TURIZEM IN KULTURA NA BLEDU BOŽO BENEDIK Vsak turistični kraj je skušal že zgodaj s kul- turnimi prireditvami, prikazom krajevnih znamenitosti, umetnostnih spomenikov in tradicionalnih oblik življenja poživiti turistič- no ponudbo in privabiti čimveč gostov. Tako je bilo - in je še vedno - tudi na Bledu, kjer poleg naravnih lepot in slikovitosti kraja po- sebno pozornost zbujata blejski grad in otok, ki sodita danes med najbolje urejene kulturne objekte pri nas. Letno privlačita na deset tiso- če obiskovalcev in le redko kateri tuji gost si ne ogleda teh dveh kulturno-zgodovinskih spomenikov. Vendar so gostje vedno želeli čim več kulturnih prireditev, umetniških raz- stav, koncertov in folklorističnih nastopov. Posledica tega je, da sta turistična dejavnost in kultura danes močno povezani. Poglejmo, kako je bilo s tem na Bledu. Že v prvih začetkih turizma so si na Bledu prizade- vali privabiti goste tudi s kulturnimi priredi- tvami. V starih zapiskih čitamo, da so na Ble- du prirejali koncerte od prvih dni julija do srede septembra že od ustanovitve Zdraviliške komisije leta 1886. Koncerte so prirejali ob določenih dnevih v Zdraviliškem parku v glasbenem paviljonu - podobnega vidimo v tem parku še danes - dalje dopoldne na kopa- lišču ali popoldne na obali jezera pred današ- njim Park hotelom in pri nekdanjem hotelu Petran na Mlinem. Izvajalci so bili simfonični orkestri z Dunaja ali iz Ljubljane. Koncerte so izvajali tam, kjer so bili gostje, ki so poleg tu- ristične plačevali tudi glasbeno takso. V ve- černih urah so občasno prirejali koncerte tudi v Zdraviliškem domu. S takšnimi koncerti so nadaljevali v turistič- nih sezonah tudi v času med obma vojnama v istem paviljonu v Zdraviliškem parku; sodelo- vali so glasbeniki opernega ali vojaškega orke- stra. Koncerte so prirejali v popoldanskih in obvezno tudi v večernih urah. Imeli so mnogo poslušalcev, ki so radi posedeli na klopeh ob poslušanju predvsem domače glasbe. Več iz kulturnega življenja blejski turistični delavci takrat svojim gostom niso pripravljali. Prireja- nje teh koncertov je bil poglavitni izdatek za kulturno zabavne prireditve in glavno breme takratnega proračuna Zdraviliške komisije, kamor so se stekali dinarji iz turistične takse. Med obema vojnama moremo med turistič- no zabavne prireditve šteti poskus hotela To- plice. Takratna podjetna lastnica Jula Mainar seje domislila, da bi dala na lastne stroške iz- delati deset parov narodnih noš za dekleta in fante. Ob raznih prilikah so nato domačini v njih nastopali na hotelskih prireditvah ter ob polkah in valčkih zabavali tuje goste. Poskus so takratni gostje z zadovoljstvom sprejeli. Iz teh nastopov, ki so prikazovali del gorenjske folklorne tradicije, so zrasle organizirane sku- pine, ki so v povojnem času dosegle zadovolji- vo raven in se vključevale v organizirane fol- klorne prireditve. V prvih povojnih letih ni bilo pravega turi- stičnega življenja, zato tudi ni bilo prizade- vanj za razne kulturne prireditve. Ni bilo or- ganizatorjev, niti tistih, ki bi nastopali ali bili pripravljeni sodelovati. Seveda je treba po- udariti, da jih skoraj ni bilo za koga prirejati, saj so se prave turistične sezone začele šele po letu 1955. Bled je verjetno pogrešil, ker je v mrtvilu prvih povojnih let zamudil priložnost, da bi, čeprav z lastnimi sredstvi, s kvalitetnimi kul- turnimi in drugimi prireditvami zadržal zna- čaj