da bi se količkaj bal, da bi njegovo dihanje slišala. Kar je nekaj zaropotalo. Kaj je to? Ali je zaropotalo tu, v sobi ali zunaj na dvorišču?
Da, ropot je bilo slišati z dvorišča in prinašal je rušilni vihar, nevihto. Ko je tat spustil pokrov
mel samo sebe, skrbel samo za svojo rešitev, pripravljen izdati Arzi-bibi, da bi le sam kako odnesel zdravo kožo. Takšni so z redkimi izjemami vsi pohotneži.
Čisto drugače pa je sprejela nevarnost Arzi- bibi, ki je izpričala tolišno moč duha, da bi lahko bil ponosen nanj vsak v bitki prekaljeni vojščak. Sicer pa, mar-ni bila najpogumnejša borka na bojišču ljubezni?
Samo dve, tri sekunde je potrebovala, da je prešla od zmede k dejanj u.
Trenutek — in vsi sledovi lju-bavnega nereda na divanu so izginili.
»Počakaj. no, ne trkaj tako močno! Neznosno me boli glava,« je rekla z oslabelim, stokaj očim glasom skoz okno menjalcu, ki je stal ves razkačen pred vrati vrtne ograje. Mogotcu pa je šepetaje namenila drugačne 'besede: »Nikar ne skačite, nikar ne stopicajte s petami, saj se vse sliši. Ah, oble-cite no že hlače! Saj menda sami razumete, da se to ne spodobi. Kaj pa pobirate, kaj ne vidite, da je to moj pajčolan? Tu so hlače, brž jih oblecite. Ah, saj jih oblačite narobe! Obrnite jih!« In spet možu skoz okno: »Takoj, takoj, že grem. Kam neki sem položila tvoje copate, ne morem jih najti«. In spet šepetaje mogotcu: »Skrijte se v
in se spet pogreznil v temo in soparo, ko je nastala tudi v sobi tišina, toda polna oslabelih vzdihov, je na vratih vrtne ograje znova zarožljal železni obroček in slišati je bilo menjalčev glas.
»Odprite no vendar! Mar ste v hiši vsi zaspali?«
In ta glas je prinesel v sobo veter zbeganosti, zaplesal je in se zavrtinčil z njim tako, da je bilo hipoma vse narobe, da je stalo vse na glavi.
Mogotca je vrgel z mehkega di-vana na tla, potlej pa ga je pognal v krogih po sobi ko zajca.'-
»Mož! Rahimbaj!« je vzklikal mogotec s pritajenim šepetom in zastopical z bosimi nogami po kamnitih tleh, pogrnjenih s preprogami. — »Veliki Alah, o pribežališče vernikov! Prisluškoval je. Gorje mi! Zdaj je po meni!«
V tem usodnem, strašnem trenutku je mislil samo nase in razu-
skrinjo! Brž! Čez pol ure vam odprem.« Skoz okno možu: »2e grem, že grem! Veliki Alah, v tej hiši človek nima niti minute miru!«
Ves bled od strahu, ne da bi kaj mislil in razumel, je mogotec zlezel v skrinjo: »Tu je nekaj mehkega!« »To' je pernica. Kar zlezite v skrinjo!«
Mogotec se je pogreznil v vročo, zatohlo globino. Pokrov nad njim se je zaprl, Arzi-bibi je odšla iz sobe. Mogotec je zasopihal in se jel obračati v skrinji. Sedel je skrčen tako, da je držal brado med koleni, ko otročiček v materinem telesu. Nekaj mehkega ga je oviralo, da ni mogel iztegniti nog — tjržčas na kup stlačena pernica.
S hrbtom se je uprl v steno skrinje, z nogami pa v tisto mehko in pritisnil.
In nenadoma je tema v skrinji oživela.
»Le počasi, spoštovani!« je zaslišal tik ušesa nejevoljen šepet. »Le počasi, trebuh mi stlačite!«
Kje so besede, da bi opisali mo-gotčevo grozo? Hipoma se je sklonil 'nazaj, poskočil, kolikor je mogel, in butnil z glavo ob pokrov.
»A? ... Kaj? ... Kdo pa ste ..,?« je vzklikal .sunkovito, nazadnje pa je onemel, moleč predse v temo razkrečene prste.
»Pazite no!« je ponovil isti skrivnostni šepet. — »Kam pa potiskate svoj prst? Naravnost v moje uho.«
Nekdo, ki ga ni videl, je zgrabil mogotca za roke in mu jih na vso moč stisnil v zapestju.
»A? . .. Kaj . . .?« je vzklikal mogotec, šklepetal z zobmi, se ves tresel in napenjal vse sile, da bi se mu iztrgal. — »Kdo pa si? A? Kdo si?«
»Niti besedice! Nobenega glasu! 2e gresta. Ne bojte se, presvitli Kamilbek — nič hudega vam ne storim.«
Zbegana mogotčeva pamet ni nič dojemala.
Sledil je krepak udarec z nevidno pestjo po čelu.
»Molči, sicer prisegam pri Alahu, da uporabim nož!«
Mogotec se je sključil in negibno obsedel, tako da si niti dihati ni upal.
V sobo sta stopila menjalec in Arzi-bibi:
»Zelo me veseli, da si se danes zgodaj vrnil.«
»Vahida ni bilo doma. Po nujnih opravkih je odšel zdoma.«
Menjalec .je sedel na skrinjo in z debelo zadnjico pritisnil na pokrov.
Zdaj je ' bil mogotcu in tatu zaprt sleherni dotok zraka.
»Vsa sem že bolna,« je tarnala Arzi-bibi — »Kaj ko bi poklical zdravnika Sajdulo? Njegova hiša je tu blizu, v dveh minutah si tam.«
»Kje pa so vsi naši služabniki?«
»Odpustila sem jih. S svojo lcle-petavostjo mi gredo že na> živce. Hotela sem samo malo zadremati. Sama, v tihoti . . .«
»Torej sem se vrnil ob nepravem času,« se je dobrodušno nasmehnil menjalec. — »Trdno si zaspala, saj te nikakor nisem mogel zbuditi. Takoj grem po zdravnika.«
Vstal je in že je nameril korake proti vratom, Toda v istem trenutku se je nesrečni mogotec zganil, ker ni bil vajen sedeti v skrinji.
Tat je na vso moč in srdito stisnil njegove roke.
Prepozno; menjalec je slišal.
»Kaj pa je zašumelo?«
»Miši,« je odgovorila Arzi-bibi malomarno,
Zares, s svojo hladnokrvnostjo je bila rojena za dvorce, zarote in zakulisne boje, nikakor pa ne za tesno menjalčevo hišo.
»Da ne pozabim, si slišala novico?« je nadaljeval menjalec stoječ na pragu. — »Se spominjaš Nig-matule, trgovca z usnjem? No, tisti dfeb61uh, rdečelasec, ki trguje blizu glavne tržne mošeje. Torej včeraj je zalotil pri svoji ženi... kaj misliš, koga? ... glav-
nega miraba* iz uprave mestnih jarkov in vodnjakov.«
»Tujega moškega!« se je zgrozila Arzi-bibi.
»Vse kaže, da pride zadeva pred samega kana. No, mirabu ne zavidam.«
»Prav mu je, prešuštniku!«
»Nezvesto ženo pa bodo kaznovali s korobačem. Pet sto udarcev, ne več, ne manj.«
»Se premalo! Takšne žene bi bilo treba sežigati na grmadi ali metati v kipeče kotle.«
»Prestroga si, Arzi-bibi. Po moje bi zadostovalo tudi sto udarcev s korobačem. Nigmatula zdaj tudi sam ni nič kaj zadovoljen, da je vzdignil toliko prahu. Žena se mu smili in na moč rad bi jo rešil. Toda, zdaj je že prepozno.«
»Takšna kača se mu smili, praviš?«
»Po moje«... in menjalec je za vsak primer nadaljeval tiše — »po moje bi se oblasti sploh ne smele vmešati v zakonske zadeve . . .«
Tat v skrinji je začutil pod svojimi rokami, stisnjenimi na mogotce vih zapestjih, trenutno drgetanje — odsev notranjega ognja, vročo željo, da bi zgrabil svobo-domisleca. Celo tu, v skrinji, na robu lastne pogube ta vrli čuvar stebrov morale ni mogel do kraja zatreti v sebi želje po lovu na svobodomislece.
»Če bi se mi ti kdaj iznverOa«, je nadaljeval menjalec v šali, »bi te pa vzlic temu ne hotel videti v rokah rabljev. Ubogi Nigmatula! Spet šum. In ko da prihaja iz skrinje!«
»Ne, saj ne šumi v skrinji, marveč pod podom. Že spet tekajo miši.«
»Mačko moramo dobiti v hišo. Morda ima zdravnik odvečnega mačka in kar s seboj ga prinesem.
* Nadzornik namakalnih naprav v Srednji Aziji.
Ne vstajaj, ni treba, saj kar sam zaprem vrata za seboj, da te ne bom nadlegoval, ko se vrnem.«
Nenadoma pa mu je beseda obtičala v grlu, ko da se je zadušil z lastnim jezikom.
Nastala je tišina.
Nekaj se je bilo zgodilo. Kaj pa se je zgodilo, tat v skrinji ni mogel vedeti.
Znova se je razlegel menjalčev glas, — hripav, zamolkel, tokrat daleč od sleherne dobrodušnosti.
»Od kod pa se je pojavila tale brokatna halja? In ta zlata sablja?«
Tatovo srce je zadrhtelo, sapo mu je zaprlo. O tepca! Pozabiti haljo, pozabiti sabljo! In na najbolj vidnem mestu!
