dar rt niske m ar Izhajajo-vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. 9 Ljubljani v sredo 13. oktobra 1869. Haj Gospodarske stvari. namen umnega plemenjenja in kaj tem skušnje ucé? več ležeče, pa vendar ne vse, tudi matere premorejo veliko. Po života, k materi tu se izdeluje večidel sprednj in dlak m u « » XII O ploh V i pa bolj zadnji del života Namen umnega plemenjenja je, da si gospodar pri- dega in pa notranjstvo nist del po 9 x j/« uwuiMUjoi*v, to je, ívu, iz» utere se aeia mleko, mast, volna itd. in pa duh. Očiten dokaz li kost mla iz ktere se delà redi dobre in lepe živine, kakor je potřebuje za meso 9 svoje gospodarstvo. Navadno je gospodarjem bolj vstre- tega nam je mula; mula je otrok matere kobil m zeno z dobro živino, kakor z lepo : če pa zamore oboje pa čet zediniti vjema z dobroto, in • J tako Le pota se tudi rada poglej vùn gleda bila itd. Zato je pa tudi znano , je pa tolikanj bolje. gospodar, ki potřebuje težke živine, močnega konja imenuje lepega, delan v vsem životu po razmerah žlahnega Arabe a. veča naredi in zlep m vidil boš in da 9 kako lika kot ko da se manj ULiCUUJC ICiiûO jv »wui ûuauu , Urt OC 111 « čeravno ni iz- vina možkega spola po veči ženskeg ž 1- Zato P > kravo imeti treba, da ni če hočeš dobro molzno krava (mati) dobra mle Dobra živina je mnogokrat tudi lepa, zlasti kar vprežno živino zadeva, ker tista naprava in postava glave, vratu, karica, temuč tudi bik (oče) mora biti sin dobromolzne hrbta, križa in nog 9 Čidel tuđi dobrega. y. w j vime, pu uiuuúiu luuuvm nepre- Priredba lepe in dobre živine se opira na stano- menljivo podedovane lastnosti imata oče ali mati, toliko ki delà konja lepega, ga delà ve- matere Če bolj stanovitne po mnozih rodovih nepre vitno postavo natore 9 po kteri se lastnosti sta- gotovejše je,^da tista stanovitna kri se bo prelila tudi _ 1 « m _ . m m. ~ jl otroke. Kakor stariši, tak otrok rise v prenasajo na to je pravilo, ki večidel veljá, čeravno ne vselej. v mladino boj e ni živina prave utrj korenine se • -------— - f'4« • v MMJWUW avigiuuc j oi tište dobre lastnosti, ki jih ima, rade pogubile J ^IMTllV , 'VVÍUV1 J J uv * ~ ~ - ~J - . ^ ^ ^ -- - f--j-----7 - — ~ Umnim gospodarjem je tedaj na voljo dano si iz- Zato tudi pri živini po pravici veljá hvala, če zamo rejevati dobro in lepo živino 9 če rejo umno ravnati v živinoreji. Kakor si gospodar za- hočejo in tudi mo- remo reči: „to je še živina stare korenine more zaploditi ie jlcjju iu uuuiu »<*ujo v o v u j val, v -ha WXXXW tioůo jo , kterem so poprej edine lešnike bile, ravno to zamore žiahne lastnosti ene strani spraviti v mlađeg lepo in dobro sadje v svoj vrt v Ce sta si oče in mati bolj razločna med sabo, toliko slabeja bo mladina in toliko teže je, dobre ali Oče m tudi gospodar v svojem hlevu doseči, pa cepiti je mati si morata v telesnosti k biti treba drevje livati itd. 9 ga požlahnovati, mu streči pridno in pri- ? Kakor na vrtu, tako v hlevu! Brez uma in pridnosti ne bo nikjer in nikoli nič. tudi mladina taka nimi stariši si zboljšal rod tako 9 potem bo lahko names to da bi živinorejec z različ da živine. Kaj mislite, da so Angleži od nekdaj take še imeli? Nikarte? Vemo, da veliko in največ stori zrak, živež rod . Napake in bolezni starišev se pokažejo včasih v poznejšem rodu; včasih v prvem ni nič videti 9 tište napake 9 ki .1° ) ima oče ali mati, v tretjem ali če- pa vsega vendar ne, in Španjce, ki so trtem pa. Tako tudi nekteri otroci niso ne očetu ne nekdaj imeli najžlahnejše merinoške ovce, so poslednji materi podobni, dedcu ali babici (stari materi) pa čas že prekosili Saksonci. 6. Od premladih slabih, pa tudi od starih Očiten izgled, koliko je ležeče nad umnim pleme- slabotnih mater, pravijo, da rodé posebno rade njenjem, nam je tudi človeški rod. Kako močen in mlade možkega spola, nasproti pa po mladih slabih čvrst je bil nekdaj 9 še bo kakošen pa je sedaj in kakošen očetih pride več mladine ženskega spola na *3Vet. 9 ako se v dovoljenji zakonskega stanu ne bo nic 9 Sploh je število možke in ženske mladine si zelo prišlo tako da ne moremo ravno reci da gledalo na telesne lastnosti. Ce nektero nevesto in ne- enako kterega ženina pogledamo, moj Bog! kakošna sta! v več živine možkega spola na svet kakor ženskega. bolnišnico ju poslati bi bolj pametno bilo, kakor jim pravico dati, ljudstvo množiti. Iz tute bo tuta 9 in iz pokveke bo le spet pokveka. In tako hira rod za rodom, in nemožen na truplu je nemožen tudi v duhu. Tù se tudi očitno vidi Domovina mnogovrstnih sadežev. Marsikteri izmed naših sedanjih kmetičev bi rad križem" pari ; kaj je iz tega, ako se „vse vedel in izvedel: od kod je přišel k nam ta ali uni sadež, o kterem prosto ljudstvo misli da je naš že od Skušnje mnozih let in mnozih dežel so o prena- nekdaj. — Hočem jim tedaj vstreči in jim za kratek šanji životnih lastnosti starišev na mlade učile sledeče: čas navesti domovino nekterih imenitniših in nam zeló Na očetih je pri plemenj3nji res veliko in naj- potrebnih sadežev. Jabelka so prišla iz Sirije in Egipta na Grško ) ^aškega so se razširjala na- Kut od tod pa na Laško in iz prej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen tisto drobno jabelko, ki se še dandanašnji „Api nuje dij ali Krete so so tudi v jutrovih deželeh domá; iz Kan ) in Smok pri ali fig na Grško, odtod pa na Laško so iz a Azij j pa tudi iz Afrike íme- ,vzasadil je ,,Apij" na Laško. Češplje ali slive so v Siriji ali Armeniji domá; ob času križarskih vojsk so jih zaplodili na Francosko morja je eno fig prvič prišle na Grško. Na Francosko jih je prvi pri sadil cesar Julijan Odpadnik, ko je še namestnik v Galiji bil. Plinij tudi piše, da na bregu kaspiškega in Nemško. Tista sliva > ki se se dandanašnji „dama- drevo vsako leto po 270 včasih več mernikov smokev rodilo f in še ščanka" imenuje, domá je iz mesta Damaska. Nekdaj so iz Jutrovih dežel le samo suhe slive v Evropo vozili, in Laško, in od ondot Črešnje so dobili najpoprej v Rim iz Ponta v vsaki drugi azijatiški sad Lešniki debelejši so prišli iz Ponta na Grško nam ; pri mali Aziji. Neki Lukul" jih je 100 let pred Kristu- drobnejše sprevrgl nas pa so se kakor mrzlejega podnebja v sovim rojstvom iz azijskega mesta „Cerasus" prinesel v Rim od tod se v latinském jeziku še dandanašnji so iz južne Kalmukij D Buče ali tik Rdeče grozd nam prišle črešnji „cerasus" pravi. Leta 40. so prišle Črešnje na Angleško. — Lavorove ali lorberjeve črešnje so se ime- „Zante" v 16. stoletji na Angleško zaplode so iz azijatiškega Rusovskega. ali ribezelj je iz Grškega otoka bilo novale tište prijetno grenkljate črešnje, ktere so Rimci čepili na lavorjevo drevje. Akacij a je v j Hruške so najboljše prišle iz Aleksandrije 9 iz plodila po vseh delih svetá. Red ke v je v Kini domá Ameriki domá, in se je odtod Numidije, Sirije in Grškega. Plinij jih je poznal že 34 plemen. Tište prijetno-dišeče hruške, ki se mote" imenujejo, ^ ^ v,«*^ «.