p*K*«i mm?& Ali sle že dvigniii Vaš denar iz demokratsko-orjun skih denarnih zavodov? Policajdemokratsko časopisje še vecino tudi po voHtvab izhaja skoro v istcm obsegu kot prcd volitvami in zastruplja naš narod s centralističnim, brezverskim, sokolskim in orjunaškim strupcm? Odkod črpajo liberalne tiskarne denar za svoj tisk? Iz liberalnih dcnarnih zavodov, v katcrih še ima  marsikateri slovenski kmet, ki je za katoliško vero, za> liiir in vcd v državi, svoj uenar. Kmetjc, mar li ne vi-  dito, kam tira naš narod pisava liberalnih lislov, Sokol  in Orjuna? Gotovo zna vsak, da plovemo napram po gubi, aKo se popolnoma ne otresemo liberalnih listov,  Sokola in Orjune. Ako hočemo oteti ta svoj slovenski  narod pred pogibcljo, potem mora vsak naš  volilec dvigniti svoj denar iz liberalnega zavoda in ga  nalužiti v našega. Na delo torej, da si ne bomo potom  lastnega denarja spletali ce'ntralističnega, sokolskega in  orjunaškega biča!  Veličasten mladeniški shod pri Sv. Jožefu nad Cel jem. Že na predvečer so začele prihajati gruče mladeničev od daljnih krajev. Na binkoštni pondcljek, na. vse zgodaj pa so iz okolice privreli naši dobri fante peš ali na vozovih. Trije vlaki so pripeljali ogromno množico krepkih, čvrstih mladeničev. Ob 8. uri je bi!a sv. maša v opatijski rerkvi, na to pa se je razvil veličastni sprevod naše slovenske marijanske mladine po mestu. Po štirje in štirje so korakali ob zvokih mogočne godbe iz Sv. Petra v Sav. dolini, z razvitimi prapori, zastavarai Marijinih družb. Nepregledna je bila vršta čilih mladeničev, ki so korakali po glavnih ulicah celjskega mesta zavedno in pogumno in iz mesta ven na prijazni grič sv. Jožefa. Kdor je videl ta cvet našega naroda,  ki se je zbral, da se navduši za marijanske ideale, si je moral nehote reči: Še je dober naš narod, zaupno smemo gledati v njegovo prihodnjost. Množica, 3—4000 fantov je kar zagrnila hribček Sv. Jožefa, kjer je bila najprcj sv. maša v kapelici na travniku. Med sv. mašo in tudi poznejc med zborovanjem je svirala godba, pevci pa so navdušeno prepevali lepe pesnii. Po sv. maši se je vršil veličastni shod; otvoril in vodil ga je g. urednik »Bogoljuba« Janez Kalan. Shod je pozdravil najprej g. vizitator misijonske družbe Leopold Šmid. Za njim gospod vseučiliški profesor dr. Slavič, ki je zbrane vabil na kat. shod v Ljubljani. Razun govora gospoda Kalana o potrebi marijanskih shodov, jc govoril še pater Ramšak iz družbe Jezusove o predmetu: ali so Marijine družbe še moderne? — Nato pa so nastopili naši fantje in v krepkih besedah so se sami bodrili za pošteno življenjc. Maldenič Ferš nam je povedal, kako častno je biti Marijin otrok, navdušeno je opominjal Rebol fante, katerih-napak naj se varujcjo pri vojakih, invalid Tekavc pa je orisal v kratkih, pa krepkih potezah vzgled Ernesla Mlakerja kot vzor mladeniča. V imenu mož je Jožef Pišek povedal, kdo je mož in kdo ni vreden tega imena. Po enournem odmoru uopoldne se je zborovanje nadeljevalo. Gospod Živortnik je v k srcu segajočem govoru priporočal mladeničem, naj bodo doma pravi apostoli. Nastopilo je na to več fantov govornikov, ki so vsi povdarjali, naj strncmo svoje vrste pod praporom Manjinem v sveti boj zopcr fantovske razvade. Celi čas je vladalo med zborovalci nepopisno navdušenje. S petimi litanijami Matere božje se jc popoldne končal lcpo uspeli sbod. Vsem, ki so se