Nad skrinjo pa se je začenjal vihar.
»To?... to...?« je jecljala Arzi-bibi, ne da bi mogla karkoli odgovoriti: udarec je bil preveč nepričakovan. Celo ona, tako hladnokrvna, tako močna, je osupnila in kolena so ji klecnila.
»Da, tole! Prav tole!« je silil vanjo menjalec. Glas mu je zvenel vročično, piskajoče.
SODOBNA POTA — št. 10
Iz vsebine:
Roman Albreht: K sistematičnemu izobraževalnemu delu, Dr. Jože Go-riear: Vloga univerz v izobrazbi odraslih, Curzio Malaparte (C. š.): Črno blago, Kajetan Kovic: Vrba ža-lujka, Stoletje, Besede; Martin To-mažie: Požar na Bližnjem vzhodu, Matija Bizjak: Pogovor s knjigami, Dušau Tomše: Zapiski s festivala v Tuzli, Božidar Horvat: Zaodrski prostori, Lojze Filipič: Dve drami Ar-thurja MiHerja, Darinka Muscr: Ivo Brnčič — Med štirimi stenami, Janko-Liška: France Frecč — Nova pot; Za knjižno polico, Repertoarni svetovalec, Beležke iz organizacije, Utrinki iz društev.
Iz dela našili kulturnoprosvetnih delavcev
a -j] :
¡1 ijMie
Pregovor, da že trije . Slovenci tvorijo pevski zbor, ni izvit iz trte. Povzročilo ga je veliko veselje naših ljudi do petja in njihova zavzetost za lepo domačo pesem. Zato ni čuda, da so pevski zbori najbolj priljubljena in najbolj pogosta obLika našega kulturnoprosvetnega udejstvovanja.
Na vseh občnih zborih naših Svobod in prosvetnih društev -je bilo razen o delu dramskih družin največ govora o pevskih zborih. Tudi v Piranu. In ni primer samo v Kopru, da je pevski zbor najbolj, ali pa celo edina delavna sekcija društva. Tudi pevskemu zboru piranske Svobode so morali priznati največ uspeha med vsemi sekcijami. In levji delež ima pri tem delu mladi pevovodja Adolf Krašna.
Zato sem ga obiskala. Zelo skromen je in skop v izjavah.
Svojo pevsko-glasbeno kariero je začel tovariš Krašna leta 19<17 kot član pevskega zbora Centralnega doma JLA v Beogradu. Član tega zbora je bil 8 let. »Starejšim« Koprčanom nam je še dobro v spominu gostovanje tega zbora leta 1952 in 1954, ko so nas presenetili z dokaj dobro interpretacijo in izgovorjavo slovenskih pesmi, kar je za srbski zbor redkost. To je bila deloma zasluga tudi tovariša Kraš-ne.
Potem je prišel leta 1955 v Piran. Uspelo mu je zbrati 18 pevcev in svoj prvi nastop so imeli ob Dnevu vstaje slovenskega naroda, 22. julija. To . je bil začetek. Članov pevskega zbora je bilo čedalje več, tako da imajo danes 42 članski mešani zbor in 26 članski moški zbor. Razen tega pa dela še moški oktet, ki ima naštudiranega največ programa in je najbolj primeren za razna gostovanja:
Seveda ni šlo vse tako gladko, kot bi človek lahko sklepal, če tako strnjeno povzame rezultate. Tu je vštetih veliko vaj, mrzli in nepri-
merni prostori, razprtije, do katerih pride povsod, nerazumevanje upravnega odbora društva, po-j manjkanje finančnih sredstev, pr tem pa je treba pridno in vztrajno študirati in držati pokonci moralo pevcev. To ni lahka naloga pevo-vodje. Toda tovarišu Krasni je uspelo ne samo to, ampak še več: ustvariti kvaliteten zbor.
Novi upravni odbor je obljubil tudi pevskemu zboru vso pomoč, prav tako občinski ljudski odbor. Predvsem moralno, gmotno pa razna podjetja.
Osebna želja tovariša Krasne pa je, da bi se strokovno usposobil v stroki, ki ga najbolj veseli: v glasbi. Rad bi končal srednjo glasbeno šolo i:i pevovodski tečaj. Upajmo, da mu bo to omogočeno v Kopru.
Z. L.
Adolf Krašna, pevovodja zbora piranske Svobode


Organi inšpekcijske službe doživljajo v našem okraju vse pogosteje tako nedopusten odnos, da je moral o tem na eni svojih zadnjih sej razpravljati tudi sekretariat Okrajnega komiteja ZK.
Predstavnik Okrajne finančne inšpekcije je na tej seji nanizal vrsto konkretnih primerov, ki govore o tem, kako žaljivo so nastopali nekateri vodilni uslužbenci po naših podjetjih nasproti organom Okrajne finančne inšpekcije. Po vseh iznesenih primerih nastaja vtis, kakor da marsikje po naših podjetjih smatrajo finančnega inšpektorja za nekakšnega žandarja, ki naj bi prišel na delo zato, da bi s svojimi izsledki škodoval podjetju, ne gledajo pa ga kot družbenega čuvarja zakonitosti,, ki odhaja v naša podjetja zato, da bi vodilnemu osebju, organom delavskega samoupravljanja In celotnemu kolektivu sploh pomagal odstranjevati nezakonite in nepravilne postopke v njihovem gospodarjenju.
Do prav neverjetnih odnošajev nasproti okrajnim finančnim inšpeklor-em prihaja včasih s strani vodilnega osebja po naših podjetjih nedvomno tudi zaradi tega, ker te naše gospodarske organizacije ne poznajo osnovnih pristojnosti organov finančne inšpekcije, ki jim jih daje zvezna uredUa. Inšpektorji so namreč upravičeni in dolžni pregledovati prav vse dokumente v gospodarski organizaciji, kogarkoli v podjetju vprašati za pojasuilo in ga zaslišali v zvezi z gospodarskimi prestopki, nadalje so upravičeni in dolžni samostojno ukrepati, izdajati obvezne odločbe, niloge in na primer celo pregledovati vse poslovne prostore v gospodarski organizaciji.
Nezrela nestrpnost nasproti okrajnim inšpektorjem, ki nastopajo kot' pooblaščenci družbe in v imenu družbe, — ne pa kot krvosesi kapitalističnega razreda prejšnje dobe!, — je tedaj skrajno neumestna in je v mnogih primerih ni smatrati samo za osebno zadevščino, temveč za nasprotovanje naši družbeni ureditvi in naši socialistični skupnosti.
Iz zapisnikov okrajnih inšpektorjev, od prvega do zadnjega, veje njihova skrb za čuvanje zakonitosti, skrb za pravilno gospodarjenje z ogromnimi sredstvi, ki jih je družba zaupala v upravljanje kolektivom naših gospodarskih organizacij, iz vseh inšpekcijskih zapisnikov je kljub zaostritvam, ki so Jih med samo inšpekcijo povzročili predstavniki posameznih podjetij, jasno videti prizadevanje aših okrajnih inšpektorjev, ki že-
lijo s svojimi strokovnimi revizijami v enaki meri pomagati naši socialistični skupnosti kakor tudi kolektivom tistih podjetij, katerih poslovanje pregledujejo.
Okrajni inšpektorji po vsaki končani reviziji pismeno obvestijo direktorja podjetja o ugotovljenih nepravilnostih v podjetju, hkrati pa v teh pismenih aktih odrejajo ln svetujejo, kaj je potrebno ukreniti na osnovi njihovih negativnih ugotovitev.
Povsem zgrešeno je mnenje nekaterih nergačev po podjetjih, ki prikazujejo delo naših okrajnih inšpektorjev kot neupravičeno »vtikanje« v pristojnosti direktorja in celo v pristojnosti delavskega samoupravljanja. Bes pa je, da dejansko delavski sveti in upravni odbori po naših podjetjih večkrat sploh niso obveščeni o ugotovitvah, odlokih in nasvetih, ki so jih v svojem poročilu direktorju podjetja pismeno predložili okrajni inšpektorji. V zvezi z njihovimi občimi ugotovitvami pa je zelo negativno zlasti to, da se nekateri organi delavskega samoupravljanja sploh ne zanimajo za poročila, ki so jih podali okrajni inšpektorji, kajti prav ta dajejo delavskim svetom in upravnim odborom najlepšo priložnost, da spoznajo vse napake in ne-zakonitosti v poslovanju podjetja; ta poročila jim naravnost kažejo, kje naj poprimejo za delo, da ne bo več napak v poslovanju, saj bi se nadaljevanje ugotovljenih napak pred-
Povečana skrb za gojitev sadik
Na površini 50 kvadratnih metrov bo KZ Pobegi—Cežarji zgradila tople grede, v katerih bodo gojili sadike tistih kultur, ki jih morajo presajati. S tem bo zelo ustreženo članom zadruge, spj bodo že spomladi imeli na razpolago dovolj sadik zelenjave in povrtnine.
Kmetijska zadruga v Bertokih pa je za pospeševanje in razširitev gojenja sadik vrtnih jagod razpisala nagrade po 5.000 dinarjev za nasaditev vsakih tisoč kvadratnih metrov novega nasada. Doslej so že posadili 42 tisoč sadik te, za njih najdonosnejše kmetijske kulture, prihodnje leto pa nameravajo povečati površino jagodnih nasadov za 100%. Kmetijska zadruga je razpisala tudi nagrade za povečanje obsega nasadov špargljev, vendar pa ta akcija doslej še ni rodila želenega uspeha.