^c** ~ r -^---^ vojsk iz Perzije ali Turčije v Evropo. — Bergamot je nimi jneniškimi jedili mX It n V\ /\ ch s~\ rl r\ i n w a vi n a rv\ IA vt a iti • It vi a A11 v^ i A ^í . o h n i o iCk i7 n so prišle se ob času „berga-križarskih Česnek j Azij na Rusovskem , in česnik (Schnittlauch) nam přinesen nahajamo leta 1351 prvikrat med post turška beseda in se po našem pravi: „kneginja Čeb ula je iz perzijske dežele „Kilan" v naš del Breskve smo přejeli iz Perzije; ob času imenit- sveta prinesena nega latinskega pisatelja „t amja unu v*«, ou ^ muuw, Wu,ui4uuu«ttvm „^oj breskve v Perziji strupene, da pa zgine ta strup iz vanem, rastejo čebule po eno ped dolge Plinij a u Je bilo znano da so funte Na domovini njeni vaga ena čebula po amerikanskem otoku „Hispaniola" imeno njih kedar se presadijo v tuje bolj severne kraje. je neki iz Breskvova jederca tudi pri nas niso brez strupa, in sicer tistega, ki se „pruska kislina" (Blausáure) imenuje. Marelice so v Aziji domá. Kakih 40 let pred Kristusovim rojstvom so prišle v Rim, in od tod so se razširile dalje po svetu. Najprva murba na Francoskem južnih goratih krajev Evrope prvič přišel na Slezko; zato že od nekdaj slovi šlezko platno Evropo Konoplja se je iz izhodnj Indij plodila v Bomb bila h koncu križarskih vojsk blizo „Moutelimarta* V se dandanašnji varujejo hvaležni Francozi to v 10. stoletj Je . vsajena; murbo, ker iz njenega semena pridelana drevesa dona- vsako leto črez 100 milijonov frankov za svilo, ki se na Francoskem prideluje. Leta 1564 je vrtnar Franc Praukat prve murbe zasadil okoli mesta Pariza, kterih iž ali pavola je přišel po Feničanih in Kartaginčanih v Evropo. Na Nemškem so ga predli že Besed sajo Zgodovinske stvari se je že leta 1606. štelo blizo 4 milijone dreves. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije přinesli Ođkod Slovenci i vii prišli Norika ? ★ dežele nekdanjega v Rim ; od kodar tudi ime >i laški oreh" (wálsche Nuss). Veliki orehi so iz Ponta, zato se tudi imenujejo „pontiški orehi". — Ali takih orehov vendar ni nikjer drugod, kakor jih imajo Rusi v Krimu. — Najslavniši velikan stoji po popisu A. žl. Grimm-a v dolini Baj-darski poleg Balaklave. Starosti tega oreha cenijo ne- Spisal Davorin Trstenjak. kteri na več 1000 let, in morebiti so že grški naselniki s sadjem njegovim kupčevali v Rim. Vsako leto nosi 70 do 100.000 orehov; lastnina je peterih družin, ki vsako leto mirno delé med seboj bogati pridelek. Blizo tatarske vasi „Partenit" so neki tudi taki velikani, kterih sad redi eno ali dvoje tartarskih rodo vin. Pravijo tudi, da meri obsežek takega drevesa po 20 črevljev in da Vprašanja, odkod bi Slovenci, ktere po gotovih sporočilih že leta 595. po Kristusu po vseh stranéh nekdanjega Norika naseljene najdemo, prišli, ni še noben zgodovinar rešil. Vsak narod ima povesti, kje je njegova zibelka stala rodnih pravljicah in pesmah še važne življe svojega poganskega bogočastja, nimajo ne ene povesti o svojej prvi domovini. Muhar misli, da so Slovane v pokrajine današnjega Avstrijskega, Stirskega, Koroškega in Kranjskega pripeljali Obri okoli leta 592. do 595. Al to ni K - - noriški Slovenci, kteri so ohranili v na- znaša pridelek vsako leto po 150 do 200 tolarjev. Mandelnovo drevo raste divje v Aziji m Afriki 9 iz Grškega smo dobili mi k nam prve mandelne. Pomaranče so rastle nekdaj v Mediji in ziji nih 9 v Afriki Per- znane pa so že silno dolgo. Že pesniki starodav-časov so stavili njih domovino v vrte „Hesperid" 9 to je v vrte tistih Vil 9 od kterih prav- mogoče. Obri so 1. 562. skoz pontijske ravnine prišli do Dunaja, in so si iztočne Slovene (Ante) podvrgli. Od iztočnih Slovenov toraj ni mogoče bilo nikakošno odcepljenje. Tudi bi ne bila mogla, ako bi se kakošna betva bila odtrgala in pred Obri zbegnila, v krajine no-riške, ker morala bi bila predreti zemljo Herulov, Ge-pidov in Longobardov, in premagati prve stanovnike ljica pripoveduje, da so v vrtu Juninem varovale „zlata jabelka", ki brž ko ne so pomaranče bile. Prvotno ' i f v • i • i M v •• Iv i • r Noričane 9 kteri 9 še so v oni dobi 9 kakor gotovi viri sporočujejo, v Noriku stanovali. drevó naših evropejskih pomaranč, pravijo, da še stoji v vrtu grofa „Lovrenca" vLizaboni; leta 1548. Leta 566. so začenjali Longobardi se z Obri po- je bilo gajati zarad odstopa zemlje, v kteri so prebivali rav- ondi vsajeno z več drugimi vred, ki jih je Janez de Kastro" iz Indije v Evropo prinesel; pa vse druge so vsahnile, samo to drevo je ostalo. Limone ali citrone so tudi kakor pomaranče, prišle iz Medije in Perzije. nine Potisja in zarad poboj e vanj a ljutih priseženih sovražnikov Gepidov. Leta 568. se Longobardi pod Alboinom vzdignejo na pot v Italijo, ko so s pomočjo ♦ Sestavljeno po točnih virih bizantinskih pisateljev in pa Pavlu Diákonu, Einhurđu in drugih. Pis. Obrov potolkli Gepide. Obrom se nasproti postavijo Rimljani, in njihovega vojskovodjo Bajana iz Sirmija nazaj vržejo. Boj med Obri in iztočno rimskimi cesarji je še běsnil za Justina II. (t 578.) in Tiberija. Obre so za hrbtom napadali Sloveni (Anti), toda niso jih Obri v Noriku m pripeljati mogli. Za cesarja Mavricija (nastop. 582.) sicer vidimo Bajana vihrat proti gornjemu Dunaju do toplic „Avgusta" imenovanih, ali odtod se on obrne s svojo vojsko proti boku Ćrnega morja, in vojskovanje se je přestavilo v okrajine Ha em a. Bajan je bil 587. leta pri Adriano- polu premagan, in sklenilo se je primirje na pet let. Med tem so iztočni Slovani zmirom huje rivali za Lenoba je gnjusoba, Lenoba je vragova mreža, Brez potů ni medů ; Med pravico in krivico ni srede, Kdor za tuje prime, ob svoje pride Krivično blago nima teka, Kar se ne stori, se ne zve; Kdor visoko leta, nizko se vsede, Na lice priljuden, na robe ostuden Kakor se posojuje, tako se vračuje ) y y Kakor si kdo drugih. postelje, tako bode ležal in še več Obri, ali ne proti gornji Panoniji in Noriku, vode travo strigla, uči, da temoč proti dolnjemu Dunaju, ko so se poprej že v današnji Mol davi in Valahij i trdno bili ustanovili. Leta 594. in 595. je iztočno rimski vojskovodja Prisk se proti Antom vzdignil, in v tej dobi Kakor se pripoveduje od žene, ki je toné še iz uganil. Baba ne molčí, če jej tudi hudic na jeziku sedí. To spominja na g. fajmoštra, ki jo je tako dobro Ko Je namreč ena ženica njemu prišla tožit se že imenujejo Sloveni v Noriku. Da bi bili sem prišli, gori po Dunaji in čez Karpate ni bilo mogoče, ker češ, da je blago- tukaj so stali Obri, Gepidi in Rimljani. Edina pot svojega moža; dal jej je polic vode, slovljena, in jej naročil: Te vode vzemi vselej v usta, kedar se začne mož nad teboj repenčiti; videla boš, je djal, da se bo možu jeza polegala, kakor se ti bo voda ^v**, ^ v, y * v. . * * j v. u .. —— ~j — ; — - ~-----j— r---o---; ~— — bila skoz Moravsko in avstrijski Dunaj. Al tudi v ustih ogrevala. In glej, pomagalo je. Kako lepo nam pojasnuje R. Ledinski prislovico Mož beseda tukaj ni bilo mogoče. Leta 487. še najdemo na levem bregu Dunaja in dalje gori po dolnjem Avstrijskem in Moravském Ruge, v svojej krasni pravljici: „Kralj in možaka poštenjaka". 2) leta 495. H erule in Gepide, in te sedeže so si po *1 * ' " odhodu imenovanih nemških plemen osvojili moravski jamo pade, kdor jo drugemu koplj Slovani, kteri pa niso mogli dalje naprej Ali se ne bere iz lepe pripovesti Koseskeg r\nrln 1/ rî av« i a rlr»nnřúmn lr a n 11 a 3\ da )) ker so njim "-~" r —---o; —j m—i—j ? . . J— na poti bili Longobardi, kterim je Justinijan leta 548. Panonijo přepustil, po njih odhodu pa Obri, kteri so v dolnji Avstriji imeli 3 velike tabore (Ringe). Kedar Bog mudi, ondaj se nič ne zamudi Kako rada Sova senici glavana pravi k/V OV/UAVi ^IMlTWli« j^J JL C* Y X ^ uči stara pripovest. Sel je neki grbec ko u u1 iii i x1v9ujji lllluil tJ *cuao lauvi ^ ^niugcy. ouain j/w^uiv/íji. a jv^ uvivi , x%.\j 8Q je so Za Rugov še so na levem bregu Dunaja stale komaj danilo, po poti in srečal znanca, kije bil na mučne rimske straže, toda ni bilo mogoče v Norik. Rim je padel leta 476. Vladar in dedič zapadno- rimskega cesarstva je postal Gotin Odoaker. ~~ za njega nikjer bivalce dobil ni zaznamljano, da bi zmirom se se imenujejo Tudi Norik nove pre- Noriki, in Si- eno oko slep. Ta ga potiplje za grbo ter zbadljivo reče: — tako zgodaj neseš v^mlin? Uni mu položi prst na Kaj, slepo oko in odgovori: Čuda, da vidiš eno okno ! Da y ki SI odprl se kdor je vseh del mojster, je vseh rev gospodar donij Apolon, piše, da jih je leta 430., ko so se bili vidi se iz te-le govorice: Pride nekdaj popoten dijak ~~ vé Prokop do rokodelca in ga poprosi božjega darů. Rokodelec spuntali, Aetij pokořil. Za Norike leta 565. (Dal. prih.) ga vpraša, kaj da opravlja. Ošabno mu odgovori dijak: Tako so Xárodne stvari Mojster sem sedmerih svobodnih umetnij! namreč nekdaj imenovali vednosti, ki so se jih učili le svobodni. Ko to zasliši rokodelec y zgrabi za vatel pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje.) Kakor pravljice in pripovedke plašijo in svarijo nas tudi prilike in pregovori pred hudim in nagibaj in zareži: Ali se mi ne pobereš, lenuh; jaz le eno ro- ? 