potrudili, da se je ves sbod vršil v popolno zadovoljstvo vseh: Bog plati in Marija mati! Pred važniuii političnimi dogodki stojimo. Ccla naša notranja in zunanja politika se preobrača. Najhujši političm zapeljivci in goljufi, to je demokrati so pora- žrttii, odžagani. Zapustili so jih radikali, najmočnejša stranka v južnih krajih naše države. Radikali sedaj Eesno govorijo, da je treba Slovencem in Hrvatom poiati roko v spravo. Glede znnanje politike pa je važno, a*a hoče požrešna Francija zopet začeti z novo vojno. Francoski generali se vozijo po raznih državah in hujskajo. Kaj bo iz tega, bomo videli v letošnjem poletju. Da bodo naši ljudje dobro poučeni o notranjih in zunanjih dogodkih, priporočamo, da si vsaka slovenska aiia naroči «Slov. Gospodarja«! Na tisoče najboljših naiih družin še ni naročenih na naš list. Možje, fantje, pa tudi dekleta in žene, prosimo vas, posredujte pri vsaki hiši, da si za prihodnji pol leta naroči «Slov. Gospodar«. Kdor si list na novo naroči do Novega leta, plača samo 56 K. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: «Upravništvo «Slov. Gospodarja« v Mariboru.« Kaj dela Pucelj v Beogradu? Usoda je hotela, da so samostojni dobili po milosti volilnega zakona vendarle še enega poslanca in sicer bivšega ministra Pucelja. — Vsedel se je v državnem zboru med demokrate in srbske gosposke kmete. Druži se tudi s preostanki socijalistov (2 poslanca). A Pucelj se ne čuti prav nič srečnega in veselega v tej pisani družbi. Dvakrat smo ga že videli v d>ornici. Prišel je 16. aprila in 15. maja. Topo in zamišIjeno sedi v svoji klopi. Glavo si podpre z rokami in premišljuje žalostno usodo svojo in svoje stranke. Prav aihče se ne zmeni zanj. Slovenski poslanci ga pomilu|ejo, smili se jim ubogi general brez armade. Prej tako prešeren, sedaj tako ponižan. Kolikokrat se je skušal Pucelj in njegovi tovariši Mermolja, Urek, Drofenik, Dobnik in drugi norčevati iz naših poslancev. Šiba asode tepe Pucelja in njegovo ošabno in kričavo stran!co. V naših vrstah je življenje, a v Puceljevih vrstah ialost, strah in — smrt. Da, da! Resničen je stari slovenski pregovor: Kdor visoko leta, nizko pade. Vsem bivšim in novim županom mariborskega okrožjal županska zveza za mariborsko okrožje sklicuje rse naše bivše in pri zadnjih volitvah na novo izvoljette župane, da pridejo v soboto, dne 2. junija, ob 10. uri predpoldne v Maribor v gostHno Orovič v Vetrinjski ulici. Pri tej priliki se bodo župani med seboj pogovorili, kedaj in kje bi se naj vršila skupna veselica županov mariborskega dki-ožja. Nekateri župani predlagajo, naj bi se vršila ta veselica dne 1. julija, a glede kraja se ni nobenega predloga in se bo tozadevno sklepalo v soboto, dne 2. junija. Župani, torej na svidenje! Kdo bo šel letos študirat? Kmalu bo prišel čas, ko iio treba poslati dečke študirat v mesto. Da bomo imeli dovolj slovenskih in krščansko mislečih razumnikov sa bodočnost, pošljite talentirane dečke na gimnazije in druge srednje šole. V Mariboru podpirata uboge dijake s hrano Dijaška večerja in Dijaška kuhinja. — Rodoljubi, podpirajte to veliko delo za naš narod! Malo več vesti gg. pri davčnih oblastvih! Od rodoJjuba z dežele smo dobili tale dopis: Nečuveno visoke svote so predpisali uradniki na davčnih oblastvib nam malim in srednjim posestnikom in obrtnikom. Te svote so tako pretirane, da jih niče ne more