Pretekli teden so odborniki občinskega ljudskega odbora v Postojni poslušali poročilo o delu občinskega sveta za socialno skrbstvo in sprejeli nekaj gospodarskih odlokov in sklepov ter sklep o ustanovitvi občinskega sldada za štipendije.
Svet za socialno skrbstvo je na osnovi upoštevanja predlogov in priporočil državljanov v letu 1956 dobro upravljal s 13 milijoni 200 tisoč dinarji, to je s približno 15% vseh občinskih proračunskih sredstev. Približno milijon 700 tisoč dinarjev je razdelil med 76 starih in socialno ogroženih oseb, mnogo prošenj pa je zavrnil zaradi neupravičenosti zahtev prosilcev. Je
'il primer, ko je mati treh dobro
reskrbljenih otrok zaprosila za podporo, ali pa da je starček, skrbno oskrbovan pri družini, kjer je bii celo življenje zaposlen, želel koristiti sredstva socialnega skrbstva, Take prošnje svet ni sprejemal v pretres, ker je bil mnenja, da lahko socialno dobro stoječi otroci preživljajo enega ali oba roditelja.
Za vzdrževanje 19 oskrbovancev v domovih onemoglih so doslej potrošili nad milijon dinarjev, med učence, v glavnem sirote med vojno padlih staršev, so razdelili dva milijona in pol dinarjev. Oskrbnina za 20 otrok, ki živijo po raznih mladinskih zavodih je znašala milijon 582 tisoč dinarjev. Nad pol milijona dinarjev je svet potrošil za letovanje 114 otrok med šolskimi počitnicami. Računi bolnišnic za zdravljenje bolnikov, ki so brez premoženja, pa so zahtevali izplačilo 5 milijonov in pol dinarjev.
Pri izplačilu boleznin se postavlja zahteva po izglasovanju občinskega odloka, ki bo točno določal, kdo jih je upravičen prejemati, da ne bo prišlo do nadaljnjih ponavljajočih se nejasnosti o pravicah do brezplačne zdravniške pomoči. Bilo bi tudi umestno imenovati posebne komisije, ki bi vsestransko proučevale utemeljenost prošenj za podpore in objektivno analizirale probleme s področja dela socialnega skrbstva. Pri tem bo potrebno zaostriti borbo proti alkoholizmu, Id je kriv neštetih družinskih nesreč, odpravljati zanemarjanje dobre vzgoje otrok doma in nepravilne odnose otrok do staršev, ki so na starost prepuščeni samim sebi. V sodelovanju z občinskim svetom za zdravstvo pa bo moral svet za socialno skrbstvo proučiti vprašanja razširjenja zdravstvene prosvete.
»STINA«
vsem maščevalo samemu kolektivu prizadetega podjetja.
Zaradi takšnih ugotovitev je sekretariat Okrajnega komiteja ZK med drugimi ukrepi, ki so s tem v zvezi, sklenil priporočiti občinskim komitejem, naj v prihodnje preko osnovnih organizacij ZK po nišlli podjetjih poskrbe za to, da bodo poročila okrajnih inšpektorjev zanesljivo predmet razprav in ustreznih sklepov na sejah organov delavskega samoupravljanja.
Ker ima družba vso pravico in dolžnost, da po oblastvenih organih — pa najsi gre za organe Inšpekcije dela, finančne, gradbene, tržne, veterinarske in kmetijske inšpekcije ali pa Okrajnega sanitarnega inšpekto-
rata — na osnovi zakonitih predpisov občasno pregleduje poslovanje naših podjetij, zadrug itd., so vsi politično zrelejši člani prizadetih kolektivov, enako seveda vodilno in računovodsko osebje, zlasti pa organi delavskega samoupravljanja, dolžni, da v svojem interesu in hkrati v interesu naše socialistične skupnosti kar se dii pomagajo našim okrajnim Inšpektorjem pri njihovem napornem delu. Odveč je govoriti o nujnosti takšnega odnosa nasproti njim, kakršnega dejansko zaslužijo kot strokovni predstavniki ljudske oblasti, saj prinašajo v naše gospodarske organizacije — zgolj pomoč za boljše gospodarjenje.
Zapisal: S. S.
Pomemben napredek v izobrazbi delavcev
Na III. rednem letnem občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta, ki je bil 21. decembra v Kopru, jc predsednik OSS Anton Šturm poročal o delu in nalogah OSS in vanj vključenih podružnic. Občnemu zbora sta prisostvovala tudi sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir in predsednik OLO Albin Dujc.
Nekaj zanimivih podatkov iz predsedniškega poročila tovariša Šturma posredujemo našim bralcem na drugem mestu.
Sekretar OSS Stane Benčič je v svojem poročilu omenil, da je bilo letos v koprskem okraju nad 100 seminarjev in 390 predavanj za strokovno in politično-gospodarsko usposabljanje članov delovnih kolektivov, kar že koristno vpliva na delovanje organov delavskega in družbenega upravljanja.
V razpravi sta tovariša Jakopič in Dujc obširno govo/ila o nalogah sindikalnih podružnic v zvezi s pripravami za sestavo okrajnega in občinskih družbenih planov in proračunov za prihodnje leto, o povečanju njihovega zanimanja za redno odvajanje dajatev gospodarskih organizacij skupnosti ter o boljšem izkoriščanju materialnih osnov,
Mq Goriškem je že 28 društev Partizan
V Novi Gorici je bila te dni razširjena seja Okrajne zveze TVD Partizan, na kateri so razpravljali o delu v prihodnjem letu. Med drugim so sklenili organizirati gimnazijske tečaje in tečaje za društvene vaditelje, polnoštevilno pa se bodo udeležili republiškega zleta v juniju v Ljubljani. Na zle-tu bo nastopilo 2700 pripadnikov Partizana iz goriškega okraja.
Na Goriškem je zdaj 28 društev Partizan s 3384 člani. Zdaj se društva pripravljajo na slovesno praznovanje Dneva JLA. Pripravljajo pa tudi družabne večere za 31, december.
kakor tudi skritih rezerv v namenu, da s skupnimi napori čimbolj povečamo lastno življenjsko raven.
Ob zaključku so delegati izvolili novo 15-člansko predsedstvo OSS, ki mu bo tudi v prihodnji poslovni dobi predsedoval Anton Šturm.
Gospodarski koledar
Kot vsako leto, bo tudi letos izšel pravočasno iz tiska »Gospodarski koledar 1957«, Uvodne članke so letos napisali dr. Marijan Brecelj, Viktor Avbelj in Zoran Polič, drugo tvarino pa so prispevali naši najbolj razgledani gospodarski in tehnični strokovnjaki,
2e v prejšnjih letih se je pokazalo, kako koristen je »Gospodarski koledar«. Z njim je mogoče enkrat na leto našim kadrom v gospodarstvu prikazati vse, kar je za naše gospodarstvo najvažnejše in kar bi morali pri svojem delu vedeti. Danes že vsakdo ve, da je eno izmed najuspešnejših orožij v borbi proti tehnični in gospodarski zaostalosti tehnični in gospodarski tisk. Zaradi tega bodo prav gotovo po »Gospodarskem koledarju 1957« segli vsi, ki so zaposleni v našem gospodarstvu, predvsem pa ga bodo naročile v potrebnem številu izvodov vse naše gospodarske organizacije, podjetja, ustanove, zavodi in inštituti. Naroča se pri Upravi »Nove proizvodnje«, glasilu Zveze društev inženirjev in tehnikov LRS, Ljubljana, Trubarjeva 15, tel. 32-472, tekoči račun Ljubljana C0-KB-1-1112, za ceno 1000 din izvod.
Vsebina letošnjega »Gospodarskega koledarja« je nadvse bogata. V njem so podani uspehi in problemi vseh naših industrijskih panog, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, prometa, trgovine in gostinstva, obrti, našega plačnega sistema, naše stanovanjske politike, popisana so kazniva dejanja v gospodarstvu, gospodarske razmere Slovencev v inozemstvu, naš izvoz, bančništvo, elektrifikacija in po abccednem redu so na koncu zbrani vsi naši gospodarski predpisi.
A. L.
Trgovsko podjetje s tekočimi gorivi, mazivi in plini
s podružnicami v IZOLI, PIRANU, BUJAII, UMAGU in NOVEM GRADU pošilja vsem odjemalcem ob Novem letu topla voščila in jim želi mnogo zadovoljstva in sreče
želi vsem delovnim ljudem, kolektivom, zadružnikom in kmetovalcem v novem 1957. letu čim več uspehov pri graditvi našega socialističnega zadružništva in socialističnih odnosov na vasi
NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
Dbsedanfi uspe-Ui -
za
(Ob zaključku gospodarskega letal
Ob zaključku leta navadno polagamo v gospodarstvu račune o delu v preteklem letu. Brez dvoma pa je za nas tako polaganje računov preuranjeno, kef danes še ne moremo govoriti na podlagi podatkov, ki bodo znani šele kasneje. Smatramo pa, da to ni najvažnejše, saj tudi brez takih podatkov lahko podamo danes nekaj načelnih ugotovitev o naših uspehih in neuspehih v preteklem letu in o načrtih za prihodnje.
Predvsem moramo ugotoviti ugodne rezultate novih gospodarskih ukrepov in sedanje smeri v gospodarstvu. Vidno in hitro se popravlja stanje v našem gospodarstvu, in to v vseh gospodarskih panogah, razen morda v kmetijstvu, kjer uspehi še niso tako zaznavni. Z vlaganjem nadaljnjih velikih sredstev in naporov ne moremo dvomiti, da se bo stanje tudi v tem pogledu v bodoče bistveno spremenilo.