5 kodelstvo znam, in vendar preživim vso ti pa s sedmerimi ne moreš samega sebe Iti je moral potepuh brez darů. Lažniku se še resnica ne verjame to kaže sledeča smešnica. svojo družino da te! y dobrému ; kajti ali se šalijo ali repenčij ali karaj y ali Gotovo elej so nam pravi vodniki v življ Nek častnik dobi povelje z oddelkom vojakov iti da zakopljejo pobité. Kar zdihne hudo ra- gospod, na monšče J ua uiuiiouv^ ua ^aav^/ijv^jv jjkj uhu« x\ai auiiiug gladijo njen vojak in s puhlim glasom zastoče: Lejte y da mnogo prilik ravno iz pravlj jaz še živim. Eden pokopačev pa pristopi ter pravi: Nič mu ne verjemite, gospod poročnik, tega jaz dobro da nam marsiktera še hrani lepo jederce kake pripo- poznam; veste, da je nesramen lažnik! vedke; znano je pa tudi, da je marsiktera prilika bila (Dalje prihodnjič.) ) vzrok kake govorice. Te so dostikrat jako smešne une pojasnujejo časih pregovore, kteri bi nam sicer morda mlj bili Poziv Slovencem! Kako lepo na pr. nam dokazujejo Ezopove basni i f> Gad in bělouška y da ali: Kdor le z glasom pomaga, malo pomore Naj Gosp. D. Trstenjak predlaga v „Slov. Narodu": pri vstopu k družbi sv. Mohora prihodnje leto y> Žena in kokoš y da Je ali yy Lakomnost člověku dostikrat v potrato; Popotnika in medved", da Prave prijatle skušamo le v nesreći. Pripovedke „o potovanji našega izveličarja s svetim udje razen letnine dodali vsaki po 10 kr., po tej poti bi se nabralo okoli 1300 gold. Za 300 gold, bi se Ja- omislil spodoben spominek. Letni odstotki od nežiču 1000 gold, pa bi se dajali za darilo pisatelju, kteri bi družbi izročil najboljše delo za natis, in to bi bila vse Petrom" lepo razjasnujejo > da zive dni yy Janežičeva ustan o vite v". Radostni Přestavil Fr. Metelko. s 3 Jos. Wenzig: Westslavischer Marchenschatz. Leipzig 1866. Schiller's Gang zum Eisenhammer. podpiramo ta predlog, da se pa vresniči, treba, da na-biratelji družbinih udov ljudém primerno razjasnujejo blagi in vredni namen, kar naj jim bo živo na sreu. Gotovo pa je Slovencem sveta dolžnost, da varujemo in slavimo spomin Janežičev! Zato smo koj v začetku imeli namen, ki ga razglašamo tu: Naj blagovolijo častiti rodoljubi vseh slovenskih strani zla-gati, da se ranjkemu pisatelju postavi pri-meren spominek! Doneske bo prejemalo in razgla-šalo „Besednikovo vredništvo" v Celovcu. Prosimo, da tudi drugi slovenski časniki razglasijo ta poziv. Slovence sploh pa prosimo, da z dobro voljo pospešijo dobro in blago reč! „Besed." Crtica iz potovanja po Dolenskem. Potovaje po premilej našej domovini, sem videi mnogo lepih krajev, prijaznih vasic> veličastnih cerkvá, živel med mnogimi družinami, čul njihove govore, videl navade naroda itd.; al iz srca moram pripoznati, da se mi ni noben kraj tako dopadel, posebno kar se tiče izobraženja in priljudnosti, kot ravno Dolensko. Kako radostno bije srce potniku, ko čuje prijazne pozdrave prostega ljudstva, ko čuje čisto slovensko govoriti. Res odlikujejo se Dolenci pred svojimi sobrati se skoraj nepopačenim govorom in neko posebno vljud-nostjo. Ne vidijo se sicer po Dolenskem romantične planine, v nebo kipeči velikani z beloodetimi glavami; zastonj se ozira oko po krasnih ravninah, prijaznih liva-dah, a vendar brez vsega tega mora se Dolensko vsacemu izobraženemu tujcu priljubiti. Povsod pozdravljajo potnika zelene vinske gorice, kratkočasi ga s holma v holm vijoča se pot, pozdrav-ljajo ga hladni logi, ki ga senčijo ter mu brišejo potne srage z zagorelega obraza. Globoko ginejo potnika premile narodne pesmi, ki odmevajo z vinskih goric po dolih v poznej noči, zlasti ako ga pozdravljajo ponočni ognji, ki plamenijo po vinogradih ter mu čarobno obsevajo stezo po temnem logu. Vže od daleč vabi sleherna preradodarna roka potnika, sprazniti kupico domače presladke kapljice. Omenim naj memo druzega samo cerkveno petje v farnej cerkvi v Trebnem, ki je živa priča marljivosti prevrlega učitelja in izvrstnega rodoljuba gosp. Arko-ta. Kaki sladki občutljeji obdajajo srce slehernega Slovenca, ko čuje preblago slovensko sestrico svojo pevati pre-milo pesem, ne morem primerno opisati. Taki občutki so navdajali mene, ko sem čul izvrstno trebniško pevko, ki je pevala tako milo, tako čisto in simpatično ; zraven pa tudi v pravem cerkvenem duhu, da se redkoma čuje tako petje na deželi. — Pripoznati moram, da še nikdar nisem poslušal nobene sloveče „primadone" s tako ginljivostjo in tako pažljivo, kot prosto domorodkinjo, ki zasluži javno pohvalo pred slovenskim svetom. Med prostim ljudstvom se nahajajo naravni zakladi še čisti, nepopačeni; oni razodevajo javno sočutje in blaga srca svojega naroda. Ravno mi Slovenci, akoravno zaniče-vani, se lahko ponašamo se svojimi narodnimi pesmami pred celim svetom. Pridejo naj le ponosni Nemci, ki nas imenujejo „barbare", med prosti narod, naj slušajo, kaj on misli, kaj on čuti, in pripoznati morajo s pre-slavnim pesnikom svojim, da so gola resnica njegove prelepe besede: „Tam ostani, kjer pojó, Hudobni pesem nimajo". Poženčan. Vrtec lepoznanski. Visoka pesem. Zložil Jovan Vesel-Koseski. (Dalje.) jV n. t hi Ki v nebesih si. Razprostrel si svojim delam časnim, Kterih ni prezreti svetu moč — Tvojih dik in večne slave glasnim — Višnjev krog, zvezdiša poln obroč. Luči tma! — kter angel jih prešteje, Ki ga um doseže zadne tek ? Kdo spozna, dokod, odklej so meje, Bitja čas primeri kdo jim nek? Iz deljav nezmerne te visosti Pride dež in blagor plodnih ros, Dajo svit nam sonca žarki prosti, Hleba slad, jedil dostojni kos; Pa zavrè i grom iz te višave, Sine blisk, strupene kace kip, Lopi tresk na greha krive glave, Hipna smert njegov je rahli tip. Tam slove po veri naši dečni, Kteri so vtelesenja le všeč, Tvojiga ravnanja domi večni, Tvoj prestol, izvir, dozorje sreč. Tam je mir, ki duša si želi ga, Tam je raj in bitja pristni cvet, Krona tam zaslug, prevena briga Vsakimu, za blagor ki je vnet. Tam si ti, milote poln daritelj, Ki speljá po lastni volji vse, Stvarnik nam, podpora in učitelj, Bič le tem, ki dobrimu se vprè. Kraji tam so sladniga pokoja, Kih zastonj pod soncam iše duh, Tam je raj, nar višji slava tvoja, Sverha tam posvetno praznih muh# Njega dni, ko mrak so bile glave, Clovek top ni pota našel sam, Jasnul si osebno tmin gošave, Kazal mu naprej, — in kdaj in kam. Pervi par je čul te govoriti, Noeta si v brod otel potem, Abraham je slišal kaj htje biti, Kot pred njim očak Metuzalem. Jakobu pokazal je nasproti Pot visok se v nebo polzno sterm, Mozeta poklical je v šamoti V prid ljudem nakrat goreči germ. Davida od čede je peljalo Tvoje cio na tron pre viđenje, Drugim je v podobah mero dalo, Svetu vkljub doseglo pično vse. Kar prižgal pa Kristus je svetila, Jasen je, dorasen umu svet, Čudežev posamnih zdaj ni sila, Uk njegov med čuda sam je štet. Tehtnico le sučeš ti nad nami, Strogo vsak presodiš berzni čin, Tak zavor si himbam in omami, Naših del do sodbe živ spomin. Bodi zmir vodilo nam pravica, Djanja cilj keršanstva blesk in prid, Ravnanju podlaga le resnica, Trudu vsim nasledi blag izid. Bodi nam vse žive dni zagernjen Samoprid in lastnolubja vir; ' Kviško scer nenehama obernjen Ž aruih želj pobožno čist ozir. (Dalje prihodnjič.) Deželni zbori. S taj ar ski dezelni zbor. V 9. seji 29. septembra