mondencga letovišča. To je znal npr. Du- brovnik. Bled sam verjetno kaj takega res ne bi zmogel, toda ni bilo niti prave širine niti spodbude pri turističnih delavcih. Povsem ob strani je tedaj stala tudi Ljubljana, naše glavno mesto in kulturno središče. Na Bledu tedaj tudi še ni bilo pravih prostorskih možnosti, ni bilo primerne dvorane (v Kazini so bili pro- stori premajhni) in tudi takšnih ambientov, kakor jih ima npr. Dubrovnik, Bled nima. Le na gradu in otoku je bilo nekaj poskusov v še ne obnovljenih prostorih, a tu je bila velika ovira nestalno vreme, s katerim je računati v alpskem svetu. Prvi poskusi za oživitev kulturnih priredi- tev padejo v čas po letu 1955, ko seje turizem obnavljal in je začelo z delom novo ustano- vljeno Turistično društvo Bled. Bili so to skromni začetki ob nezahtevnih gostih. Ome- jili so se predvsem na folklorne nastope, ki so jih izvajale ljubiteljske skupine z Bleda. Bohi- nja in Jesenic. Od njih tedaj seveda ni bilo pri- čakovati popolnosti, saj niso imele strokovnih vodij. Vendar so prikazale prvim tujim go- stom - predvsem Holandcem in deloma Ne- mcem - naše plese, nošnje in pesmi, kakor so pač znale in zmogle. Pohvaliti moramo njiho- vo prizadevnost in vnemo. Nastopi so bili skoraj izključno v Kazini kot edinem še pri- mernem prostoru, le izjemoma tudi v hali ho- tela Toplice. Tako je bilo vse do leta 1957. Takrat so se začeli kazati sadovi prizadeva- nja zelo delovnega Turističnega društva Bled. Poleg rednega programa folklornih prireditev, ki so bile enkrat tedensko - ta navada se je ohranila vse do danes - so sledili tja do leta 1961 poskusi, da bi popestrili in zboljšali kva- liteto kulturnega programa: v turistični sezo- ni so nastopali mojster violinist Igor Ozim. že tedaj po svetu znani Slovenski oktet in doma- či operni pevci in pevke iz Ljubljane. Toda 156 pokazalo se je, da kazinska dvorana ni pri- merna za take nastope. Pohiteli so z obnovi- tvenimi deli na blejskem gradu. Po obnovi leta 1961 so prvič poskusili uporabiti zelo pri- jetna in vabljiva ambienta zgornjega in spod- njega grajskega dvorišča za kulturno priredi- tev. Tam so uprizorili Donizettijevo opero Don Pasquale v izvedbi ljubljanske opere, je- seniško gledališče Tone Čutar pa je odigralo več komedij. Po vzoru drugih uglednih turi- stičnih krajev so v tem času na Bledu poskuša- li organizirati stalno glasbeno prireditev. Leta 1960 je do tega res prišlo. I. jugoslovanski jazz festival, na katerem so sodelovali tudi zagreb- ški in beograjski jazz orkestri, je ob pomoči Ljubljane in neumornega Aleksandra Skaleta \ \sakem pogledu uspel. Pri tem ne gre maj- hna zasluga tudi blejskim turističnim delav- cem. Festi\ali. ki so sledili, so privabili vedno no\e domače in tuje glasbenike, a tudi publi- ka je bila zadovoljna. A ko se je že zdelo, da bo ta prireditev postala stalna, sojo leta 1967 prenesli v Ljubljano, ker so stroški prerasli blejske možnosti. Leta 1985 so sicer festival zopet prenesli na Bled. vendar ni imel več to- liko odmc\a kakor prej. Festival je nekako za- menjal koncerte v Zdraviliškem parku, ki so jih leta 1959 začasno, zopet zavoljo pomanj- kanja sredstev, opustili. Pozneje so zopet do- bili svoje mesto v kulturnem življenju turistič- nega Bleda in v zadnjih letih je na turističnem programu 18-20 koncertov domačih pihal- nih orkestrov iz Gorij, Lesc in Jesenic, včasih pa tudi vojaške godbe iz Ljubljane. Važen