Posebno očiten je bil letos uspeh v industriji. Dosegli smo predvideno povišanje proizvodnje, kar sprva ni bilo tako gotovo. Brez dvoma bi v tem pogledu dosegli še znatno višji napredek, če ne bi naleteli na ovire v začetku leta. Te ovire so do prve polovice leta sko-ro popolnoma onemogočile napredek v predvideni smeri in v predvidenem povišanju. Napori v zadnjih mesecih leta so omogočili sedanji uspeh in s tem smo pokazali, da so podane še velike rezerve za napredek in razvoj industrije, ki jih bo treba v bodoče čim bolj črpati. Te pa niso morda v novih obratih, ki bodo začeli obratovati v prihodnjem letu, temveč v drugih rezervah, o katerih smo že govorili: izkoriščanje obstoječih kapacitet, šlednja z materialom, časom in druge.
V letošnjem letu se je povečal trgovski promet, pred vsem se jo spremenila njegova struktura oziroma bolje struktura blaga, namenjenega v prvi vrsti potrošnikom. Poudarek blagu, ki je namenjen široki potrošnji, predstavlja enega izmed osnovnih poudarkov sedanje in prihodnje gospodarske politike. V tem je tudi eden izmed osnovnih elementov, ki naj prispeva k dvigu življenjskega standarda. Morda se je ta pojem zaradi stalnega ponavljanja že nekoliko obrabil, vendar pa skriva v sebi bistvene naloge, ki nas v bodoče čakajo. To nam kažejo tudi podatki, ki so nam znani za družbeni plan, ki bo sprejet za prihodnje leto.
Ko govorimo o uspehih, seveda ne moremo mimo poudarka velikega uspeha v zunanji trgovini. Že koncem novembra smo izvozili za skoro 20 milijard več kot v istem času lansko leto. Istočasno nam je uspelo stabilizirati uvoz in ga cclo v povprečju znižati za mesečnih G6G milijonov v primerjavi z lanskim letom. Pri tem nam pa ni uspelo kakorkoli zboljšati stanja v uvozu hrane, saj smo potrošili zi to do konca novembra 3.5 milijarde dinarjev. Morda bi v tej zvezi lahko govorili o neki in pomembni postavki naše zunanje trgovine in gospodarstva. O njej vemo, d» predstavlja eno glavnih nalog za bodoče in to je dvig proizvodnje v kmetijstvu, da bi odpravili navedeno uvozno postavko iz naše bilance. Vsota, ki jo izdamo za uvos hrane, nam kaže, kaj bi lahko napravili na drugih gospodarskih področjih, če nam ne bi bilo treba izdajati tako velikega zneska za tisto, kar bi lahko pridelali doma dovolj in še za izvoz.
Vsekakor so bile s tem podane le glavne misli in glavne postavke. Povedali nismo vsega, kar morda smatramo kot slabo in negativno, kar je nujno, če hočemo biti v poročilu objektivni. Tudi tega je bilo. Omenimo naj samo neuspele napore v zvišanju proizvodnosti dela, v slabem izkoriščanju vseli možnosti in zmogljivosti, dalje naj omenimo neskladnosti, ki so se pojavile v teku izvrševanja planskih nalog med posameznimi gospodar- • skimi vejami in podobno. Omeni-(Nadaljevanje na 12. strani)

d
68
I
V	počastitev 15. obletnice ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade so bile v vseh večjih krajih in v vseh šolah koprskega okraja prisrčne proslave s sodelovanjem pripadnikov JLA in članov množičnih organizacij.
Osrednja proslava je bila v Ilirski Bistrici. Tam so se zbrali številni pripadniki JLA, prebivalstvo ilirsko-bistriške in drugih sosednjih občin ter visoki gosti, med njimi generalni major Dušan Ko-rač, generalni major Ratlto Vujc-vič, sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc ter predstavniki množičnih organizacij, ljudske oblasti, delovnih kolektivov in višji oficirji JLA.
Slavnostni govor je imel polkovnik Stjcpan Lakič, ki je govoril o nastanku in razvoju naše Armade ter podčrtal njeno vlogo v socialistični graditvi Jugoslavije; o njenem družbenem značaju, ki jo ima, in o njeni borbi za ohranitev miru v svetu. Sledil je kulturno-umet-niški nastop članov reškega gledališča in DKD Svobode iz Ilirske Bistrice.
Na sam praznik Dneva JLA so obiskali enote naše Armade predstavniki delovnih kolektivov, ljudske oblasti in pionirji ter mladinci in čestitali k 15. obletnici ustanovitve naše ljudske vojske. Ob tej priložnosti so izmenjali darila. Tako so enote JLA v Ilirski Bistrici sprejele radijske aparate, umetniške slike, pokale in druga praktična darila, one pa so obdarile 17 •dijakov, ki so napisali najboljše šolske naloge, o JLA, s šolskimi potrebščinami. Kot nagrado za vlaganje lastnih naporov pri opravljanju njihovih dolžnosti pa sta OK ZKS in Okrajni ljudski odbor v Kopru darovala enotam JLA v Ilirski Bistrici televizijski sprejemnik, bi bo prvi na tem področju.
V	Kopru je bila po govoru majorja JLA Kneževiča o vlogi naše armade slavnostna akademija, na kateri so pripadniki JLA, šolska mladina in folklorna skupina iz Valdoltre predvajali kulturno-umetniški spored.
V	Izoli so nastopili s pestrim sporedom mladinski pevski zbor, godba in dramska družina DPD
Zborovale so žene zadružnice
Na letnem občnem zboru žena zadružnic v Luciji pri Portorožu so razpravljali o ustanovitvi kr-palnice in pralnice, ki bo žene razbremenila gospodinjskega dela in jim dala več možnosti, da se posvetijo proizvajalnim nalogam. Predlagale so tudi organiziranje raznih izobraževalnih tečajev, predvsem kuharskih in krojnih.
Glede kulturno-prosvetnega dela so sklenile, da se bodo vključile v tamkajšnji pevski zbor in dramsko sekcijo, ki bo začela v kratkem z delom. Žene so se tudi pogovorile o vzgoji otrok in predlagale, da bi poiskali finančna sredstva za obnovitev otroškega vrtca za okrog 30 otrok.
Žene so še izvolile 11 članski odbor in sprejele nekaj pomembnih sklepov za nadalnje delo.
F. S.
Dosedanji uspehi -jamstvo za bodoče
(Nadaljevanje z 11. strani) mo naj tudi težave z našim plačnim sistemom, ki ga ne moremo vskla-diti s potrebami delovnih ljudi ravno zaradi prej omenjenih nekaterih pomanjkljivosti. Toda to so stvari, ki jih moramo odpraviti in jih bomo tudi odpravili. Saj v glavnem leži vse v nas samih, kar nam daje zagotovilo, da bomo naloge opravili dobro in v svojo korist.
V	novo gospodarsko leto, ki bo nadaljevanje dosedanjega dela in ki bo slonelo na dosedanjih uspehih, gremo lahko zato z vero in prepričanjem, da bomo v njem dosegli nove gospodarske uspehe. Ti uspehi naj bodo plačilo za delo in trud naših delovnih ljudi.
— dt —
Svoboda. V dnevih pred 22. decembrom je Ljudska univerza priredila predavanja po šolali, podjetjih in ustanovah, na katerih so borci NOB obujali spomine na partizanska leta. Društvo vojaških vojnih invalidov je obdarilo 50 vojnih sirot in partizanskih vdov.
V	Divači so nastopili mešani in pionirski pevski zbor, recitatorji in godba »Svobode«. V Senožečah je po nagovoru Mira Možeta na slavnostni akademiji nastopil kmečki trio, pevski oktet, tamburaški zbor, godba iz Dolenje vasi in Potoč ter recitatorji. Posebno svečano so proslavili Dan JLA v Lokvi. V nabito polni dvorani je imel slavnostni govor kapetan I. klase Milan Višnjič. Kulturni program so izvedli člani novo ustanovljenega TVD Partizan, učenci osnovne šole in pripadniki JLA s kratkim prizorom: »Dogodek na meji«. Lokev-ska mladina, predstavniki množičnih organizacij in vaščani so na dan pred praznikom obiskali gra-ničarje na obmejnem bloku Bazovica. Po izročitvi daril, ki so jim jih prinesli, so se z njimi zadržali v prisrčnem razgovoru.
V	Postojni je priredil koncert orkester ljubljanske Opere pod vodstvom dr. Danila Švare. Pionirji so obiskali pripadnike JLA in jim priredili v počastitev praznika kratke kulturne predstave. Pionir Drago Humar je v imenu pionirske delegacije, čestital k
Dnevu JLA polkovniku, narodnemu heroju Francu Hočevarju na slavnostnem sprejemu, ki so ga v ta namen priredili v Domu JLA.
Pionirski odred »Sinjega galeba« iz Kopra pa je obiskal koprsko enoto JLA. Ob tej priložnosti so si pionirji in vojaki izmenjali darila. Pionirji so tudi izvedli pester kulturni spored, pripadniki JLA pa so jim razkazali orožje in jih seznanili z njihovim življenjem.
Podobne proslave so bile tudi v Hrpeljah, Pivki, Piranu in v manjših krajih kot so Zabiče, Jelšane, Bitnje in Knežak. V Marezigah so ob tej priložnosti predvajali dva domača filma, na akademiji pa so nastopili učenci tamkajšnje osemletke. V Ivolombanu pri Kopru je šolska mladina obiskala graničarje, jih obdarila in jim zapela nekaj pesmi. V Ospu pa so na slavnostni akademiji, kjer je učenka Modra Cunja izročila darilo šolske mladine in učiteljstva predstavniku JLA, nastopili pripadniki Armade in mladnici s pestrim kulturno-umet-niškim sporedom. Šolska mladina je tudi obiskala enoto JLA in z njenim moštvom odigrala tekmo v odbojki. Posebno svečana je bila proslava 22. decembra v Ajdovščini, kjer je bila med drugmi tudi parada pešadijskih in motoriziranih enot JLA, razstava orožja in številne kulturne ter športne prireditve.