se je spet oznanilo mnogo vloženih prošenj, med drugimi tudi ona graške kupčij -ske zbornice zastran delanja železnice iz Gradca v Rabo. Predsednik naznani interpelacijo g. Hermana do deželnega odbora zastran podeljenja učiteljskih služeb na realni gimnaziji v Ptuju učiteljem, ki ne znajo slovenski. — Dr. Stremayer porocuje v imenu finan-čnega odseka o računovem sporočilu deželnega odbora za leto 1869., in o proračunu deželnega zaklada za leto 1870. Za omiko v vojaških zavodih določenih 5250 gld. se ne bo več plačevalo, ob enem se tudi pooblasti deželni odbor, da naj gledé na razmere, ki so se po novi vojni postavi zlo premenile, delà pri vladi do tega, da se odpravijo vse štipendije "za učence v vojaških zavodih. Stremayer priporoča po tem, naj se poviša podpora, ki se dava društvu, ki podpira uboge pridne učence na tehniki, od 200 do 500 gold, na leto in predloži, da se vsakemu štirih razdelov šolnih na viši tehniki naj dá darilo od 100 gold., in deželni viši realki dvoje daril po 50 gold., ki se naj dajo ubogim najpridnejšim učencem. Predlogi se odobrijo. — Za uboge učence v kupčij ski akademiji se spet dovoli 3000 gold. Tunnerjev predlog, naj se napravijo 4 štipendije po 150 gld. za uboge štajarske učence narudni šoli v Leoben-u, se je tudi odobril. — Podpora za uboge ne mestne učitelje se poviša od 10.000 do 12.000 gld ., ob enem se tudi naroči deželnemu odboru, da mora za učitelje dovoljeno tako razdeliti med ljudske učitelje, đa se vsakemu, ki nima 100 gold, letne plače, naj přidá toliko, da bo imel 100 gold, na leto. V 10. seji 2. oktobra gosp. Herman bere interpelacijo: zakaj se ni v razpisu službenih mest ptuj ske realne gimnazije slovenski jezik kot pogoj stavil? zakaj se je izbral pot poklicanja in ne razpisa? in, zakaj se je dala služba vodje in učitelja za risanje ljudém, ki slovenskega jezika čisto nie ne znajo? — V 13. seji je deželnega glavarja namestnik odgovoril na to vprašanje, pa kaj je odgovoril? Otrobe je vezal; kjer se po pravici ne ravná, ne pomaga nobena zofi-stika ! V isti seji je dr.^ Vošnjak napovedalinterpelacijo na vlado zarad zedinjenja vseh Slovencev v eno slovensko državno skupino in vpeljanja slovenskega jezika v šole in uradnije. — V 14. seji se bode brala ta interpelacija. Dezelni zbor goriški V 3. seji 6. oktobra je dr. Ton kli stavil po slovensko dvoje interpelacij : a) zastran ravnopravnosti jezikov v šolah in uradih (je po zapopadku, razun po-slednje točke in nekterih razlogov, le ponovitev lanske dotične interpelacije, na ktero ni vlada niti odgovorila, niti kaj storila tega, kar se je v njej zahtevalo). Vprašanja je stavil ta-le: 1) Kaj je visoka vlada storila, ali misli storiti, da se na Goriškem enakopravnost jezikov v ljudskih in srednjih šolah in v uradnijah vresniči? 2. Misli li vlada tište uradnike v slovenskem jeziku za-dostovati. 3) Ali misli visoka vlada sploh, kedar službe podeluje, sosebno pa pri c. kr. apelacijski sodniji v Trstu držati se načela, da samo takim osebam službe poděli, ktere so tudi slovenščine ustmeno in pismeno zmožné? 4. Misli li visoka vlada poduk v srednjih šolah tako uravnati, da se bodo slovenski učenci na c. k. gimnaziji in realki po slovenski podučevali? Misli li visoka vlada storiti začetek dejanske izpeljave ena-kopravnosti jezikov na Goriškem s tem, da pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici izpraznjeno mesto predsednika poděli taki osebi, ki je slovenskega jezika v govoru in pismu popolnoma zmožná? — Podpisaniso: dr. Tonkli, A. Marušič, dr. Abram, dr. Žigon, Karol Pagliaruzzi. — Druga interpelacija je zadevala državno cesto, ki drži iz Gorice skoz Kanal, Tomin itd. na Koroško. Trzaski deželni zbor. „Jadranska Zarja" piše: Posebno važnega do zdaj tržaški deželni zbor še ni sklenil. V seji 30. sept, je izrekel mestni zbor volitev gosp. Cegnar ja za ne-veljavno, vendar ne soglasno, kakor trdi „Triest. Ztg." Zakaj se je to zgodilo, naj tukaj pojasnimo. Da bi g. Cegnar bil Lahon, nobeden ne bi se bil spodtikal nad njegovo volitvijo; ker se pa poteza za pravico slovenskih okoličanov, zato ga mestni očetje ne morejo videti. Da bi njega bili pri volitvi spodkopali, poslali so v njegov volitni okraj (pa tudi v druge) mnogo vo-litnih listkov. Pisala je te^listke vse ena oseba, kar se po pisanji lehko pozná. Ce niso bili magistratu listki ukradeni, ali če se niso skrivaj natisnili, kar bi vredno bilo, da se preišče, moral jih je poslati magistrat sam. Magistratni berič Kriščak (po magistratovo Crischack!) in še neka druga osoba, kakor čujemo, iz društva „Progresso", nosila sta jih kmetom na dom. Na vseh teh listkih je bil za volilca zapisan dr. Enenkel in tudi imé vsakega volilca. Velevala sta kmetom, kdaj in kje se imajo ti listki oddati. 27 kmetov jih je v resnici oddalo, in tako je dobil dr. Enenkel 27 glasov; 13 kmetov je izbrisalo dr. Enenkelnovo imé in zapisalo namesti njega Cegnarja na listke; drugi kmetje so listke strgali, ker Enenkla niso hoteli voliti, pa si niso vedeli sicer pomagati. Gosp. Cegnar je pri vsem tem dobil 63 glasov, nasprotnik njegov, dr. Enenkel pa le 27. Zarad tega pa, ker je onih 13 kmetov izbrisalo Enenklovo ime, zavrgla se je Cegnarjeva volitev, Prašamo: ali ta faktum ni unicum v zgodovini? Sicer se pa temu nič ne čudimo, vsaj smo vže javno slišali nečega zelo číslanega mestnega očeta govoriti: ,,če bo Cegnar izvoljen, pa ga ovržemo". 1 tv ^ Dezelni zbor kranjski. V 9. seji (ktero smo že zadnjič na kratko omenili) je ustavni odbor poročal o pismu ministra dr. Giskre zarad zapisnikov zborovih. Poročevalec Svetec je o tem pismu poročal tako-le: Ustavni odbor je dobil v zadnji seji nalog, naj pismo c. k. deželnega predsedstva od 26. dne u. m., s kterim se naznanja odpis vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev zastran tega, kako naj se pišejo in veri-ficirajo sejni zapisniki, prevdari, in sl. deželnemu zboru že v prvi prihodnji seji primerne predloge o tem prinese. Po tem nalogu je ustavni odbor vzel to pismo v posvetovanje, ter ga je na vse strani, tako zastran oblike ali formalnosti, kakor zastran same reči ali meri-tornosti na tanko prevdaril, ter ima danes čast, po svojem poročevalcu vspeh svojega posveto vanja in storjeni sklep slavnému zboru predložiti. Kar se tiče najpred formalnosti, ustavni odbor nikakor ne more pripoznati, da bi bil gosp. minister no- tranjih zadev s svojim odpisom pravo in parlamentarno pot ubral; pa tudi ne, da bi bil on, izdati taki odpis, imel kteri pravni ali postavni vzrok. Zakaj to je menda vsaj nedvomljiva, tako pri nas, kakor po vseh druzih ustavnih državah pripoznana resnica, da je to, kako naj se pišejo sejni zapisniki, notranja stvar deželnega zbora samega. Najjasneji dokaz temu je, da je naš deželni zbor to reč, kolikor je bilo dozdaj treba, uravnal s §. 40. svojega opravilnega reda, kteremu je pritrdilo tudi Njih Veličanstvo. Ker naša deželna ustava, kakor je znano, zastran tega, kako naj se pišejo sejni zapisniki, nič ne ukazuje, potlej vsaj po prebranem in po Njih Veličanstvu potrjenem §. opravilnega reda ne more vec dvomljivo biti, da je deželni zbor v tej stvari popolnoma samo-stojen in neodvisen, in da ministerstvo nima nobene pravice mešati se v to, kar deželni zbor v tem obziru sklene. Na dalje bi bil g. minister moral premisliti, da je deželni zbor postavodajalni faktor, kteri ima v smislu člena I. oktoberske diplome ter po obstoječi državni in deželni ustavi sodelovati pri postavodajavstvu, in da mu posvetovalni predmeti ne smejo in ne morejo dohajati po drugi poti, kakor po tišti, ki jo zapoveduje §. 35. deželne ustave, dotično §. 