mejnik za vse vrste prireditev na Ble- du je bila postavitev Festivalne dvorane, ki so jo svečano odprli leta 1961 za veliki medna- rodni šahovski turnir. V njej so nato pripravili prvi festival slovenske popevke, ki je potem gostoval na Bledu nekaj let. Od 1963. dalje pa so v njej začeli gostovati domači vrhunski fol- klorni ansambli, Lado, Kolo, Tanec in v na- slednjih letih tudi že skupine iz Madžarske, Češkoslovaške, Lužic, Ceylona, dalje iz So- vjetske zveze, Brazilije in Cipra. V času od 1961. leta naj omenim še dve po- membni novosti. Prizadevni turistični delavci so prešli tudi na organizacijo likovnih razstav, ki naj bi poživile kulturno dogajanje v času sezone. Prirejali so jih v okviru likovne komi- sije pri svetu Svobod in prosvetnih društev občine Radovljica. Primerne prostore so našli v avli Festivalne dvorane. Z razstavami so pri- čeli takoj po zgraditvi dvorane leta 1961 in jih redno prirejali vse do leta 1966, ko je prišlo do spora med organizatorji in upravljalcem dvorane. Vendar so se vrata dvorane za umet- niške razstave začasno zaprla šele leta 1971. Temu je sledilo obdobje petih let, ko likovni umetniki niso dobili možnosti razstavljati na Bledu. V omenjenem času je bilo skupno 48 razstav; na njih so predstavili svoja umetniška dela vsi naši pomembni slikarii in grafiki ter tudi posamezni kiparji. Naj jih nekaj našte- jem. V prvem letu so razstavljali France Go- dec s kiparko Hafnarjevo, dalje Rudi Simčič, Olaf Globočnik in Lojze Spacal. V naslednjih letih sojini sledili Lojze Perko. Maksim Sedej, Stane Keršič. Ive Subic, Vladimir Makuc, Stojan Batic, Janez Bernik, Rudi Kotnik, Per- do Mayer, France Slana, Marij Pregelj, Drago Tršar, Gojmir Kos, Boris Kalin in kot gost Karlo Hegedušič. O kulturnem dogajanju v turistični sezoni v Festivalni dvorani govori še cela vrsta drugih prireditev, na primer števil- ne razstave z zelo raznovrstno vsebino. Leta 1965 so bile razstave o gorenjskih kmečkih skrinjah, o domači slovenski obrti, spominska razstava o letu osvoboditve 1945, o spomeni- kih NOB ter otroška likovna razstava na to temo. Naslednje leto so bile na programu et- nografska razstava o razvoju »loškega kruh- ka«, dalje o slamnikarstvu na domžalsko - kamniškem območju, iz tematike NOB pa so prikazali trpljenje naših ljudi v koncentracij- skih taboriščih. Leta 1973 je bila še zanimiva razstava o razvoju blejskega turizma, nasled- nje leto pa razstava in kongres EX LI BRIS. Te razstave so spremljale še nekatere po- membne prireditve in novosti, tako tudi kon- gres Pen klubov v prvih dneh julija 1965. Z njim se je začela dejavnost, ki ji sledimo do današnjih dni. Takrat se je na Bledu prvič zbral svetovni vrh pisateljev in pesnikov; predsedoval jim je Athur Miller, med našimi udeleženci pa je omeniti Iva Andriča, edinega našega Nobelovca in velikega občudovalca in prijatelja Bleda. Žal na Bledu nihče ni zbral tega, kar so udeleženci govorili, pa tudi ne tega, kar se je v zvezi s tem kongresom o Ble- du po svetu pisalo. Vsega tega na Bledu in na Slovenskem nismo znali izkoristiti. V letih 1967/72 so se na Bledu zvrstili TV festivali, ki so jih nato prenesli v Portorož. Leta 1968 so poskusili tudi z organizacijo lutkarskega festi- vala, na katerem so poleg domačinov sodelo- vale izbran^e lutkarske gledališke skupine iz Bolgarije, Češkoslovaške in Romunije. Festi- val razen pri ljubiteljih tovrstne umetnosti ni