Pisma uredništvu
Tovariš urednik!
V ilirsko-bistriški občini, predvsem v njenem severo-vzhodnem delu je veliko delavcev, ki se vsak dan vozijo na delo na Reko. Zaposleni so v glavnem v ladjedelnici, pri podjetju »Slovenijales« ter v drugih tovarnah. Iz te občine jih je več kot G0. Vozijo se z vlakom In nekateri morajo pešačiti tudi po 5 kilometrov do prve železniške postaje in se vračajo domov v poznih popoldanskih urab. Tako traja njihova službena odsotnost od 12 do 11 ur na dan. Skoraj odveč je poudarjati, kako Je to utrudljivo, posebno v zimskem času.
ObLO Ilirska Bistrica je že večkrat razpravljal o tem problemu. Stopil je v stik z nekaterimi podjetji na Reki, ki so bila voljna prispevati za vsakega posameznega delavca po 3.000 dinarjev na mesec, kljub temu, da na Reki In v njeni okolci ne manjka delovne sile. Direktorji in drugi voditelji podjetij so namreč izjavili, da so to njihovi najboljši delavci in da jih ne bi radi izgubili. Razmišljali so o tem, da bi vzpostavili avtobusno progo, ki bi bila namenjena predvsem delavcem.
ObLO Ilirska Bistrica se je že sporazumel z avtobusnim podjetjem »Slavnik« iz Kopra o avtobusni progi in o urniku vožnje. Ovira pa je le v kritju prevoznih stroškov, saj bi veljala mesečna vozovnica posameznega delavca približno 7.000 dinarjev (prvotno celo 10.000 dinarjev). Kljub prispevkom reških podjetij je vozovnica delavcem še vedno predraga; sami bi morali prispevati še 4.000 dinarjev. In tako vozi po tej progi vsak dan skoraj prazen avtobus, delavci pa še naprej pešačijo in se vozijo z vlakom, saj jih stane mesečna železniška vozovnica le 000 dinarjev.
Mar ni načina, da bi se to vprašanje zadovoljivo uredilo? D. G.
IZOLA POTREBUJE
GLEDALIŠKO DVORANO
Izola z okoli G000 prebivalci in s preko 3000 delavci in uslužbenci se gospodarsko naglo razvija, toda nič ne kaže, da bo v bližnji prihodnosti dobila tudi prepotrebno gledališko dvorano. Obljube vseh mogočih ljudi, da bo skromna gledališka, dvorana lelos urejena, so ostale gole obljube,
Žalostno je, da morajo pomanjkanja dvorane razna gostovanja gledaliških družin mimo našega mesta, domača dramska skupina Svobode, ki pripravlja Tomaža Linharta »Mn liček se ženi«, pa bo morala nastopiti na tujem, odru v tujem kraju!
Stroški za preureditev sedanje dvorane v sindikalnem domu bi znesli kvečjemu 2,000.000 dinarjev in 1)1 se v to delo vložena sredstva "glede na sedanjo dejavnost DPD Svobode v
Izoli prav gotovo dobro obrestovala in bistveno pripomogla k uspešnejšemu kulturnemu življenju mesta. Društvo je pripravilo vse odrske rekvizite, s prostovoljnim delom popravilo pomanjkljivo električno napeljavo, ki ni ustrezala požarno-var-nostnim predpisom, in nabavilo se1 deže, ki jih mora zdaj selili iz skladišča v skladišče . . .
Ali je res potrebno, da zaradi neurejenega odra, ncprepleskane dvorane, nemontiranih stolov, neurejenih sanitarij in manjkajočega prostora za garderobo igralcev ostane Izola še nadalje na robu gledališkega dogajanja?
Če upoštevamo, da je DPD Svoboda s svojimi aktivnimi odseki (knjižnica, dramska skupina, godba na pihala, tamburaški zbor, ljudska univerza z rednimi predavanji — »perkovi i večeri«) že doslej pokazala pohvale vredne uspehe, moramo na gornje splošno vprašanje odgovoriti negativno.	—ik
V	IZOLI PRIPRAVLJAJO OTROKOM PRESENEČENJE
Letošnje priprave za praznovanje »Novoletne jelke« v Izoli so zelo obsežne. Tridnevno praznovanje, ki ga organizira Društvo prijateljev mladine, ne bo presenetilo in razveselilo samo naših otrok, ampak prav gotovo tudi odrasle.
Skupno z učenci in cicibani iz Kort ter italijanske osnovne šole bodo obdarovali okoli 1700 otrok (vse predšolske, osnovnošolske in dijake nižje gimnazije). Dijaki III. in IV. razreda gimnazije bodo prejeli na lastno željo kolektivno darilo: žoge za nogomet in odbojko.
Praznovanje bo trajalo tri dni. Otroško zabavišče v prostorih osnovne šole bo odprto ves dan. V raznili lepo okrašenih razredih bo našel sleherni privlačnost zase: nekateri se bodo ustavili ob šotoru v taborniški sobi, drugi bodo zasanjani obsedeli v pravljični dvorani in poslušali pripovedovanje pravljic, dečki pa se bodo verjetno gnetli v razredu, kjer jim bodo na razpolago zračne puške in strelišče. V enem izmed prostorov bo urejena igralnica, največje presenečenje za vsakogar pa bo električni vlak z vsemi napravami (pripravlja Mehanotehnika).
Vsak popoldan okoli pete ure pa bo v veselje otrok še slavnostni sprevod po mestnih ulicah. Dedek Mraz s svojim številnim spremstvom (3 medvedi, volk, 2 zajca, žaba, Sneguljčica, vile, harmonikar, trobentači, okrašena in razsvetljena novoletna jelka .. .) bo odšel vsakokrat iz zabavišča po vsem mestu.
Otroke bodo obdarovali v sindikalnem domu po kratkem sporedu, in sicer cicibančke v soboto popoldne, vse druge pa v nedeljo.
Zasluga za uspešen tek priprav gre predvsem iniciativnemu odboru Društva prijateljev mladine v
V	NOVO LETO Z NOVO
KINODVORANO
Dolgoletne želje Pregarcev, da bi imeli lastno kinodvorano se bodo uresničile na Silvestrovo. Do takrat bodo v Zadružnem domu zaključili preureditvena dela v dvorani in namestili kino-projektor, ki ga je nabavila tamkajšnja kmetijska zadruga. Ob otvoritvi bodo predvajali slovenski film »Vesna«.
V Pregarjih pa se tudi resno pripravljajo na ustanovitev kulturno-prosvetnega društva s pevsko, dramsko in izobraževalno sekcijo. Njegovo delo bo izpopolnilo občutno vrzel v kulturnem življenju Pre-garja in okoliških vasi.
Navada je, da takole ob koncu leta naredimo bilanco ali zaključni račun. Vsaj podjetja in ustanove se tega držijo. Nekatera naredijo bilanco prej, druga pozneje, kakršna so pač podjetja. Tista, ki so delala dobro, spravijo tudi bilanco prej skupaj. Tam pa, kjer je bilo kaj narobe, se jim nič preveč ne mudi. Držijo se pač starega pregovora, da slabo novico zvemo zmeraj prezgodaj. O teh in takšnih stvareh, ki sem jih zvedel, bi lahko še mnogo povedal. Morda se bom kdaj pozneje povrnil na to, za danes pa toliko. Saj res ne bi bilo lepo, če bi prizadetim zagrenil še novoletne praznike.
Pomenimo se raje o bilanci. Jaz sam po sebi pravzaprav nisem podjetje. Zato lahko tudi bilanco naredim po svoje — brez obrazcev in številk. Tudi vam bo verjetno bolj všeč tako. Kam bi pa tudi prišel, če bi vam hotel naštevati, koliko kilometrov sem prevozil in prehodil v preteklem letu ter podobne stvari! Vzemite torej mojo bilanco kot prisrčno kramljanje z vami, dragi bralci, ne glede na to, če ste se morda tudi sami kdaj znašli v mojem kotičku.
Začnimo torej. Najbolj sem zadovoljen, ker lahko brez kakršnihkoli pridržkov rečem, da se je šte-
vilo mojih bralcev v tem letu prav lepo pomnožilo. Spoznali so me v mnogih krajih po vsej Primorski, kjer doslej še niso vedeli zame, pridno mi pišejo in ni ga skoraj dne, ko bi mo kdo ne povabil na ogled kake zanimivosti. Res je, da me niso povsod veseli prav vsi in da mi nekateri ne morejo nikakor oprostiti, ker sem vtaknil svoj nos v njihove interne zadeve. Zato jim pa zdaj ob Novem letu oproščam jaz.
Druga aktivna postavka v moji bilanci je, da prejemam zmeraj manj nepodpisanih pisem. To dokazuje, da je v našem okraju vedno manj nepismenih. Upravičeno upam, da se bodo v prihodnjem letu tudi ti naučili pisati, kar jim želim od vsega srca.
Vse dobre stvari pa so tri. Tako je tudi v moji bilanci. Zelo mi je bilo namreč všeč, da sem na svojih potovanjih videl in slišal zmeraj več lepih stvari, tako da nisem le grajal, ampak večkrat tudi pohvalil.