10. opravilnega reda. Iz tega je spet popolnoma jasno, da g. minister, ako je želei, da bi deželni zbor kteri svoj sklep spre-menil, ali kaj novega sklenil, ni imel pravice, odpise ali ukaze pošiljati, ampak bi bil moral, zadobivši poprej potrebno privoljenje od Njih Veličanstva, po poti, ki jo ukazuje omenjeni §. 35. deželne ustave, predlogo prinesti pred deželni zbor. Ako se g. minister opira na to, da so sejni zapisniki podlaga legislativním delom, in da se predlagajo Njih Veličanstvu, mora se opomniti, da to ni nova oko- liščina od letos; zakaj lani so se ti zapisniki pisali spremenoma ali samo po nemško ali samo po slovensko, pa vendar to ni zaviralo, da bi Njih Veličanstvo ne bilo več lani sklenjenih postav potrdilo. Tudi je ono po glasu Najvišega sklepa od 13. januarja t. 1. sejne zapisnike lanskega zbora brez vsake opombe na znanje vzeti hlagovolilo. Zatoraj res ni vedeti, zakaj bi letos zaviralo, kar lani ni zaviralo, in zakaj bi letos prav ne bilo, kar je lani prav bilo. Ravno tako težko je razumeti sklicevanje g. ministra na člen 19. osnovnih državljanskih pravic, in na ravnopravnost vseh narodnih jezikov, ker iz našega zbora ni bilo zastran tega nobene pritožbe. Ce pa misli g. minister, da se mu je treba za narodno ravnopravnost iz svoje uradne dolžnosti po-tegniti, potlej je čudno, da si je v ta namen samo kranjski deželni zbor izbral, ko mu je vendar znano, da se na Stajarskem in Koroškem pišejo samo nemški, v Gorici, v Trstu in Istri pa samo laški zapisniki, čeravno je po vseh teh deželah veliko več Slovencev, kakor na Kranjskem Nemcev. Ustavni odbor tedaj ni mogel najti nobenega ne parlamentarnega, ne ustavnega razloga, ki bi opravičeval ministrovo vtikanje v notranje zadeve našega zbora, in bi bil lahko in po vsi pravici nasvetoval, naj se čez ministrov odpis prestopi na dnevni red. Ali ker je vprašanje, v kterem jeziku naj se pišejo sejni zapisniki, prišlo pred slavni zbor, bil je ustavni odbor te misli, da slavni zbor nima zakaj ogibati se, da bi ne dal razločnega odgovora in da bi stvari konečno ne rešil. Saj se slavni zbor načelu narodne ravnopravnosti nikdar ni ustavljal, temveč ga je na vso moč zagovarjal, in ga tudi zastran zapisnikov djansko s tem pripoznaval, da so se lansko leto zapisniki po slovensko in nemško pisali in da letos, ako so se začeli samo po slovensko pisati, to ni bilo po sklepu de- želnega zbora, in bi se bilo gotovo predrugačilo, ko bi bil kdo zahteval. Iz tega po slavném zboru vselej spoštovanega načela následuje samo po sebi, da, če je treba skleniti, v kterem jeziku naj se pišejo sejni zapisniki, ta sklep ne more drugačen biti, nego ta, da naj se pišejo v obeh, v slavném zboru navadnih jezicih, in ustavni odbor, ko ta sklep svetuje, si je v svesti, da popolnoma ustreza mislim in nazorom slavnega zbora. Samo po sebi se pa razumeva, da ima po smislu narodne ravnopravnosti in člen 19. osnovnih pravic vsak poslanec pravico, da govori in predloge stavi, v kterem teh dveh jezikov hoče, in da ga nihče ne more siliti, da bi svoj predlog v drugi jezik prestavljal. Iz tega pa sledi, da pridejo posameznih poslancev predlogi — ker zapisnikar nima pokliča, da bi jih prestavljal — v smislu §. 12. opravilnega reda tako v zapisnik, kakor so bili postavljeni. Ustavni odbor prinaša tedaj sledeči predlog: Slavni zbor naj sklene: Sejni zapisniki naj se z natanČnim ozirom na §. 12. opravilnega reda pišejo in verificiraj o v slovenskem in nemškem jeziku. — Podali smo svojim bralcem celo to sporočilo , da vidijo, da národni zastopniki zbora kranjskega se ne dajo po nikakem ministerskem ukazu vkreniti na dru-gačno pot, kadar imajo jasno ustavno postavo za-se, — da pa so le spoštovaje ravnopravnost dovolili v to, da za zapisnike poleg slovenskega veljá tudi nemški jezik. Cenčalo se je sicer potem po mestu, ker se deželni zbor ni udal z zvezanimi rokami neustavnemu ukazu, da se bode deželni zbor raz pus til, in že je bil velik „jubel in Israel Kasino"; al če bi se to zgodilo zarad tega, kazalo bi se, da je — v Avstriji ustave konec! — Pri obravnavi poročila šolskega odseka o vladinem predlogu postave o realkah so se razpredli pikalni razgovori med narodno in protivno stranko. Solski odbor je namreč nasvetoval, naj se dá načrt te postave deželnemu odboru nazaj , da se o njem temeljito posvetuje ter da ga primerja s postavnimi vodili realnih gimnazij druzih krajev, in da naj pretresa vprašanje, ali bi ne bilo z ozirom na razmere naše dežele bolje, da se spodnja realka prestroji v realno gimnazijo ter da deželnemu zboru v prihodnji sesiji svoje nasvete predloži. — Zoper ta nasvet šolskega odbora zahteva poslanec dr. pl. Kaltenegger, da se predlog te postave ne obravnava precej danes, ampak še le v prihodnji seji. Ker pa ni obveljalo, da bi se bila obravnava te postave na prihodnjo sejo preložila, je nasvetoval, naj se dá šolskemu odboru naloga, to postavo še enkrat in sicer v meritorično ali določno posvetovanje vzeti ter o njej deželnemu zboru predloge staviti. V svojem govoru hvali dr. pl. Kaltenegger marljivost in delavnost ministra Hasner-ja v šolskih zadevah ter skuša dokazati izvrstnost vladinega predloga postave o realkah. Poslanca Dežman in Kromer sta pritrkavala govoru dr. Kalteneggerja. Poslanec Kromer je tudi deželni odbor zgrabil, češ, da ni nič storil, da bi mogel temeljito po-ročati o postavi, kojo mu je izročil lansko leto deželni zbor v posvetovanje. On občuduje potrpežljivost, ki jo ima vlada z narodno stranko ! — Od národně straní zagovarja prvi dr. Costa nasvet šolskega odbora, namreč ta, da se izroči vladin predlog te postave deželnemu odboru za poročanje v prihodnji sesiji. Dr. Costa dokazuje škodo, ki bi izvirala iz tega, ko bi deželni zbor že zdaj sklenil novo postavo za realke, ako še ni mogoče po skušnjah druzih krajev o tem soditi, ali so res realke po načelih nove postave boljše nego so realke po sedanji osnovi. — Ako deželni zbor sklene za realke novo postavo, se bo morala ljubljanska realka in nepremakljivo blago zoper škodo ognja po novi postavi presnovati, o kteri se ne vé, kako bo logi poslanca dr. Z arnika y y in vstrezala potřebám naše dežele metno, edino realko. ki ? imamo bilo zarad prenaredbe pred 4. bi toraj nespa- deželnega reda v tem smislu, da si deželni zbor sam izvoli y ne dosti jasne postave J° . prestvarjati, ker na poskušnjo nove deželnega glavarja in namestnika y zarad vpeljave slo- nova postava se venskega jezika pri deželnem odboru in po vseh dežel-naslanja ne na skušnje, ne na djanske dokaze druzih nih urađnijah od 1. januarja leta 1870. počenši, 3) zarad krajev, načesabi se tedaj neki mogel naslanjati deželni stalnega prestrojenja deželne bolnice. Razun tega je Za naso deželo zbor pri posvetovanji o tej postavi, bo nobena nesreća, ako se ne sklene že letos nova stava za realke, marvec veleva nam previdnost da ne pose ne prehitimo s to rečjo. smislu dr. Cos to ve m došla v tej seji deželnemu zboru prošnja Adolfa Obreze in Jurija Milavca iz Cirknice kot zastopnikov bivšega od mošta in od mesa, da bi se ne zakupnega društva za poberanje vžitnine od vina je govoril tudi poslanec dr. Bleiweis rekel Je da vinskega in sadnega tirjala za 1867. leto odstotna davščina (pristojbnina) vlada zmirom prenareja in prestvarja, pa je vendar v 122 gl. 80 kr. —Potem se vršé opravila dnevnega reda, čuditi, namreč računski sklepi in računi mnozih deželnih na- Je naši državi marsikaj tako slabega, da se da more kaj takega od vlade priti. On se čudi temu, prav. Vabila dunajské družbe „prijateljev glasbe", da bi da vlada tako hiti in sili z novo postavo o realkah, kot se iz kranjskega deželnega zaklada dovolilo 2000 gold, bi gorelo nad nami, ter vpraša c. k. deželnega predsed- za ustanovitev brezplačnega mesta za Kranjce na du- nika, zakaj vlada z drugimi, veliko bolj potrebnimi naj skem konservatoriju, deželni zbor ni vslišal. prenaredbami tako dolgo čaka in odlašča, na primer z V 11. seji se je debata zarad jezika v zapisniku vpeljavo domačega jezika v Šole in uradnije , ker de- zopet ponavljala, vendar pa sta bila oba zapisnika, slo- želni zbor je že pred 2 letoma dotično postavo predla- venski in nemški, z večino glasov kot pravna spoznana gal in sklenil, ali ta postava še zdaj ni potrjena Pri in potrjena. Poslanec dr. Bleiweis je izročil dežel- takem ravnanji vlade ne morejo imeti narodni poslanci nemu zboru sledeče od 20 poslancev podpisane predloge: nikakor veselja, izdelavati ali presojevati novih postav y yj ker vidijo, da se vladi z drugimi řečmi, narodu najpotrebnejše, nič ne mudí, kakor so na priliko Slavni deželni zbor naj vsled §. 