upravičiti. Gospodom uradnikom, ki menda poznajo naš mučni gospodarski položaj si drznemo zapisati tele vrstice: Male več vesti! Ali ne vidite, da smo že čisto izžeti? Prihranki vsi porabljeni! Dohodkov nikakih! Vina ne moremo prodati. Odvišne živine ni. Les ne gre. Stroški ob~ delovanja strašno visoki. Delamo že dolgove. Gospodje! Saj ste vendar naši sinovi. Ali vam ni nič mar naš beda? Mi se ne branimo in ne tožimo črez pravično odmerjeno dohodnino, a kar gre črez naše moči, tega ne moremo prenesti. Med našimi Orli. 2ivahno življenje opažamo med vrstami naših Orlov in Orlic. Vršijo se priprave na vseh koncib in krajih. Mariborski Orel bo tekom letošnjega leta obhajal 15 letnico svojega obstanka in bo ob tej priliki razvil tudi svojo zastavo. Fantje in dekleta, le naprej! Sokoli in orjunci naj divjajo, a mi pa mirno in smotreno razvijamo svoje kulturno in organizatorično delo po vseh selibl Kako smo imeli zadnji teden v Mariboru? Na binkoštno nedeljo smo imeli kakor vsako leto, tudi letos sv. birmo, katero je prišel delit iz Ljubljane bivši tržaški škof Karlin. Binnovanje je trajalo zelo dolgo in je bilo vseh birmancev 1429. Iz Maribora se je odpeljal Skof v slovenjebistriško dekanijo, kjer deli te dni st, birmo. V petek je obhajala petdesetletni jubilje vrhovna predstojnica mariborskega zavoda šolskih sester — s, Ang. Križanič. Vsestransko zaslužni jubilantinji iskreno častitamo! — Mariborski orjunci so še yedno predrzni in napadajo mirne ljudi. Policija je začela tem divjakom malo bolj trdo stopati na prste in jih razganja, ako se zbirajo v velikih gručah. Ako bo policija vršila res svojo dolžnost, potem tudi orjunska drubal ne bo tako drzna, kot je bila dosedaj. Minulo soboto so Mariborski orjunci obiskali Ptuj, ter tamkaj preprečili Nemcem neko pevsko proslavo. Mi vsi vemo, da so postaii Nemci zacinji čas posebno drzni in nimamo vzroka, da bi jih branili v nacijonalnem oziru, ker so baš narodno zavedni pristaši naše stranke morali pod rajno Avstrijo večkrat in krivično občutiti nemško pest. Nemcem v Ptuju je pa oblast dovolila zabavo in mariborski italijanaški pretepači pač nimajo nobenega povoda, da bi nasilnim potom preprečevali dovoljenja političnih oblasti. Pri navalu na ptujsko ncmško slavnost so mariborski orjunci seve že osivele in nad 70 letne starčke opljuvali in nemškemu poslancu Schauerju zagnali poldrugi kilogram težki kamen v glavo s tako silo, da se je ta osnesvestil. Mariborski orjunci so se pač tudi y Ptuju obnašali kot ponočni razbojniki. Trdno smo prepričani, da bo orjunski izlet iz Maribora y Ptuj pripomogel y najkrajšem Času k razpustu Orjune od strani vlade. — Vreuie je y Mariboru in okolici precej hladno in deževno, akoravno je izginil s Poborja sneg, ki nas je nenavadno obiskal nekaj dni pml binkoštnimi prazniki. Višek orjunske drznosti v Mariboru. V enem zadnjih «Gospodarjev« smo beležili za nas Slovence žalostno vest, kako so streljali orjunci iz revolverjev v Marijino soho v Slov. Bistrici. Mariborski orjunci pa so te dni pomazali s črnilom Marijin kip, ki stoji v Badlovem vrtu proti takozvani mestni Kalvariji. Istotako so polili s črnilom prvo postajo Križevega pota, ki vodi iz mestnega parka na vrb Kalvarije. Z ravnokar omenjenimi čini so se postavili orjunci na popolnoma božjeropno stališče, katerega mora maščevati naš verni in kaloliško krščanski narod! Mariborska