No, vidite, to je vse, kar sem vam hotel povedati. O vsem, kar je bilo narobe, sem že tako in tako pisal in če bo šlo vse po sreči, bom imel priložnost to nadaljevati tudi prihodnje leto.
Kratek si bil, boste rekli. Res je.
Izoli, vse priznanje pa je treba dati tudi podjetjem in ustanovam ter občinskemu ljudskemu odboru, ki so dali na razpolago potrebno materialno pomoč in s tem dokazali, da jim je pri srcu tudi skrb za naše najmlajše.	-ik
DEDEK MRAZ BO OBISKAL POSTOJNSKO
Tudi letos bo Dedek Mraz, ki jt-že pripravil darila za posameznike in za kolektivno obdaritev mladine po šolah, obiskal postojnske, občino. V soboto ob 9. uri se bo oglasil pri učencih osnovne šole in deškega vzgajališča v Planini, ob 11. uri se bo oglasil v Stude-nc-m, ob 13. uri v Bukovju in ob 16. uri v Hruševju. V nedeljo ob devetih bo obdaril otroke v Hra-ščah, ob 11. url se bo ustavil v Orehku in ob 13,30 v Prestranku. kjer bo prisostvoval mladinski predstavi, prirejeni v počastitev njegovega prihoda.
Postojnsko mladino bo obiskal v nedeljo ob 17. uri in se z njo raz-| govarjal na Titovem trgu, V ponedeljek pa bo že ob 8. uri v postojnskem otroškem- vrtcu, kjer mu pripravljajo lepo presenečenje, ob 10.30 bo v Kulturnem domu obdaroval šoloobvezne otroke iz Postojne, ob 14. uri -pa predšolsko mladino. Tega dne bodo postojnski otroci uprizorili v dopoldanskih in popoldanskih urah odlomek iz otroške igrice »Kraljestvo palčkov«.	»STINA»
NOVOLETNO VOŠČILO PRIMORSKIH FANTOV
— VOJAKOV JLA *
Ko se spominjamo pričakovanja prvega Novega leta v svobodni Primorski, ugotavljamo, da smo bili pred 11 leti še otroci, danes pa smo zreli možje, zvesti čuvarji naših meja. Prežeti s socialistično miselnostjo smo pripravljeni, da po vseh svojih močeh sodelujemo z našim ljudstvom pri ustvarjanju pogojev za izboljšanje naše življenjske ravni.
Primorski fantje, Id smo- na služenju vojaškega roka v Smederevski Palanki, v mislih spremljamo delo primorskega ljudstva in mu želimo kar največ uspehov v Novem letu 1957.
Rudi Berce, Franc Tavčar, Franc Može, Ivlavdij Babuder, Roman Pavlic, Valerij TJmek, Jože Savli, Viktor Bandelj, Dušan Ž vab, Marij Skamperle, Alojz Antončič, Božič Fantinič in drugi.
Toda imam še kup lepih želj in novoletnih čestitk, ki vam jih moram sporočiti. Lepo po vrsti, za vsakega posebej.
Najprej želim vsem našim kolektivom in vsem delovnim ljudem obilo uspeha, kmetom in vinogradnikom pa dobro letino, da se bo kar lomilo. Posebej pa še želim:
© pomorščakom, da bi bili v prihodnjem letu vedno mokri le od znotraj;
© gostilničarjem uspešno turistično sezono ob istočasnem znižanju proizvodnih stroškov (vodovodnih tarif in podobno);
© trgovcem takih odjemalcev, ki bodo pokupili vse, kar jim bod<j ponujali;
© potrošnikom trgovine, kjerbJ do razen velikih reči našli tudi tiste malenkosti, ki jih vsak dan potrebujejo;
© mesarjem razširitev maloobmejnega prometa na nova področja in povečano potrošnjo kosti na domačem trgu;
© obrtnikom dober spomin, da ne bodo pozabili, da je razen njih še kdo na svetu, Iti mora tudi živeti;
© šoferjem lepe nove ceste, kjer ne bo kantonov in drugih podobnih ovir;
© sprevodnikom in potnikom na vseh javnih prevoznih sredstvih, da bi se pobotali in srečno vozili skupaj;
© uradnikom čim manj predalov z nerešenimi spisi in prošnjami. Najtopleje tistim s stanovanjskega — vsem skupaj pa
SREČNO NOVO LETO
Vaš Vane flj

Namizni tenis si pridobiva v zadnjih mesecih med primorsko mladino vedno več pristašev. Številni turnirji po vseh krajih Primorske ter veliko števiilo nastopajočih kažejo, da bo ta športna panoga, ki smo jo zdaj precej zanemarjali, kmalu med najpopularnejšimi na Primorskem. To je pokazalo tudi nedavno primorsko prvenstvo v Novi Gorici.
Tudi v Kopru število ljubiteljev namiznega tenisa iz dneva v dan raste. Na turnirju, ka so ga priredili ¿v soboto in v nedeljo na čast Dneva JLA, je nastopilo kar 40 igralcev sedmih ekip. Čeprav nivo igre ni bil na najboljši višini, so bili igralci kakor gledalci zadovolj-Med nastopajočimi smo namreč azili nekaj talentiranih mladincev, ki bodo lahko ob sistematičnem treningu kmalu posegli v borbe tudi v republiškem merilu. Kakor na nedavnem prvenstvu Primorske v Novi Gorici se je tudi tokrat izkazal mladi Stadina, ki je osvojil prvo mseto. Razen njega bi omenili še Venturinija, Vatovca, ■Skabarja in 12-letnega pionirja To-nija Joška, ki je pokazal mnogo borbenosti in znanja in izgubil šele v četrtfinalu od Venturinija. V se-niorski skupini sta tekmovali tudi dve ženski. Z dobro igro se je odlikovala Horjakova.
Med ekipami je zmagalo moštvo koprskih in sežanskih študentov v postavi Venturini, Vatovec in Ška-bar, ki je v finalu premagala ekipo gimnazije s 5 : 1, Tretje mesto je zasedla ekipa nogometnega kluba Koper, četrto pa ekipa TOMO-SA.
. V tekmovanju dvojic je nastopilo 6 parov. Prvo mesto je osvojila dvojica Stadina-Škabar, ki je v finalu premagala dvojico Venturini-Vatovec s 3:2. Tretje mesto je ■osvojila dvojica Škulj-Klasinc,
Posebno zanimivo je bilo tekmovanje posameznikov, na katerem je nastopilo 24 tekmovalcev. Po ostri borbi je zmagal Stadina, ki je v finalu premagal Venturinija s 3 : 0 ter Vatovca s 3 : 2. Drugo mesto je zasedel Ventunini, tretje Vatovec, trto Klasinc, peto Škabar in šesto 'nuk.
Nogomet
V prijateljski nogometni tekmi je v nedeljo Izola na domačem igrišču izgubila z Nafto (Reka) s 5:6 (0 : 3).
Telesna vzgoja
TVD Partizan v Idriji, ki je najstarejše telovadno di-uštvo na Primorskem, bo 25. maja prihodnje leto praznoval 60-letnico ustanovitve. V ta namen so se te dni zbrali v Idriji zastopniki občinskega ljudskega odbora in množičnih organizacij in se pogovorili o pripravah za proslave. Sklenili so med drugim, da se bodo začele proslave 25, maja in bodo trajale do 7. junija. Na glavni prireditvi bodo nastopila vsa društva goriškega okraja, povabili pa bodo tudi nekatera ^ruštva iz drugih področij Slovenije.
Strelstvo
KOPRSKI GASILSKI VOD DOSEGEL NAJVEČ KItOGOV
. V počastitev Dneva JLA je strelska družina v Kopru organizirala v strelskem domu tekmovanje z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip. Največ uspehov je imel koprski gasilski vod, ki je nabral 559 krogov od 750 možnih. Drugo mesto je osvojila strelska sekcija pri sindikalni podružnici. podjetja AVTO-COMMERCE s 527 krogi, tretja pa je bila strelska sekcija pri sindikalni podružnici PTT Koper s 509 krogi.
Med posameznimi je zasedel prvo mesto Jože Roce (TNZ) s 126 krogi od 150 možnih. Drugo mesto je pripadlo Fedju Prošelju (Uprava za ceste) s 125 krogi, tretje mesto
pa Teodoru Pericu (AVTO COMMERCE) s 120 krogi.
Vsem trem prvoplasiranim ekipam in posameznikom je strelska družina Koper podelila lepe spominske diplome.
Lahka atletika
Ekonomska srednja šola v Kopru je priredila te dni športni dan. • Najbplj zanimiva točka je bil tek čez drn in strn na 1000 metrov. Fantje so tekli dva kroga, dekleta pa enega. Med 30 tekmovalci je zmagal Ivan Konič pred Stekarjem in Volkom. Med dekleti, ki jih je nastopilo 50, pa je osvojila prvo mesto Marta Lašič.
Šah
KOPER-GAÏINIZIJA JLA 9 in pol : 1 in pol
Ob Dnevu JLA je bil v Kopru šahovski dvoboj na 16 deskah med šahovskim društvom Kopra in ekipo koprske garnizije. Koprčani so zmagali z 9 <in pol : 6 in pol. Rezultat predstavlja lep uspeh za pripadnike koprske garnizije JLA, ki so se povečini šele v vojski naučili šah.
Pred začetkom sta izmenjala pozdrave in naglasila pomen takih srečanj in sploh stikov med vojsko in prebivalstvom major Dušan Kne-ževič ter predsednik koprskega šahovskega društva Pavel Grom.