19. drž. osnovne po- ki so našemu stave o splošnih državljanskih pravicah za c. k. uradnije sklene sledečo postavo: S potrjenjem deželnega zbora obrtnijske in rokodelske šole, da bi, na priliko, saj kedaj Mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem tako-le: umne domače zidarje dobili namesti laških itd. govor končaje pravi dr. Bleiweis, da Je treba novih napravah zmiraj gledati tudi na stroške Svoj pri y ki se deželi nakladajo, in da Slovenski jezik naj vsem c. k. uradnijam rabi tako-le: slovenske vloge se vselej rešujejo v slovenskem jeziku: b^ zaslišbe in obravnave s slovenskimi ljudmí se se ne nakladajo ljudém čedalje opravljajo v slovenskem jeziku ; v slovenskem jeziku se veča bremena; on in poslanci njegove straní zastopajo pišejo vsi dotični protokoli ter izdajajo dotične rešitve kmečke občine, morajo tedaj gledati na to, da naroda in posebno zatožbe in razsodbe; c) vsi ukazi, vabila iVLUCV;iVC UUUUC , ALI\JL c*|yJ tcuaj ^Ibuau uc« vu ? uuiuuc* au ůcviUAug ali la^auuuu^ voi uaam ^ vauiict, našega ne pritiskajo presilne naklade; poslanci nasprotne razglasi in naznanila slovenskim ljudem se pišejo v slo- strani nimajo nobene zveze z ljudstvom, zato jim je venskem jeziku. lahko vsaki postav pritrditi, ako le od vlade pride. Določbe prejšnjega paragrafa ve- Zoper ta izrek se iustavi poslanec Kromer, in deželni glavar opominja dr. Bleiweisa, da v zboru sedijo vsi kot poslanci svojih volilcev. Konečno besedo o predlogu postave zastran realk je imel poročevalec baron ljajo za vse uradnije, posebno za vse politične, davkov-ske in sodné reči v civilnem kakor v kazenskem po- stopu. §. 3. Ministrom, kterih se dotiče, nalaga se izvršilo te postave". „Slavni deželni zbor naj vsled §. 19. drž. osnovne Apfaltrern, ki je govoril v smislu odborovém ter na- postave o splošnih državljanskih pravicah zarad učnega svetoval y naj deželni zbor sklene, da se vladni predlog dá nazaj šolskemu odboru, da jezika v ljudskih šolah in v šolah za učiteljske priprav prevdari in deželnemu zboru nike vojvodstva Kranjskega sklene sledečo postavo: nasvetuje načela, po kterih naj deželni odbor pripravi pritrjenjem deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranj-predlog o tej postavi za prihodnji deželni zbor. skega ukazujem tako-le: Za javne šole, to je take, Opravila 10. seje so bila mnogobrojna. Slovenski ki jih zdržuje postava, dežela ali občina. zapisnik se je brez vsakake opombe potrdil 9 pri nem- A. Za ljudske šole. Po vseh ljudskih šolah na skem je pa c. k. deželni predsednik trdil, da je treba Kranjskem je slovenski jezik, samo v nemških občinah to tudi v nemški prestavi dodati, kar je izvirno sloven- na Kočevskem in v Weissenfels-u je učni jezik nemški. Na normal ki v Ljubljani se napravijo, če je treba, skega. Ta opazka je zopet izprožila živ razgovor o tem, kako naj se pišejo in odobravajo sejini zapisniki. Poslanca Svetec in dr. Costa se sklicujeta na dotični učiteljske pripravnike. sklep poprejšnje seje, poslanec Dežman zahteva da nem- za Nemce nemški paralelni razredi. B. Za šole za 3. V šolah za učitelj- . 4. Ministru naj se pišejo slovenski zapisniki čisto slovenski ški pa čisto nemški, poslanec Kromer pa v absoluti- st da naj kar stičnem plamenu kliče deželnemu glavarju zapové, kako se ima zgoditi. To pa spravi poslanca slovenski jezik za učni jezik, in v Ljubljani Kramariča na noge, da vpraša, kako je vendar to, da se nemška stranka deželnega zbora, sklicevaje se na ske pripravnike je učni jezik slovenski, za nauk in bogoČastje nalaga se izvršilo te postave „Slavni deželni zbor naj sklene: Visoka c. k. vlada se prosi: 1. da se v vse gimnazije na Kranjskem vpelje , če je treba redi y OU UULUOaCi O ti Ci Ai IV Cm UuuvlUv^C« CiVJ\JkChj OIVllVU V C* J Vrf O 11C* it/UI . U * lACl, <\rs*\J Ou 19. državne ustavne, tako poganja za nemške sejine in bogočastje od 10. naj se za Nemce napravijo nemški paralelni raz- ako so v odpisu gospoda ministra za nauk leta 1869., št. 21/Pr., zarad da sušca zapisnike, cesarske gosposke pa pravice slovenskega pravoznanstvenih akademij omenjene obravnave že do- da ce- jezika popolnoma zanemarjajo ; Kramaric pravi sarska sodnija njegovega kraja vsakemu vrata pokaže kdor od nje zahteva, da gnane, najpred prihodnji državni zbor prinese načrt postave, kako naj se v Ljubljani napravi akademija za pra- ai v ouuv>uuu via tet jjuaa/^^^ oiav^ xic4 j oo v ujuuijcvui iia^iavi bi mu slovenski pisala, ter da voznanstvo s slovenskim učnim jezikom ; ako pa se se je že njemu samemu to večkrat zgodilo. — Pri gla- take akademije ne dajo osnovati, naj se ustanovitev sovanji zbornica tudi nemški zapisnik z večino glasov slovenskega vseučilišča v Ljubljani prične z osnovo ju- potrdi. — Potem je bila brana z au p nic a, ki jo je ridicne in filozofične fakultete." poslalo politično društvo „Slovenija" večini deželnega Potem se je začelo posvetovanje in razgovor o pred- zbora, isto tako predlog poslanca dr. Razlaga zarad logu šolskega odseka o novi postavi zastran nadzor o ustanovitve deželne zavarovalnice za poslopja vanja šol. Poslanec g. Tavčar je dal to šolsko po- stavo na drobno reščeto ter o njej rekel, da je individualni svobodi in naši narodnosti protivna; ta postava starišem do otrok v šolskih rečéh ne pušča druge pravice nego da smejo otroke imeti; oni morajo svoje otroke v šole pošiljati brez ozira na to, kakošne so šole in kaj se v njih učí, in tudi ne gledé na to, ali je šolski poduk v duhu krščanske vere ali ne, ker šole imajo biti po náčrtu nove postave brez-koníesijonalne, to je, brez ozira na to, ktere vere so šolarji. Ali take sole so za Ameriko, kjer so verske stranke med seboj vse križem pomešane, kjer se gleda le na materijalno korist; in še v Ameriki so si začeli spoznovalci posameznih vér no-vejši čas šole po glavnih vodilih svoje vére ustvarjati. Da se otrokom kršćanskih starišev dade prava kršćanska šolska izreja, mora tudi krščanska vera na ves šolski poduk svoj upljiv imeti, drugače se bode širila po novi postavi verska mlačnost, torej morajo imeti sole glavni značaj vére šolske mladeži. — Dasiravno je vladin načrt postave o šolski nadzorniji proti načelom krščanske vere in naše slovenske narodnosti namerjen, ga je vendar slovenska narodna večina deželnega zbora v pretres vzela ter ga po svojem mnenju prenaredila, ker ako bi mi rekli, da nečemo s to postavo nič opraviti imeti, bi vlada ravnala absolutistično, kar je že preteklo leto dokazala. Ako pa vlada ne potrdi te postave po naših prenaredbah, nam bode dajala naša krščanska vera in narodna zavednost zadostno moči, da se ohranimo. — Poslanec pl. Langer, šolski nadzornik, ugovarja, da bi bile šole zadnje leto slabeje nego so bile prej. Na to prime besedo poslanec dr. Toman ter pravi, da se je naš deželni zber lansko leto pri sklepanju postave o šolskem nadzorništvu vjemal in ravnal po dotični postavi državnega zbora leta 1868. ; al dunajska vlada postave, kojo smo mi lansko leto sklenili, ni Njegovemu Veličanstvu v potrjenje priporo-čila. Vlada pravi, da