Orjuna se je posebno proslavila na binkoštni pondeljek s tem, da je v gostilni Lacheiner na Frankopanovi cesti od nog do glave opljuvala soprogo policijskega komisarja g. Pestevšeka iz Maribora. V očigled takim razbojniškim dejanjcm Orjune pa ne storijo višje oblasti ničesar! Mera ljudske potrpežljivosli napram Orjuni je polna! Kako se kaj imamo v Radvanju pri Mariboru? — Prav dobro, ker nam polje in travnik letos kažeta prav dobro in ludi obetata obilno žetev, ako ne bo kakih posebnih vremenskih nesreč. Mi Radvanjčani živimo v dobrem medsebojnem sporazumu in naše gostilne so vsako nedeljo in praznik od Mariborčanov prav dobro dbiskane. Prepirov in kregov po naših gostilnah ni in hvala Bogu nas doslej še tudi ni vznemirjala druhal mariborskih orjuncev. Eno črno piko, ki tvori občno nezadovoljnost vseh Radvanjčanov, pa vendar moramo omeHiti in ta je naš šolski vodja g. Radoslav Knaflič. Kako bi bilo pri nas prijetno, ako bi ne bilo tega demokratskega oznanjevalca sokolstva mcd našo nežno šolsko mladino. Radvanjčani smo z malenkostnimi izjeinami vsi v taboru SLS in kot taki zeio bridko občutimo, kako nam šolski voditelj, ki bi moral Jbiti vsled svojih let že davno pameten, razdvaja našo mladino in jo zastruplja s sokolstvom. Po Radvanju se tudi danes javno govori, da gospodu Knafliču ne zadostuje več sokolski zdravo, anipak, da misli celo povabiti k nam mariborske orjunce na ustanovni občni zbor razbojniške Orjune. Jaka, Jaka, z Orjuno pa pri nas ne bo šlo in če boš le poskusil, potem ti bomo pa mi zasukali brke ia nataknili cviker nekam drugam, kot na nos. Edini up naš Radvanjčanov glede rovarja Knafliča je bližajoča se redukcija uradništva, pri kateri bo zdrkriil tudi naš Jaka Knaflič v penzijon, katerega pa vsled svojega neprestanega rovarenja med ljudstvom in učiteljstvom nikakor ni zaslužil. Sitne in rovarsko nadležne nadloge v osebi gospoda Knafliea reši nas Višji šolski svet, to vam je vsakaanji vzdih vseh miroljubnih Radvanjčanov! Konrad Žnuderl propadel. Malo pred volitvami je znani Konrad Žrruderl, ki je oblazil že vse stranke, prišel v Cirknico pri Št. Ilju in je hotel tam priredili volilni shod. Ker ga pa nihče ni maral vzeti pod streho in mu dati prostora za zborovanje, so mu možje in fantje priredili malo zabavo. Plačali so mu v zahvalo za visoki obisk južino, a sled za njim so zbrisali z metlo. Gospod Žnuderl, ki se je izdajal že za poslanca in ministra, se je čutil užaljenega in je ovadil naše može in fante, češ, da so ga preveč tipali za kosti in šo ga žalili, ker ga niso marali poslušati. V četrtek, 17. maja pa so bili vsi obdolženci (okoli 10) pred mariborskim okrajnim sodiščem oproščeni. Žnuderl pa je šel z dolgim nosom dalje. Ali se bo kdaj spametoval. — Naše fante in može je zagovarjal odvetnik dr. Alojzij Juvan. Smrtna kosa v Hoifah. Dne 16. maja nam je smrt ugrabila uglednega moža in daleč okrog znanega vrlega kovača Jožefa Bregant. Rajni je bil ustanovitelj hočkega gasilnega društva tcr dolgoletni občinski odbornik. K vcčnemu počitku so ga spremljali vrli gasilci iz Hoč, Razvanja, Frama, Studencev in Zerkovc z godbo na čelu. Na grobu se je poslovil od njega v imenu hočkih gasilcev načelnik Pavel Vernik. Naj v miru počiva. Slana je zadnje dni preteklega tedna pomorila po mnogih krajih fižol, krompir in druge sadeže. Tako mrzlih dni pred Binkošti kot letos, že dolgo ne pomnimo. CerKvena slovesnost pri Sv. Janezu Nepomučanu na Radhi pri Marenbergu. Dne 16. maja se je obhajal god sv. Janeza po preteku 6 let zopet prav slovesno. Leta 1917 je bilo zadnjič, da so prišli iz Srednje Štajerske Nemci skupno črcz Radl. Naše oblasti so letos dovolile prost prehod preko meje. Kakor je bilo pred vojsko in še med vojno, da se je tu molilo y obeh jezikih, pelo v obeh jezikih, ko sta Slovenec in Nemec se združila v lepem sporazrumu ined seboj, naj tako tudi ˇ bodoče ostane. Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1923-24. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvctili duhovskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat ˇ Ljubljani. Prošnji naj se priloži: 1. krstni list, 2. izpričevalo o dovršeni Ijudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker namerava učenec vstopiti v gimnazijo. Starši ali njibovi namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 14. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obenein tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Datum sprejemnega izpita bo naznanjen na rešeni prošnji. Ustanovni občni zbor Strokovne zveze cestarjev se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v Celju, v vrtni dvorani pri Belem volu, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo sklicateljev. 2. Odobritev novih pravil. 3. Odobritev poslovnika. 4. Volitve vodstva in zastopstva. 5. Slučajnosti. Uslanovnega občnega zbora v Celju naj se udeležijo tudi vsi oni ceslarji Slovenije, ki ne bodo prejeli okrožnice in vabila sklicateljeT. Pridite, da ustanovimo svojo strokovno organizacijo, katero bomo yodili sami, ker potrebo in važnost iste je dosedaj gotovo spoznal vsak. CH>cni zbor določi tudi sedež naše centrale. — Pripravljalni odbor v Celju. Še enkrat «upravičene pritožbe iz Gornjega Grada.< Pod tem naslovom je objavil «Slev. Gospodar« v štev. 50 notico, v kateri se nasvetuje, naj se gospoda okrajnega sodnika dr. Hočevarja zbog njegovega obnašanja, ki ni v skladu z ugledom sodnika in sodne uprave presta[ vi proč iz Gornjega grada. Na to notico poskuša znani dopisnik v celjski «Novi Dobi« štev. 54 prati zamorca, , to je imenovanega okrajnega sodnika, pravi, da se istei ga na lažiijiv način napada, se pri tem sklicuje na nŁ! ke podpise «Gornjegrajčanov«, ki da baje gospoda sodnika, izvzemši nekaj «privandrancev« visoko spoštujejo in ga isti prosijo, naj še ostane dolgo v Gornjem gradu, končno pa grozi dopisnik vscm «klevetnikom«, da «pride za iste plačilni dan.« Vseeno nam je, ali je gosp. okrajni sodnik to «udanostno izjavo, svoje dične družbe na Škarpi (le-ta so namreč dotični «Gomjegrajčani«) si sam naročil, ali pa je ona smatrala za potrebno, dali to izjavo na svetlo; v vsakem slučaju se je to zgodilo z njegovo vednostjo, ker se je javno govorilo, da bode Skarpa v «Novi Dobi« odgovorila. Ker se pa v tej izjavi pravi, da se okrajnega sodnika na lažnjiv način napada ugotavljamo, da je še veliko več resnice, kot se je pisalo in bi bil g. okr. sodnik na mestu suspendiran, ko bi se izvedcla cela resnica. Svetujemo mu resno, naj sam prostovoljno takoj zapusti Gornji grad, ker bomo sicer prišli z dejstvi na dan in bomo mu dali priliko, da bo<le lahko tožil, nii pa bomo za vsako dejstvo nastopiii in doprinesli popolen dokaz resnice. Človek, ki je v taki meri degradiral ugled sodnijskega stanu, ne