NA KOPRSKEM TURNIRJU ZMAGALA ESŠ
Na sindikalnem odbojkarskem turnirju v počastitev Dneva JLA v Kopru je zmagala ekipa dijakov koprske Ekonomske srednje šole. S svojim najnevarnejšim nasprotnikom Radiom Koprom so sicer izgubili, vendar je o prvem mestu odločala boljša razlika v setih. Rezultati srečanj so naslednji: ESŠ-TOMOS 2 : 0. ESŠ-STIL 2 : 0, RADIO KOPER-GARNIZIJA JLA 2 : 0, RADIO KOPER-ESŠ 2 : 1, RADIO KOPER- STIL 2 : 0 in STIL -TOMOS 2 : 1..
LESTVICA
. KUPIM tretjo knjigo Jurčičevih zbranih del in drugo knjigo Kersnikovih zbranih del iz zbirke del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih je izdala Državna založba Slovenije, — Naslov v upravi »Slovenskega Jadrana«.
PRODAM malo rabljeni radio-apa-rat z gramofonom po zelo ugodni ceni. _ Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM 3-sobno STANOVANJE v Kopru za ustrezajočega dvo- ali trisobnega na Reki. Ivan Vuoič, Koper, Opekarska 2.
ESS	5	4	1	9:2	10
Radio Koper	5	4	1	9:4	10
TOMOS	3	1	2	3:5	2
Garnizija JLA	3	1	2	2:4	2
STIL	4	1	3	2:7	2
Slov. gimnazija	2	0	2	1:4	0
PUTNIK SLOVENIJA — poslovalnici Koper in Sežana —
obveščata cenjeno prebivalstvo, da podaljšujeta obmejne pro-pustnicc in menjujeta valute (devize)
Vse informacije pri PUTNIKU v hotelu »Triglav« v Kopru in v poslovalnici v Sežani
Preostale tekme, ki pa bodo vplivale le na plasman od tretjega, do šestega mesta, bodo odigrali do konca tedna.
Za redno članarino 320 din prejmete zbirko 5 knjig, za 500 din pa celo 7 knjig. Pohitite z vpisnino v članstvo Prešernove družbe!
Društvo stenografov in strojepiscev v Kopru obvešča, da začne z rednim začetnim in nadaljevalnim tečajem iz stenografije 4. januarja t. 1. ob 17. uri. Tečaj se bo vršil v dvorani Okrajnega odbora SZDL v Kopru. Začetni tečaj bo vodila Majda Dovjak, nadaljevalnega pa Jože Ropotar.
Vsem hišnim svetom in stanovalcem želi v novem letu 1957 obilo uspehov pri nadaljnjem družbenem upravljanju stanovanjskih hiš
SVET STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN STANOVANJSKA UPRAVA KOPER
NEDELJA, 30. decembra: 8.00 Domače vesti — 8.10 Kmetijska oddaja — 14.00 Glasba po željah — 15.1!i Vesti — 15.20 Z mikrofonom po Primorski: Naše vasi ob' Soči — 15,40 Odmevi pod Nanosom: Nastop moškega pevskega zbora iz Dornberga.
PONEDELJEK, 31. decembra:
7.15 Domače vesti — 7.25 Glasba za dobro jutro — 7.30 Koledar — 13.20 Vesti in pregled tiska — 13.45 Čestitke delovnih kolektivov — 15.15 Domače vesti — 15.30 Deset minut poskočnih — 23.00 Dvojezični glasbeni spored — 24.00 Novoletna voščila.
TOREK, 1. januarja: 8.00 Novoletne čestitke — 8.05 Domače vesti — 8.10 Slovenske narodne
—	13.30 Glasba po željah — 14.10 Dedek Mraz — 14.30 Igra veliki zabavni, orkester Radia Lljubljana p. v. B. Adamiča (oddajo poklanja Tovarna motornih koles »TOMOS« Koper) — 14.45 Lahka glasba,
SREDA, 2. januarja:
8,00 Domače vesti — 8.10 Slovenske narodne — 13,30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam — 14.15 Domače vesti — 14,20 Kulturni dogodki na Primorskem.
ČETRTEK, 3. ajnuarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Glasba po željah — 14.30 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, objave in reklame — 15.25 Slovenske narodne,
PETEK, 4. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Od melodije do melodije
—	14.30 Beležke radijskega reporterja
—	14.40 Parada ritmov in popevk — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, objave in reklame — 15.25 Dalmatinske popevke.
SOBOTA, 5, januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Za konec tedna: ritem — 14.30 Življenje ob našem morju — 14.40 Lahka glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, objave in reklame — 15.25 Vesele in poskočne.
Za 500 din bo prejel konec leta 1957 vsak član Prešernove družbe zopet 7 dragocenih knjig!
Vsem našim klientom želimo srečno in uspešno novo leto 1957 ter se priporočamo za naročila!
MEHANIČNA DELAVNICA ZA POPRAVILO HLADILNIKOV
»HLADILNIK« — KOPER
KALOGIORGIEVA 4
ñ T
S
VSEM NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1957
Pleskarstvo, soboslikcirstvo, črkoslikarstvo F 0 S T 0 J M
o I č s ! ¥. t
e J a û r a
Kidričeva 2S - PoéÉesS ¡pretSaS 22
Splošno gradbeno p©djet|e
želi vsem članom kolektiva, investitorjem in drugim poslovnim prijateljem čim več uspehov pri nadaljnji graditvi naše socialistične domovine v novem letu 1957!
O Kolektiv priporoča cenjenim investitorjem svoje usluge in zagotavlja, tla bo tudi v bodoče gradil kvalitetno in solidno po nizkih cenah.
© Podjetje sprejme takoj v službo eno izurjeno STROJEPISKO, enega LABORANTA-RISARJA, enega GRADBENEGA TEHNIKA za vodstvo obrtniških del, enega TEHNIK AKALKULANTA in enega INŠTALATERSKEGA MOJSTRA. — Zadnjim trem so družinska stanovanja zajamčena
SV. ANTON PRI KOPRU
želi v novem letu vsem svojim članom in odjemalcem mnogo uspehov in sreče ter se
priporoča
P,taktični gosiUUi md liap&b
TELEFON 3
ŽELI V NOVEM LETU VSEMU PREBIVALSTVU NAŠEGA OKRAJA MNOGO DELOVNIH USPEHOV! PRI VSAKI ELEMENTARNI IN POŽARNI NEZGODI SMO VEDNO PRIPRAVLJENI PRITI NA POMOČ!
POSNETKI IZ MORSKIH GLOBIN
■ Francoski ekspediciji, ki raziskuje morsko obalo okrog francoske ekvatorialne Afrike, se je posrečilo fotografirati morsko dno v globini 6.000 metrov. To sicer ni privedlo do nobenega senzacionalnega odkritja, vendar je lep uspeh sodobne tehnike, ki je zmogla konstruirati fotografski aparat za podvodno snemanje v globini, kjer je tako velik pritisk.
Nedavno so v Stockholmu slavnostno podelili Noblove nagrade najzaslužnejšim znanstvenikom s področja zdravilstva, fizike in kemije. Nagrajenci (z leve proti desni) so: Richard Dickinson (ZDA); A. F. Coumand (ZDA); C. N. Hinslielwood (Velika Britanija); N. Scmenov (ZSSR); W, Brattain (ZDA); W. Forstmann (Nemčija); W. Shockley (ZDA) in J. A. Bar-deen (ZDA). N. Semenov je prvi sovjetski znanstvenik, ki je prejel to visoko nagrado
Mnogim elektronskim aparatom, ki jim pravijo tudi elektronski možgani, se je
Dieslovi motorji so skoraj popolnoma ¡izpodrinili parne stroje tudi na ladjah. Danes lahko rečemo, da parnikov ne gradijo več nikjer in vse nove, pa tudi največje čezoceanske ladje, poganja nafta. Njihovi motorji so pravi orjaki. O tem se lahko prepričamo, če pogledamo na našo sliko, kjer vidimo bat takega stroja in ob iijem strojnika, ki mu ne »seže niti do pasu«.
—	Kaj se mu je zgodilo?
—	Bral je časopis po ulici, namesto da bi gledal, kod hodi.
m
Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov: Ime in priimek ...................... .......................................................
Bivališče PoŠta
Naročnino bom plačal, ko prejmem vašo položnico! Dne ..........................
V letošnjem letu so znašali izdatki držav, ki so vključene v Atlantski pakt, nad 50 milijard dolarjev. Ta znesek so uporabili samo za vojaško opremo, oborožitev in vzdrževanje čet. Torej izključno v vojne namene. Posamezne države so prispevale: ZDA 41 milijard 441 milijonov dolarjev, Ka-
pridružil še eden. Uporabljali ga bodo meteorologi pri napovedovanju vremena. A-parat bo na podlagi podatkov, ki jih zbirajo razne meteorološke postaje po vsem svetu, v nekaj sekundah povedal, kakšno bo vreme prihodnji dan na posameznih področjih. Trdijo, da bo mogoče z novim elektronskim napovedovalcem precej točno napovedati vreme za vse leto naprej.
NOV NAFTOVOD NA BLIŽNJEM VZHODU
V Iraku so začeli s pripravami za gradnjo novega naftovoda, ki ga bodo napeljali čez turško ozemlje do Sredozemskega morja. Naftovod bo dolg okrog 1000 kilometrov. Po njem bo steklo vsako leto 20 milijonov ton nafte.

i few
'.'SVi < >WS:te< . --"i:
(lastnoročni podpis)
— Vse zaman. Govori z nadzvočno hitrostjo in je ne moreš slišati!