se ona drži postav, al pri nas se vpeljuje rado le z ukazi. Pravico, dajati šolske postave, imajo deželni zbori, nam se pa ta pravica krati — al o tem bo govorjenje pri obravnavi opravilnega poro-čila deželnega odbora. — Za dr. To m an o m govori poslanec Kromer za postavo po vladinem náčrtu; on pravi, da so bili do sedaj šolski učitelji mežnarji in mizni pogrinjači fajmoštrov; da ne spodkopuje vere, ampak da je osnovana potem, da se v verskih rečeh vraže zatirajo ; naj duhovščina skrbi za dober verski poduk šolske mladeži, potem se ni bati, da bi učeni ljudje bili sovražniki vere; sklepa pa svoj govor z oči-tanjem, da duhovščina daje ljudstvu izgled, postávám se ustavljati. — Za njim pa dokazuje poslanec Svetec s paragrafi ravno te postave, da vsled nje imajo biti šole res brezverske; da nam je ta postava posiljena, oktroirana, ali ne le naši deželi, ampak tudi drugim, ker zoper to postavo ni le kranjski deželni odbor pro-testiral, ampak protestirali so zoper njo tudi drugi deželni odbori, in med temi deželni odbor v Lineu in celó mestni odbor dunajski. — Za Svetcem vstane Dežman in s zeló povzdigDjenim glasom deklamira zoper govor poslanca Tavčarja in „klerikalno" stranko, ter pravi, da oni, kterim se nova šolska postava zdi neli-beralna, sicer v svojem ravnanju ne priznavajo načela osebne svobodě. (Ohó!) On očita duhovnom, da hočejo imeti za-se predpravico, v šolah ravnati po svoji volji.— ZaDežmanom se vzdigne zopet poslanec Kromer in razklada, kaj govori nova šolska postava o verskem poduku, in pravi, da ni res, da meri nova postava na brezverske šole. Al poslanec Svetec z začudenjem zavrne govornika z dotičnim §. nove šolske postave državnega zbora 1. 1868. — Potem poprime dr. Costa besedo ter pravi, da po poslanců Tav čar ju izgovor-jena načela niso načela fajmoštra Tavčarja, kakor Dežman misli, ampak to so načela vseh národnih poslancev in vsega slovenskega naroda, ter da bi se dalo o tem celi teden govoriti. S povzdignje-nim glasom končá Costa svoj govor z besedami: Vera je podlaga vseh vednosti in vsega narodnega življenja. — Potem govori dr. Kaltenegger (to se razume za vlado in toraj za vladin predlog postave in pravi, da v postavi nikjer ne stoji kaj tacega, iz česar bi se moglo sklepati, da je vladin načrt nove šolske postave veri sovražen. — Na to se vzdigne poslanec dr. Toman in pravi: Principi, o kterih se posvetujemo, so vele-važni pa različni; — mi pravimo, da šola mora biti z vero zvezano, Vi pa hočete imeti šolo od vere ločeno. Naše ljudstvo se opira na vero in se mora na vero opirati , da bode kedaj kaj , kakor so se opirali nekdaj Izraelci ob času svojega vodje Mojzesa na vero, ter so tako postali zgodovinsk narod. Očita se od druge strani našim duhovnom , da oni ne skrbé za poduk ljudstva, da ga oni ne podučujejo v znanstvu postav. Ali je mar vlada kedaj ljudstvo podučevala o postavah? Ves poduk, ki ga je naše ljudstvo do zdaj dobivalo, dobivalo ga je le po duhovnih, ter tudi le po duhovnih kaj izvé o postavah; naši duhovni imajo v našem socijal-nem življenju sploh velike zasluge za omiko in poduk našega noroda. Govornik vpraša poslanca Dežman-a, kdo je več šol napravih duhovni ali pa vlada, ter zahteva od njega, da naj mu dokaže to s številkami. — Dežman imenuje samo dve šoli, ki ju je vlada napravila, in sicer glavno normalno šolo v Ljubljani in v Idriji. Kaj revni dokaz to ! — Potem se začne razgovor o posameznih paragrafih postave po náčrtu šolskega odseka, ki se izvzemši §§§. 3. 4. 5. 19. 34. 35. in 38. vsi brez debate potrdijo. Pri §§. 3. 19. in 35. so pa pokazali govorniki nemške strani, namreč poslanci Kromer, Kaltenegger in Dežman prav precartano skrb za to , da bi duhovščina in deželni odbor kar najmanj s šolami in šolskimi zadevami opraviti imela. Poslanec dr. pl. Kaltenegger je priporočal prenaredbo §. 35. v tem smislu, da bi deželni odbor (ki je po večini zdaj národen) ne imel pravice onih dveh udov ministerstvu zaznamovati, ki se imata iz sredine učiteljskega stanů v deželno šolsko svetovalstvo voliti. — Temu Kalteneggerjevem nasvetu se je dr. Costa krepko uprl, povdarjaje, da po šolskem odseku izdelani načrt šolske postave že tako prepušča vladi, da ona voli večino udov deželnega šolskega svetovalstva kakor sama hoče; deželni zbor si mora pa tudi kaj pravic in nekoliko avtonomije gledé deželnega šolskega svetovalstva prihraniti , ktero je tako važno in bode sčasoma še vážněji, ker se zdaj še ne vé, kake in kolike dolžnosti in kolike stroške bo vsled nove postave, ki jo zdaj sklenemo, morala naša dežela prevzeti, toraj je le naravno, da se dade tudi deželi pravice v tej zadevi, ako nočemo sami zoper deželno avtonomijo ravnati ter se odreci našim pravicam. — Z malimi prenaredbami nekterih paragrafov je bila potem ta postava sprejeta. 12. seja deželnega zbora 11. oktobra bila je zeló zanimiva in važna. Danes podamo le kratek načrt. — Dr. Toman je izročil prošnjo zastopnikov Bloških faranov za novo volitev občinskega odbora, poslanec dr. Razlag je pa stavil vladi vprašanje: ali ima naša dežela kaj takih starih dolžnih pisem, kojih obresti so do leta 1860. še le čez 30 let zastarale, po razglasu finančnega ministerstva od leta 1860. pa zdaj že čez 6 let zapadejo? Vladni zastopnik pl. g. Conrad je obljubil, da na to odgovori v prihodnji seji. — Dr. Bleiweis je zboru podal prevažni nujni predlog, podpisan od 19 narodnih poslancev : naj deželni zbor gledé na §. 19. deželnega redaprevdari, kako ustrezajo splošne postave in naredbe od 21. decembra 1867. leta počenši razglašene deželni koristi. — Podpíral je svoj predlog blizo tako-le : Stojé na temelji ustave imamo tedaj pravico spustiti se v presojo državnih postav in naredeb. Al ozi-raje se na mnogotere naredbe in postave , ki so nam došle od 21. decembra 1867. začenši iz rok dunajskega državnega zbora, veže nas tudi dolžnost, da se spustimo v to presojo. Veže nas pa dolžnost iz dvojnega ozira — iz ozira na deželo našo, kteri smo zastopniki, in z ozirom na Avstrijo, kteri zvesti udje smo Slovenci. Kar se tiče koristi domovine naše, došle so nam raznotere naredbe in postave, o kterih so se dosto očitno in dosto glasno čule pritožbe, da se ne strinjajo niti z avtonomijo deželno, niti z ma ter ij al nimi interesi, niti z narodnimi pravicami, niti s ver-skim čutjem katoliškega našega naroda. Dunajski zbor, v kterem zvonec nosi nemški liberalizem, se celó nió ni oziral na pravice in posebnosti avstrijskih kraljestev in deželá, — s tem pa je vedé ali nevedé žalil njihovo pravo in čutje. Bili so sicer tudi naši poslanci v tem zboru, ki so se s poljskimi in tirolskimi poslanci — hvala jim! — krepko zoperstavili marsikterim nared- bam in so odločno mnogokrat rekli: to ni pravo — al mala množica bila je vsigdar majorizirana po oholem glasu nemških gospodov, rekočih: „sic volumus, sic jubemus" — in konec je bilo besedi. Ker je pa Slovenec vsegdar bil in bode lojalen Av-strijan, ne morem si kaj, da ne bi tudi vprašal: ali so mnoge naredbe in postave poslednjih 2 let tudi A v-striji na blagor? — Avstriji — sem rekel —-žalibog! da smo celó izgubili častitljivo starodavno imé. Po ne-srečnem dvalizmu na dvoje razcepljena zove se zdaj le Cislaj tanij a ali pa brez imena skupina „der im Reichsrathe vertretenen Konigreiche und Lander". Mi ne zanikujemo Magjarom pravic, ki jim gredó po zgo-dovinskem pravu, al da so Avstrijo razkosili na dvoje, a da so vzeli meso, nam pa pustili kosti, — da so na-se vzeli le 30 percentov, nam pa jih navalili 70 — in vrh tega ostala kraljestva in dežele žrtovali nemškemu centralizmu, to je krivica, po kteri je nastala nevolja po vseh ostalih kraljestvih in deželah, — to je oni glasoviti „Ausgleich", — gospoda moja — kterega se radu-jejo vnanji sovražniki