spada na mesto sodnega predstojnika, vsaj v Gornjemgradu ne. Kar se pa tiče očitka «privandrancev« pa svetujemo dopisniku «Nove Dobe« in celi «literski akademiji« na Škarpi, da najprej pogleda svoje krstne liste in bodŁ ! ašia, da obsioji ludi ona skoro izključno le iz «pnvandrancev«, z atetom Kocbekom vred na škarpi, tam za vodo. Glede «plačilnega dneva« pa potrjujemo dopisniku «Nove Dobe«, da isti res pride ampak za dopisnika samega in marsikaterega njegovega vinskega bratca na Škarpi in sicer prej, kot si kateri istih misli. Krivičen samostojni župan. Iz Topolšice poročajo:  Izmed 167 glasov, ki jih je dobila Samostojna v slovenjgraškem okraju, je dobila v naši občini 39, torej skoraj četrtino. Sramota je sicer na celi občini, a mi Topolščani je ne nosimo, sramota je na Zavodnjčanih in Štridčanih, ki so se uklonili srditima samostojnima priganjačama, županu Hrovatu in «štridskemu grofu« Virtiču. Molče smo to prenašali in bi o tem ne pisali, ako bi ne bil naš samostojni župan učinil nove krivice. Že ob volitvah je osebno agitiral po vseh s tem, če bodo volili njegovo stranko, da bo gledal, da dobijo večjo podporo po toči. (Ali roka pravice ne sega v ondotne hribe in je takemu samostojnemu županu res vse dovoljeno?) In res smo videli, ko se je v petek delila podpora, da se je drznil to podporo nakloniti samo svojim samostojnežem v Zavodnjem, med tem ko vsi drugi, četudi mnogo ubožnejši in potrebnejši niso nič dobili. Obrišite se sedaj vsi tisti Topolščani, ki ste pri občinskih volitvah volili socijaldemokrate, ki so temu slabostojnežu pomagali na županski stolec. Sedaj vidite, kako nas je fari>al z obljubo, kako bo skrbel za blagor dbčine in se potegoval zlasti za delavce in uboge. Čuden dopisnik iz Rečice ob Paki. O dopisniku «Jutra« se govore čudne reči. Ko je svoj zadnji dopis koval in tubtal, so ga morali trikrat preobleči, tako se je siromak potil. Na vse zgodaj so poslali po starega Forštnerja, da bi ga malo pretipal, pa so v naglici pozabili, da se je isti že iz vasi izselil. Pravijo, da od takrat ubogi dopisnik nekoliko šepa, pa nič ne de, njegovi dopisi še bolj. — Pred par mesci je bilo čitati v «Slov. Gospodarju«, da je dopisnik »Napreja« izgubil pamet med Gorenjem in Podgoro, pa je ostalo vse tibo. Še le sedaj se je najditelj našel, namreč najnovejši do~ pisnik «Jutra« Najprej je potuhnjeno tajil, sedaj pa odkrito pove, da je res, da nima od tistega trenutka miru, vedno ga neka žilica sili, da piše v potu svojega obraza. Sicer bi bil itak vrnil, pa je mnenja, da se malenkosti ne vračajo, njemu pa pride tudi laka malenkost prav! Turčin — dopisnik «Napreja.« Od Šmartna ob Paki poročajo: «Naprej« ima v Celju za svojega poročevalca nekega Turčina iz Albanije. V neki eskorti šestih fantov vidi pet zastopnikoy katolicizma in enega Orla, katerega pusti kar avanzirati za predsednika. Pa naj bo dotičnik res Turcin ali ne, nehote ti pride misel ob zlobno-bebastih vrsticah, da če ima cNaprej« y svoji stranki več takih lopovov, se ne sme čuditi, zakaj gr« ista v franže! Nesreče v Trbovljah. V par dneh so se pripetile t Trbovljab dvc nesreče. Rudar Mirko Kovač je v soboto, dne 19. t. m., po nesreči prišel med odbijače malih vagonov, ki so ga tako stisnili čez trebuh, da so mu izstopila čreva. Ponesrečenca so prepeljali v Ijubljansko bolnico, kjer je v velikih bolečinah izdibnil. — V nedeljo