zbudil pozornosti in večjega zanimanja pri gostih ter so ga zavoljo tega opustili. Pač pa so v tem času izredno odmevale uspešne glasbe- ne prireditve: nastop slovenske vrhunske pi- anistke Dubravke Tomšič, dalje Lisztov in Chopinov večer ter nastopa Slovenskega okte- ta in okteta Gallus. Po zaključku del na otoku je v letu 1971 prišlo do še ene novosti v kulturnem progra- mu blejskega turizma. Tedaj so priredili v otoški cerkvi prvi koncert: koncerti so še da- nes vsak teden skozi vso turistično sezono. V prvih letih jih je bilo 13 do 15, pozneje so jih skrčili na 8 do 9 Vzrok je bil zopet v denarju. Kakovost ni poceni, okolje na otoku pa samo zase zahteva dovršenost in virtuoznost. Tu je leta 1975 prvič nastopila domačinka Olga 157 Gracelj, solistka ljubljanske opere. V zadnjih letih so nastopali tudi pevski zbori A.T. Lin- hart, »LIP« iz Zasipa in zbor iz Krope. V zelo akustični cerkvi je bilo tudi nekaj orgelskih koncertov mojstra Huberta Berganta. Otok je privabil tudi izvajalce stare glasbe Festivala Radovljica in poslušalcev tudi na njih ni nik- dar manjkalo. Izkušnje v zvezi s prireditvami na otoku pa vendar kažejo, da je treba pro- gram stilno in tudi kakovostno uskladiti. V šestdesetih letih seje na Bledu porodil še en zelo ambiciozen načrt. Zamislil si gaje te- danji direktor Moderne galerije Zoran Kržiš- nik. Ko so odprli za javnost Vilo Bled in v njej uredili hotel izven kategorije, so v tamkajšnjih prostorih namreč začeli prirejati reprezenta- tivne grafične razstave z izbranimi vrhunski- mi dosežki grafičnega bienala v Ljubljani. Po- leg tega so program dopolnjevali še z drugimi prireditvami. Leta 1968 so pripravili razstavo »Sodobna umetnost Slovenije«, nekaj let po- zneje so prikazali sodobno umetnost Kenije, vmes pa še vrsto drugega. Prireditelji so name- ravali v garažnih prostorih vile urediti več ateljejev, kamor naj bi privabili tuje in doma- če umetnike, slikarje in kiparje k ustvarjanju umetniških del in k izdelovanju tapiserij. Bled naj bi po takratnem načrtu postal središče li- kovnih umetnikov vedno širšega okolja. Ven- dar je zamisel že leta 1973 usahnila, saj je tudi Vila Bled dobila nazaj nekdanji status. Festivalna dvorana je leta 1978 zopet posta- la razstavni prostor. Kulturna skupnost Rado- vljica je vključila v svoj program stalne polet- ne likovne razstave: svoj umetniški opus so predstavili Peter Adamič, Dušan Premrl. Jaka Torkar, Albm Polajnar, Melita Vovk, Ive Šu- bic, Boris Čeh, Herman Gvardjančič, Jože Ciuha, Kamilo Legat, Franc Novinc, Bogdan Borčič, Črtomir Frelih, Stane Kolman. Zmago Pahor, Vinko Tušek, Pavel Florjančič, Anton Plemelj, Polde Oblak, Dora Plestenjak, slikar- ji »Dolika«. »Alpika«. Leta 1975 so tod raz- stavljali Janez Hafner, -Polde Mihelič, Franc Bergant, slikar domačin, ki je mojster gorskih vedut in »portretist« Triglava, ter prof. Janez Ravnik, po svojih novejših delih modernist - futurist. Poleg razstav v Festivalni dvorani je Mla- dinska knjiga v hotelu Park odprla posebno galerijo. Galerijo Bled. Razstavam so odprli tudi beli salon v hotelu Toplice, kjer so nasto- pali Bard lucundus, Peter Adamič, Janez Ber- nik, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Riko Debe- njak. Zoran Mušič, Venceslav Richter, Vladi- mir Velikovic, a sredi poletne sezone 1978 je tu razstavljal v New Yorku živeči črnogorski slikar Sava Radulovič, avtor portreta Luisa Adamiča, ki ga hranijo