Avstrije, ki hrepenijo po razpadu njenem 1 Tak je stan dandanes v „nekdanji" Avstriji. Nihče ga tajiti ne more; vsak pa ga obžalovati mora, kdor ima srce za-njo. Tak stan pa nam naklada dolžnost, da resno prevdarjamo, kako bolje prihodnost vstvariti ožje naši domovini Sloveniji in naši državi Avstriji. Ker tedaj našim patriotičnim državnim poslancem v dunajském zboru ni bilo moči odvrniti kar ni na korist deželi naši a tudi ne na korist državi, treba, da se deželni naš zbor — na podlagi ustave naše — posluži te pravice in nasvetuje, kar zahteva blagor občni. V ta namen je bil izvoljen poseben odbor sledečih 5 udov, namreč: dr. Bleiweis, dr. Razlag, dr. Toman, Svetec in dr. Zarnik. — Potem je prišla na vrsto obravnava predloga, ki ga je stavil deželni odbor zarad prenaredbe deželnega volilnega reda, in zastran tega, da izreče deželni zbor, da on nikakor ni za direktne volitve državnih poslancev. — Deželni zbor je sprejel z večino glasov ta predlog deželnega odbora. Govorniki o tem predmetu so bili: dr. Kaltenegger, Kromer, Svetec, dr. Toman, dr. Zarnik, baron Apfal-trern in dr. Costa kot poročevalec. Razprave in posa-mezni govori bili so jako tehtni in imenitni, ki jih pa moremo še le v prihodnjemu listu bolj na drobno njih važnejše točke podati. Iz Crnegavrha pri Idriji 8. okt. — Močno mora razveseliti vsacega domorodca, ako vidi, da omika ljudstva čedalje bolj napreduje; temveč pa ga mora v srce zaboleti, ako kje vidi, da ni tako. Za omiko ljudstva, na vsako stran nam veliko koristi j o čitalnice in bralna društva, ktera se snujejo po mnogih trgih in vaseh. Žalibog, da se v naši občini še ni ustanovila narodna čitalnica, ktera bi veliko pripomogla, da bi ljudstvo ne ostalo v nevednosti taki, da ga še zmirom lahko kak nemškutarsk pisač za nos vodi. Gosp. učitelj , veste kaj ste lansko leto rekli, ko se je nekdo toliko za osnovanje čitalnice v naši občini trudil? Rekli ste, da ta nima veljave za to; čakali smo po tem teden za tednom, da Vi jo nam osnujete; cerkveno godbo ste včasih zamudili, da bi bili kmalu o naj večih praznikih tiho mašo imeli. Al vse to smo Vam prizanesli, mislé, da spisujete pravila za čitalnico. Al še zmiraj jih ni! Če pa sami ne delate za napravo narodne čitalnice, ne ovirajte, da to kdo drug stori! i , Crnovrški. Iz Brezovice poleg Ljubljane. (Nekaj olovu in pridelku.) Nadjam se, ker je ravno zdaj čas za lov, da mi ne bote zaměřili, gospodje lovci, da se tudi jaz z mojimi besedami v lov vtikam, in vam mesto tolstih prepelic, ktere so že v gorkejše podnebje odšle, svetujem druge tice, da bi jih streljali, namreč vrane črne in sive (Corvus cerone in C. cornix). One dajo prav zdravo divjačino, nam bi pa bilo streljanje teh škodljivk v veliko korist. Te živali bi se lahko brez hektorja in lede dobile. Nobenemu lovcu bi ne bilo potem treba na večer, iz lova gredé svoje prazne torbe obžalovati, kajti sleherni bi si jih lahko toliko nastrelil, kakor lažnjivi kljukec rac, da bi vse binglalo vran okoli njega. Vrane so se pri nas tako zelo pomnožile, da v večih tropah letajo po naših poljih tje in sem. Kadar se ktera takih drhal v kako turšico zapodi, je posest-niku v malo trenutkih vkljub slamnatemu možu in drugih strahov grdo oderejo in veliko škode napravijo. — Ajda nam je spet slabo rodila; krompir nam gnjije; in turšico, ktera nam sicer dobro rodi, pa te tolovajke kvarijo; kaj bo? — Ce pa tudi vi ne marate te vrste jerebic, pa nam naznanite strah, kterega se te liberalke bolj bojé kakor slame v hlačah, da bomo mogli turšico škode varovati. En kmet R.... Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) pomnožen po zastopniku c. k. deželne vlade in deželnem glavarju, je v poslednji seji odločil, da se z državne subvencije z 2800 gold, kupi 16 bikov, ki se dadó občinam ali pa poddružnicam kmetijskim. Trije odborniki so se že podali na Stajarsko in Koroško, da kupijo bike. Dalje je bilo sklenjeno, da se za 1000 gold, kupi ovnov in ovác jezerskega in trbiškega rodů, ki se tako razdelé po deželi, da gospodar, ki se podvrže pogojem, ki se bodo kmalu po „Novieah" in „Laib. Zeitg." na-znanje dali, dobi 1 ovna in 2 ovci. — Zarad zboljšanja gospodarstva na planinah je bilo sklenjeno, sl. ministerstvo kmetijstva prositi, da dovoli 200 gold, za prestavo izvrstne Trientelnove knjige v slov. jezik, 1000 gold, za premije po 50 do 100 gold, takim gospodarjem, ki na svoji planini izgledno gospodarijo. — Za gnojnišča, ki bodo tako narejena kakor bo družba kmetijska poduk dala, se bodo dala premija po 30 gold, in to posebno manjšim kmetom. — (Odbor kmetijske družbe) je v seji 3. t. m. prevdarjal prosilce za bike, kterih se je oglasilo 38, ter prevdaril, da za 2800 gold, se bo dalo k večem kupiti 15 žlahnih bikov. — (Preskušnje učencev iz Živinozdravilstva) so bile přetekli teden dovršene. Posebno dobro so te skušnje kompozicijani. Priporočamo jo prestali: Velovšek Martin ^od sv. Stefana na Sta- organistom. jarskem, Žil nik Janez iz Smarja na; Dolenskem tedaj pevovodjem in j Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Rep Anton iz Vrhnike. Ti trije so tudi preskušnje iz podkovstva najbolje naredili. — Spet tedaj dežela dobí več ljudí, ki bodo dobri živinozdravniški pomočniki pa tudi v podkovanji zdravih in bolnih kopit izvedeni p0 Donavi v Carigrad in" potem v Ègipt, ko se bode Časniki pripovedujejo, da se presvitli cesar podá ^ ~ —► —— W ^ ----------J - ---------- ---------------X ----A VUM) T A f v^ M/I l^J. tv VA XXX J^/V tV> AXX ▼ A^^IJ^ U J ^^ kovači. Da bi pač kmalu do tega prišli, da bi vsaj Sueški kanal odprl. — Pruski kraljević naslednik vsaka soseska imela enega tacega! je přišel na Dunaj ; bil je od cesarja prijazno sprejet. (Zbornica trgovska in obrtnijska) mora po mini- Da bi iz te prijaznosti sledila kaka prusko-avstrijska sterskemukazu še enkrat voliti predsednika in pod- predsednika, ivci oo je ucArt ^mamuDi uunaji se Kunajo sKrivnosine reci zarau tega, au ktero ministerstvo razklada po svoje. Volitev ne bode ostane sedanje ministerstvo ali ne , sicer bi se ne dalo ker se je neka formalnost prezrla zveza, ni misliti; Prus nikoli ni bil prijatelj Avstriji. — Na Dunaji se kuhaj o skrivnostne reči zarad tega, ali izpadla drugače kakor bila in potem bode konec razumeti besedi. ; zakaj da se stara in nova „Presse" pod krilom Beustovim, ta pod krilom Giskre una tako (Veliki posestniki) volijo 18. dne t. m. poslanca hudo ravsate. Stvar se suče okoli sprave s Čehi. Stara • i i • i • n /^m _ _ JL _ _ v deželni zbor kranjski namesti izstopivšega grofa Co- „Pressa" pravi ? ronini-a. (Za prosta novomeškega) je imenovan g. S. Vil fan bivši korar novomeški. (Prva slovenska igra v deželnem glediščuki ; dežela vlečejo y ce u da „nemška kazina v Pragi ni česka ministri in en sektionschef s kazino tudi Nova „Presse" pa staro pobija s tem pravi, da „brezznačajni in lahkomiselni so taki politi-karji, kteri v eno mer kričijo po spravi". Razpor v je po novi vredbi deželnega zbora dramatično društvo ministerskih krogih je tedaj očiten; Bog daj, da bi iz igralo preteklo nedeljo, se ]e odlikovala na vsako stran: tega razpora ministerská se rodila sprava z narodi. )) lšče se nevesta" se je izvršila z občnim zadovolj- Skoro vsi neodvisni listi vladni, ki niso v posebni plači , govoré za to, in spo- lgra stvom in gledišče bilo je tako silno polno, da se je Giskra-Herbstovega ministerstva skupilo 256 gold. Začela pa se je glediščna predstava znavajo potrebo. Glasilo ogerskega ministerstva za go- z slavnostním prologom, ki ga je z živo pohvalo govorila tovo pripoveduje, da se bližajo resni dogodjaji, ki bodo izvrstna naša govornica gospodičina Ema Tomanova, „podlogo dualizma podrli in novo državno poslopje zi- » Igri „ IOVjU UUVV/DbC« , IVI J^ J. iÛV/U V