ETT-:-.-. bbsbbm •• —T-T-T: BB-NEST ÜEM1MGWÄY:
Dosedanja vsebina: Avtor piše v prvi osebi kot ameriški prostovoljec na italijanski fronti med prvo svetovno vojno. Italijani pravzaprav ne razumejo, kaj išče pri njih Ameri-kanec, vendar ga imajo radi. Prijatelj Rinaldi ga seznani z lepo, mlado bolniško sestro Catherine Barkley in med njima se razvije ljubezen. Toda vojna vihra ju loči in ameriškega tenenteja so zadeli kosci granate iz sovražnikovega možnarja. Prepeljejo ga v goriško bolnišnico, ki so jo uredili Angleži za ranjence. Tu sreča ameriški tenente zopet svojo Catherine, ki ga kot bolniška sestra mora pripraviti za operacijo ranjenega kolena.
Zunaj se je sonce dvignilo že nad strehe in že sem. lahko videl v sončni svetlobi vrhove katedrale. Bil sem čist znotraj in od zunaj ter sem čakal zdravnika.
»Tako je torej?« je rekla Catherine. »Ona mu reče samo tisto, kar on želi?«
»Jaz pa bom. Govorila ti bom prav to, kar želiš, in počela bom tisto, kar želiš, in ti ne boš nikoli želel drugih deklet, kajne?« Gledala me je vsa srečna. »Počela bom, kar želiš, govorila, kar želiš, in zelo ti bom povšeči, ali ne?« »Da.«
»Kaj želiš, da bi storila zdaj, ko si popolnoma pripravljen?«
«Pridi spet v posteljo!« »Prav. že grem.«
»Ah, draga, moja draga,« sem govoril.
»No, vidiš,« je rekla. »Storim vse, kar želiš.«
»Tako lepa si.«
»Bojim se, da še nisem čisto prava.«
»Ljubka si.«
»Želim pač to, kar želiš ti. Mene sploh ni več. Sem samo to, kar želiš ti.«
»Srček moj!«
»Dobra sem. Ali nisem dobra? Nobenega drugega dekleta si ne želiš, kajne?«
»Ne.«
»No, vidiš? Dobra sem. Počnem vse, kar želiš.«
XVII
Ko sem se po operaciji prebudil, nisem bil duševno odsoten. Človek ni odsoten. Samo zadušijo te. Ni čisto tako, kot bi umrl, ampak samo neke vrste dušenje, da človek ničesar ne občuti; in vendar si potem kot pijan, razen če ne bruhaš in ti ne prihaja navzgor nič drugega kot žolč in se potem ne počutiš prav nič bolje.
Ob vnožju postelje sem videl vrečke s peskom. Bile so obešene na ceveh, ki so štrlele iz mavčevc golenice. Čez nekaj časa sem zagledal Miss Gage, ki me je vprašala:
»Kako se zdaj počutite?«
»Bolje,« sem odvirnil.
»Napravil vam je na kolenu pravo mojstrovino.«
»Kako dolgo je trajalo?«
»Dve uri in pol.«
»Sem kaj bedastega čvekal?«
»Niti besedice. Nikar ne govorite. Bodite pri miru.«
Počutil sem se slabo in Catherine je imela prav. Prav nič mi ni bilo mar, kdo ima to noč dežurno.
Zdaj so bili v bolnišnici še trije drugi pacienti. Suh fant od Rdečega križa iz Georgije z malarijo, simpatičen, nič manj suh fant iz New Yorka z malarijo in zlatenico in lep fant, ki je poskušal odviti upaljač z neke eksplozivne granate, da bi ga spravil za spomin. Bil je šrapnel, kakršne so uporabljali Avstrijci, z upaljačem, ki je deloval po eksploziji in se je razletel zaradi dotika.
nada 1 milijardo 392 milijonov dolarjev, Zahodna Nemčija 7 milijard 150 milijonov nemških mark, Velika Britanija 1 milijardo 551 milijonov funtov šterlingov, Francija 1.386 milijarcl frankov, Belgija 19 milijard 306 milijonov belgijskih frankov, Turčija 1 milijardo 249 milijonov turških lir, Ho-landska 1 milijardo 890 mi-
lijonov goldinarjev, Norve-" ška 1 milijardo kron, Portugalska 2 in pol milijarde eskudov, Italija 560 milijard lir in Luksemburg 482 milijona luksemburških frankov. Seveda je to le del sredstev, ki so jih potrošile te države v vojne namene. Če preračunamo to vsoto v naš denar, dobimo nad 30 tisoč milijard dinarjev.
SE EN »REKORD«
Neki sedemdesetletni Ho-landec je v poldrugi uri pokadil tri kilograma tobaka in tako postavil nov »svetovni rekord« v kajenju. Starčku nc smemo zameriti, ker mu verjetno že »gre na otročje«.
«sia« ^
»Motorizirani pešec«. Tako bi lahko imenovali Američana B. Schmidta, ki si je omislli to svojevrstno prometno sredstvo. Konstruiral je majhen prenosljiv motorček, ki s pomočjo gibljivega jeklenega kabla poganja kotalke. Motorček si lepo oprta na hrbet, upravlja pa ga z desnico, medtem ko ima levico prosto. Seveda je to vozilo primerno le za lepe ceste
NOVOLETNI
foagbadtti naiecaf
UPRAVE »SLOVENSKEGA JADRANA«'
Vse dosedajne naročnike in prijatelje našega lista vabimo, da se v dneh od 1. do 20. t. m. udeleže nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov na »Slovenski Jadran«.
Za najbolj uspešne sodelavce pri tej akciji razpisujemo tri nagrade:
I. nagrada ..............5.000.— din
II. nagrada......... 3.000.— din
151. nagrada......... 2.000,— din
Kako se uvrstite med tekmovalce nagradnega natečaja?
1.	— če pridobite določeno število takšnih novih naročnikov na naš list, ki bodo do 20. t. m. nakazali
vsaj četrtletno naročnino po Din 130.—. Najbolje je, če sami poberete naročnino in jo pravočasno nakažete Upravi Slovenskega Jadrana v Kopru.
2.	— če do 20. t. m. dostavite podpisani upravi sporočilo, katere nove naročnike ste pridobili, ker vas bomo na osnovi te prijave uvrstili med tekmovalce, seveda, če bomo ugotovili, da so vsi pridobljeni naročniki tudi dejansko vplačali naročnino.
Kako bodo podeljene nagrade?
Računajoč s tem, da se bo tekmovanja udeležilo dosti prijateljev našega lista, bomo podelili posamezne nagrade tako, da bo za I. nagrado izžreban eden izmed tistih, ki bodo listu pridobili vsaj po 10 naročnikov; drugi nagrajenec izmed tistih, ki bodo pridobili vsaj 5 naročnikov in tretji nagrajenec izmed tistih, ki bodo pridobili vsaj po 3 naročnike. Tisti tekmovalci, ki ne bodo izžrebani za razpisane nagrade, pa bodo sprejeli lepa knjižna darila v vrednosti, ki bo ustrezala številu pridobljenih naročnikov.
Vabljeni ste, da prisostvujete žrebanju
Na dan 22. t. m. ob 17. uri popoldne bo v prostorih uprave Slovenskega Jadrana v Kopru, Kidričeva 26/1, javno žrebanje razpisanih nagrad. Iz vrst naročnikov našega lista, po možnosti tudi tekmovalcev samih, bo sestavljena komisija, ki bo izžrebala imena posameznih nagrajencev. K žrebanju so vabljeni vsi tekmovalci!
Pišite na spodnji naslov:
Uprava »Slovenskega Jadrana«, Koper, Kidričeva 26/1
Catherine Barkley so irnele bolničarke zelo rade, ker je bila vselej pripravljena prevzeti nočno službo. Z malarič-nimi bolniki je imela le malo opraviti. Fant, ki je hotel odviti upaljač, je bil najin prijatelj in ni ponoči nikoli zvonil, razen če ni bilo kaj nujnega. Sicer pa sva vmesni čas bila vselej skupaj.
Zelo sem jo ljubil in ona je ljubila mene. Podnevi sem spal in čez dan, ko sva bila budna, sva si pisala lističe in si jih pošiljala po Fergnsonovi. Fergusonova je bila dobro dekle. Ničesar nisem nikoli zvedel o njej, razen tega, da je imela enega brata v 52. diviziji, drugega pa v Mezopotamiji in da je bila zelo dobra s Catherine Barkley.
»Ali boste prišli na najino svatbo, Fergy?« sem jo vprašal nekoč.
»Nikoli se ne bosta poročila.«
»Seveda se bova.«
»Ne, ne bosta se.«
»Zakaj ne?«
»Pobila se bosta, preden se poročita.«
»Nikoli se ne tepeva.«
»Imate še časa.«
»Ne tepeva se.«
»Torej bosta umrla. Pobila se bosta ali pa umrla. Ljudje ne počno drugega. Ljudje se ne poročajo.«
Prijel sem jo za roko.
»Nikar se me ne dotikajte,« je rekl3. »Ne jočem se. Morda bo z vama dvema vse v redu. Toda pazite, da je ne spravite v težave. Če jo spravite v nesrečo, vas bom ubila.«
»Ne bom je spravil v nesrečo.«
»Torej zelo pazite. Upam, da boste ozdraveli. Lepe trenutke preživljate.«
»Res nama je lepo.«
»Torej se nikar ne tepita in ne spravite je v nesrečo,«
»Ne bom.«
»Ne pozabite, da morate paziti. Ne želim ji, da bi končala z nekakšnim vojaškim otrokom.«
»Dobro dekle ste, Fergy.«
»Ni res. Nikar mi ne laskajte. Kako je z vašo nogo?a
»Prav dobro.«