v Ljubljani. Velik del teh razstav je ugodno ocenila tudi strokovna kritika. Tudi hotel Golf je dal na razpolago svojo veliko avlo, kjer so razstavljali Goran Horvat, Marjan Pančur, Karel Zelenko, Kos- tja Gatnik in drugi. Na pobudo pisatelja in kiparja domačina Toneta Svetine so leta 1982 prvič razstavljali tudi na otoku; svoja dela sta predstavila Ana- marija Kovač in Svetina sam. Pozneje smo tod videli še Matevža Brojana, Janeza Kovači- ča, Roberta in Davida Faganela, Sando Le- skovic in še drugih. Nov razstavni prostor in hkrati atraktivne poslovne prostore je turistič- ni Bled dobil, ko je »Almira« leta 1982 obno- vila grad Grimšče. V lepo urejenem okolju dajejo poleg ročno izdelanim pleteninam pro- stor tudi drugim ustvarjalcem. Domačinka Ana Sfiligoj je prikazala svoje izdelke usnjene tapiserije, a od leta 1988 prireja tu likovne razstave »Galerija Mozaik«, ki je pripravila izbor del Božidarja Jakca, Milana Batiste, Sta- neta Žerka ter drugih. Pritegnile so tudi izven- sezonske razstave v osnovni šoli Josipa Ple- mlja na Bledu, ki jih je prirejal slikarski kro- žek pod vodstvom prof Janeza Ravnika. Gostje so likovne razstave radi obiskovali in pokupili nemalo umetniških del. Leta 1958 so našteli na njih 17.555 gledalcev. Toda v za- dnjih nekaj letih so likovne razstave v teh pro- storih nekoliko zastale, vrata Festivalne dvo- rane so se zanje leta 1988 zopet zaprla in tudi Mladinska knjiga, v sodelovanju s hoteli, jih ne prireja več. Prebudila pa se je privatna inciativa. Tako je kipar domačin Slavko Oblak, ki ustvarja in živi v Landshutu v ZRN in si je tam pridobil velik ugled kot umetnik, na prostem razstavil pet zelo zanimivih plastik, ki so bile lep okras osrednjemu blejskemu parku. Ponudil jih je v odkup, vendar so romale drugam. Tudi Tone Svetina že dolgo časa pred rojstno hišo na Mlinem razstavlja svoje kipe, kijih oblikuje iz starega orožja in delov železa. Mnogi gostje si njegova dela z zanimanjem ogledujejo in jih tudi odkupujejo. Pred dobrim letom si je v vasi na ugodnejšem kraju postavil lastno gale- rijo. V hotelu Park pa je v najetem prostoru odprla manjši razstavni lokal tudi slikarka Marija Svetličeva in tudi ta je v turistični se- zoni zelo obiskan. Prof Ravnik pa je dal iz- virno pobudo za ureditev parka miru na zele- nici ob šoli. Urejajo ga učenci sami pod njego- vim vodstvom. Izdelali in postavili so v njem razne skulpture v lesu: Josip Plemelj in učen- ci. Šport - znanje - kultura, Mir med narodi, Mati učiteljica otrok. Pri njihovi izdelavi je sodelovalo nad 70 učencev. Park bodo seveda še razširjali. Njihova tiha želja je, da bi opis Parka Turistično društvo vneslo v brošuro blejskih turističnih informacij. V letih 1984/87 seje Bledu predstavil tudi Miha Pogačnik, doma iz Kranja. Mlad se je odločil za glasbo, postal mojstrski violinist, se izpopolnjeval najprej pri Igorju Ozimu v Köl- nu in nato še v ZDA. Tam se je ob glasbi po- svetil kulturnemu gibanju »Idriart«. Vrsto let nazaj prirejajo orgelske in pevske 158 koncerte tudi v blejski župni cerkvi. Izvajalci kvalitetnih prireditev so znani mojstri orgel in izbrani pevci. Tudi obiskovalcev je zelo veli- ko, med njimi mnogo tujih turistov. Koje leta 1988 »Almira« preuredila nekdanje garaže Vile Bled v trgovsko središče »Pristava«, so turistični delavci takoj izrabili lepo urejeni dvoriščni prostor za koncerte moderne glasbe. Mimo Bleda niso mogli tudi »fantje« našega slavnega alpskega ansambla »Bratje Avsenik«. Leta 1983 so ob svoji 30-letnici pripravili v Športni dvorani pravo slavje. Velike dvorane ni bilo težko napolniti z mnogimi, tudi odlič- nimi gosti. Na koncertu se je zbralo prek sto domačih in tujih zastopnikov sedme sile. Do- mneva se, da so bili »Bratje Avsenik« prvič predstavljeni publiki prav na kmečki ohceti na Bledu leta 1953. Za svoj jubilej je ansam- bel dobil visoko državno odlikovanje (red za- slug za narod s srebrno zvezdo), občinsko pri- znanje, priznanje Turistične zveze Slovenije in tudi krajanov Begunj ter ključ mesta Cleve- land. Ko že opisujem vse vrste kulturnih priredi- tev na Bledu, ne morem mimo blejske kmečke ohceti. Verjetno bo masikdo dvomil, ali lahko tudi to folklorno prireditev uvrstimo med kul- turne. Glede na sedanjo stopnjo izvedbe so- dim, da je to upravičeno. Blejska kmečka oh- cet sloni na izvirnih zapiskih etnografmje Tončke Maroltove, kije ob sodelovanju starih domačinov zbirala in zapisovala o tem »obre- du« vse podrobnosti. Prireditelji žele na osno- vi teh zapisov prikazati izvirnost narodnih noš, glasbe, vseh predmetov, ki so bili pri tem delu v uporabi, celo jedi in pijače, ter besedil in govornega jezika domačinov. Blejska kmeč- ka ohcet se v svoji izvirnosti in ambientu raz- likuje od vseh drugih, ki jih prikazujejo pri nas. Zamisel o kmečki ohceti se je rodila leta 1953 na takratni občini in v Turističnem dru- štvu Bled. Naloge so se resno lotili in jo do leta 1955 izpeljali trikrat. Organizirali in pri- pravili so jo Zdravko Rus, Zvonko Janežič. Nande Mohar in drugi. Takrat so blejskim tu- ; rističnim delavcem svetovali, naj prenehajo s prireditvijo, češ da ni primerna za Bled kot mondeno letovišče. Res so jo za daljši čas opustili. Ponovno so jo pripravili leta 1977, predvsem za snemanje japonske televizije. Za- nimanje zunanjega sveta je zopet spodbudilo organizatorje in že naslednjega leta je bila po- novno na sporedu kot osrednja blejska turi- stična prireditev. Od tedaj dalje jo vsako leto doživimo prav ob vrhuncu turistične sezone, j Traja tri dni, ob njej pa je tudi obrtni sejem. \ Zanimanje zanjo je vedno večje, kar bi bilo | možno izkoristiti v propagandne namene blej- \ skega turizma. \ Iz vsega povedanega moremo ugotoviti, da ■ so na Bledu že davno spoznali pomen vseh i vrst kulturnih prireditev za razvoj turizma. ■ Kultura je podala roko turizmu, čeprav je bila mogoče kdaj kaka prilika zamujena. Največ- ■ krat je manjkalo velikopoteznosti, kar je pač ; značilno za blejski turizem in življenje na j Bledu sploh. Zato ni bilo širših in dolgoročne- j jših programov, pa tudi ne pravega sodelova- ; nja vsaj z republiškimi kulturnimi dejavniki, | kar bo treba v bodoče popraviti v prid turiz-1 mu pa tudi Bledu in njegovim ljudem. VIRI IN LITERATURA ! Vire za to razpravo hrani arhiv Turističnega dru- ' štva Bled; posebej opozarjam na poročila o turi- | stičnih sezonah v letih 1958, 1962 in nato od 1964 ' do 1987. Za fjomoč pri izrabi tega gradiva se zahva- ljujem Jožici Poljanec na Turističnem društvu Bled. Del virov za to problematiko hrani avtor sam. Zbral jih je ob sodelovanju pri turistično kul- turnih prireditvah na Bledu in zajemajo čas 1938-1940 ter 1952-1988. j O.Janša - Zorn, Zgodovina blejskega turizma od ; začetka do leta 1941. Kronika 32, 1984. ] B. Benedik. Zdraviliška komisija na Bledu. Kroni-! ka 35, 1987. 159