pa se je ustrelil iz neznanega vzroka 231etni strojnik Ivan Močivnik. Med vožnjo v ljubljansko bolnico je umrl. Sokolom bi naj bilo bilo dovoljeno vse — Orloio pa nič. Dopis iz Kozjega. Kozjanski demokrati ne morejo prcboleti, ker so sijajno propadli pri zadnjih volitvah v Kozjem. Da se nekoliko potolažijo, so ustanovili čitalnico in tamburaški zbor. Proti temu nimamo ničesar. Ne moramo pa pomagati, da se ljudstvo ne udeležuje njihovih »Ljudskih veselic« in ckoncertov«. Pri svojih prireditvah so sami s par uradniki. V svoji onemogli jezi so se spravili na tuk. g. kaplana. V tjutru« so napisali, da gospod kaplan šolsko deco ypisuje brez dovoljenja staršey med dlan« Orla in da rastrupj^a »edolžne olioke s svojimi politikujocimi nazori. No, gg. •tanokrati, ali so vaši kolovodje vprašali starše, ko so Hvedli v šolo protiversko sokolsko vzgojo? Sedaj po anagi SLS v Sloveniji in po sramotnem demokratskem porazu bo menda dovoljeno nam, da organiziramo mla iino na krščanski podlagi in jo urimo na podlagi kršč. •ačel y Orlu. Ropar v nunski obleki. Na Hrvatskem še vedno ovete ropanje in hajduštvo in drzni razbojniki, ki so živeli pred leti in katerih se hrvatski narod še vedno spominja, najdejo v današnjih časih dosti posnemalaev, ki ne zaostajajo za svojimi predniki v drznosti. Te dni se je pripetil v Našicah v Slavoniji slučaj, ki kaže, na kako zvit način skušajo ti razbojniki doseči »roj namen, to je izprazniti blagajno svoje žrtve. V nekem večjem mlinu v Našicah se je oglasila nuna, ki jc mlinarju rekla, da nabira milodare za bolnišnico. Ker je bilo že pozno, je prosila mlinarja za prenočišče, ker aima v mestu nobenega znanega človeka. Mlinar je njeao prošnjo uslišal, ter jo je po večerji odvedel v sobo pod streho, kjer je bila za njo pripravljena postelja. — Mlinar pa je imel mladega slugo, ki je bil zelo pustoloven in kateremu se je lepa nuna dopadla. Hotel jo je izrabiti v svoj namen, ter se je spravil v njeno sobo pod posteljo, da bi jo ponoči napadel. Njegovemu nestrpnemu pričakovanju pa je nuna napravila brzo konec. Ko se je namreč slačila, je fant pod posteljo s strahom zapazil, da nosi nuna pod žensko obleko moške hlače. JVjegov strah je bil še večji, ko je potegnila iz obleke velik samokres in ga postavila na mizo. Čez nekaj časa je moški, v katerega se je prelevila nuna, stopil k oknu in nekemu zažvižgal, potem je potegnil iz svoje nunske kalje vty ter jo spustil skozi okno. Po vrvi je hotel splesati njegov drug, ki je čakal pod oknom. Sluga pa, ki ga je «nuna« v njegovem pričakovanju tako prevarila, ni bil len ter je brž zapazil, da so to roparji, ki hočejo na ta način priti v mlin in ga oropati. Tiho se je splazil izpod postelje ter hitro zagrabil roparja pri oknu za »oge in ga prekucnil skozi okno. Potem je prebudil mlinarja in hlapce ter so našli pred mlinom pobožno «nuno« z razbito glavo mrtvo, njen drug pa je ležal s polomljenimi nogami. Orožniki so v njih spoznali aevarne razbojnike, ki so izvrševali svojo obrt po celi Slavoniji. 2enske so s kamenjem napodile orjunce. Na binkoštno nedeljo proti večeru se je vršila v Ogulinu v Liki procesija, katere se je udeležilo nad 4000 ljudi. Procesijo so izzivali in psovali pobožne hrvatske vernike natašč za to najeti orjunci. Izzivanje teh brezverskib preSepačer je tako razburilo ženske, da so se jih lotile one in jih pognale v beg s kamenjem. Da niso vzeli orjunae v zaščito žandarji, bi jih bile upravičeno razkačene ženske linčale. Kakor v Ogulinu, se bo zgodilo tudi pri nas v mariborski okolici, ako bodo hodili mariborski orjunci po nedeljah in praznikih izzivat n adeželo. Ubit razbojnik. V soboto, dne 19. t. m., so v Vrapeu na Hrvatskem napadli trije vojni begunci čuvaja tovarne za opeko Nikola Tuta. Hoteli so razbiti vrata na baraki, v kateri je čuvaj spal. Vsled ropota se je isti prebudil ter slišal, da se roparji pogovarjajo, da ga bo treba ubiti in oropati. Brž je potegnil samokres ter ustrelil skozi luknjico na vratih tako srečno, da je enega razbojnikov smrtno zadel, dočim je druga dvojica pobegnila. Čuvaj je takoj stekel na orožniško postajo, ki je takoj obvestila komando mesla v Zagrebu, ki je poslala na lice mesta svojo komisijo. Pri baraki so našli razbojnika mrtvega, krogla mu je prebila nos ter obtičala y glavi. Razbojnik je vojni begunec Andjelko Z. Stojanovič, doma iz Pirota v Srbiji. Služil je v Zagrebu ter je v aprilu pobegnil z dvema tovarišema, s katerimi je izvršil več ropov v okolici mesta. Njegova »okrivca zasledujejo. Roparski napadi na železniške vlake se pri nas veddo bolj množijo. Sedaj so začeli tudi slovenski tatovi posnemati svoje srbske in hrvatske tovariše ter pridno ropajo po tovornih vlakih. V preteklem tednu so izvršili blizu Ljubljane dobro organiziran napad na vozeč toyorni vlak, pa so bili po sreči odbiti od čuvajev, pri iemur je prišlo do prave bitke med roparji in železniiarji. Preteklo soboto ponoči pa so na postaji Zalog pri Ljubljani zopet najbrž isti razbojniki poskušali vlomiti v vagone tovornega vlaka, ki je stal na stranskem tiru. Pri cdelu« so jih zalotili trije železniški čuvaji. Roparji so, videč stražnike, otvorili na nje ogenj iz samokresov, pri čemur so težko ranili čuvaja Antona Mezeta y trebuh. StTažniki so s streli odgovorili ter ranili enega vlomilca. Roparji so pobegnili ter svojega ranjenca odnesli s seboj. Ranjeni stražnik Meze je y brez¦pnem stanju prepeljan v ljubljansko bolnico. Razbojništvo v Crni gori se je zopet tako razpaslo, da je notranje ministrstvo sklicalo posebno konferenco, na kateri so ukrepali, kako bi ugnali hajduke. — Sklenilo se je, da potuje v Črnogoro 2ika Lazič ter tam na licu mesta napravi načrt, po katerem bi oblasti postopale proti razbojnikom. Take načrte sestavlja vlada že leta, pa se razbojniki vedno množe. — Naj da vlada rajši Črnogorcem dela, da si bodo zasluSili kruh, pa ne bodo več ropali. Umor ruskega podpolkovnika. Na naši meji proti Bolgariji so našli nedavno ruskega podpolkovnika Iy. Velikopoljskega zaklanega poleg obmejne stražnice. — Umorjeni je stopil v financijsko službo kot pripravnik ter je služboval ob bolgarski meji. Ubil ga je njegov tovariš, finančni kontrolor Božidar Aršič, ter ga oropal. Zločinca so zaprli. Okraden Amerikanec. Pred par dnevi so napadll * Begluku y Bosni kmeta Jovana Miljuša štirje maskirani razbojniki. Z mučenjem so ga prisilili, da jim f€ izročil yes denar, katerega si je z dolgoletnim težkim Inidoin pridobil y Ameriki. Vzeli so mu 15.000 dolar- jev, 35.000 dinarjev in 10 zlatov, potem pa so pobegnili. Orožništvo roparje energično zasleduje, vendar pa jim še ni prišlo do živega. Sumijo, da so napad izvršili ljudje, ki so Miljuša poznali že iz Amerike, kajti doma on ni nikomur povedal, da je tako bogat.