Stev. 185.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144’—
M pol leta K 72*—
V UPRAVI STANE
PoStnina platana v gotovini.
M Ljubljani, petek, 19. avgusta 1921.	Leto	I.
Ursdnlitvo in upravnlštvo « Ko* pltarievi ulici šteti. 6 — Telefon urednlšivn š!e». 59 — Telefon «3= uprevnižtva šiev. ’23 e=»
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*«—
MESEČNO K10'- ITIlFTir, 7^'VSE^'^’ UST P0SAMEZNA ŠTEVILKA 8© VIN.
Dr. H.
Razoroženfe.
Severnoameriške zvezne države pripravljajo za pozno jesen konferenco v Wa-shmgtonu, na kateri bi se naj govorilo raz-ven o razdelitvi interesnega območja ob uiem morju tudi o razoroževanju držav. Vsa miroljubni narodi, osobito pa miroljubni stanovi kakor je delavski in kmetski, •ehjo, da bi prišlo na tej konferenci do Konkretnih sklepov o razoroženju in da bi ?.e k sklepi tudi izvedli. Gotovo bo kapitalnem roval proti ugodnemu uspehu konfe-^e»ce, ki bi mu bil seveda v škodo, a be-
m siromaštvo narodov bi naj v Wa-
S*mJ°nU z^ranim državnikom dala junaštva se oslobodijo nesrečonosnega vpliva deL*^8, kapitala. Svetovna vojska je ra ^'tarizmu neverjetnega, gigantskega ma .a' a sedaj je čas, da se zopet strežbo in vrnemo k delu za napredek in
Prosveto.
* broški za izdrža/vanje vojnih uprav so «1 sedaj po vojski kolosalni in gredo v ■ ”|arde. V nemškem tedniku »Die Voss« T> j]*mut Merleker priobčil najnovejše Podatke o stanju vojne moči različnih dr-_ , ^r izračunil stroške v nemške marke
Država
Francija
*»|ll|a
Norveška
Danska
finska
m Rusfja poljska ieSka ^Sosiavija ■'oniunija ®fika •talija Švica
Ntottemjka
Turika JaPonska Ju2t'oafr. Zveza Severna Amerika
Mekslka
Amerika Araentinija
Brazilija
Chilo
0sta|a Juž.Amarika
branja
29. julija	1921.		
Vojaštvo	Mornarica	Izdatki	
Mirovno stanje		v milijonih	
dne 1. 8. 21		nemških mark	
Vojna meč		Vojaštva	Mornar.
100.000	15.000	2.785,9	578,9
100.000	15.000		
732.891	53.500	27.560,0	4.428,0
8,000X00	80.000		
113.500	1.000	6,991,8	60,0
350.1,00	1.000		
236 000	128.000	47.908,0	23.925,0
4,000.000	450.000		
56.200	10.000	1.344,0	564,0
250.000	20.000		
15.400	1.400	270,0	100,0
80.000	5.000		
15.400	4.000	480.0	300,0
80.000	6.0C0		
36.600	1.500	500,0	100,0
150.000	3.000		
800.000	10.000	9	?
2,000.000	40 000		
600.000	2.253	2,897,5	100,0
1,000.000	4.000		
200.000	—	6.000,0		
600.000	—		
170.000	2.000	4.000,0	400,0
1,000.000	4.000		
120.000	4.000	2.500,0	80,0
800.000	6.000		
210.000	4.000	4,000,0	500,0
500,000	10.000		
200.000	40.000	8.000,0	2.000,0
3,000.000	80.000		
200.000			1.800,0		
400.000				
21.400	11.000	1.276,0	990,0
240.000	25.000		
100.715	16.000	1.637,0	830,0
800.000	25.000		
30.000	3.010	300,0	50,0
200.000	6,000		
150.000	—	1.000,0		
150.000	—		
350.000	80.000	31.240,0	12.192,6
2,000.000	110.000		
45.000	2.000	337,0	_
210.000	2.000		
208,781	156.670	55,041,6	33.360,0
4,000.000	500.000		
48.000	2.000	350,0	120,0
2C0.0C0	2.000		
30.0;:0	1.456	1.2C0,0		
180.000	2.000		
30.000	2.000	300,0		
100.000	5.000		
1:5.000	9.500	603,0	400,0
300.000	20.000		
21.000	10.000	740,0	450,0
250.000	30.000		
18.000	7.500	450,0	390,0
150.000	15 000		
50.000	3.706	1.000,0	150,0
335.000	5.000		
30.000	8.000	2.030,0	160,0
150.000	10.000		
Kot
ftam'vvyi' n;,>ve^)a voina sila na svetu se šaj Podstavlja Francija. Sicer je zmanj-doi v^°)n° dolžnost na 18 mesecev, a ta pravr **	da	tem intenzivneje pri-
sej g'.a domovino in kolonije na krvavi posije !Cer m'rovno stanje sovjetske Ru-pr. 2a nekaj desettisočev večje kakor a Francozih to dvakrat nado-j. j disciplina in vojna izobrazba. Veli-u ,S ia ie tudi vojna moč notranje tako ne-r ,!ene republike Poljske, a stroški so za-hn»L^°i S^e val«te primeroma majhni, Suka L- U1S , voina mo^ Italije ni mnogo večja Rnr.?r .”uJ»oslavije. Mnogo večja država So l?*! i U1-^ manjše število vojaštva ne-tnermma* a*Va' Aa n}.^a Belgija zopet raz-mnr L- v,ečie- S ^ ni več najjačja pomorska sila, ampak Severna Amerika, ki
šteje za vse svoje vojaštvo na leto 89 milijard mark.
Svet je do temena v orožju, V mirovnem stanju imamo s častniki vred 5 in pol milijona ljudi pod orožjem. V mornaricah jih služi preko pol milijona. Stroški za su-hozemsko vojaško upravo znašajo letno
220 milijard mark in za mornarico 85 milijard. Pri tem niti stroški sovjetske Rusije in nekaterih velikih azijatskih in afrikan-skih držav niso všteti.
Trpeči, delavni svet ima vsaj eno skupno željo: razoroženje!
BiEgn«BMSWM«Ba
Hrait Mr na nrinibiia sira.
Belgrad, 18. avgusta. Zjutraj ob 7. uri 30 minut je došei dr, Milanovič v saborsko cerkev ter otvoril pokrov krste, v kateri leži kralj, ki ga je pomazilil z balzamom. Točno ob 8. uri, kakor je bilo objavljeno, se je pričelo spuščati občinstvo v cerkev. Prebivalstvo je z vseh strani obkolilo sa* borsko cerkev. Cerkev izgleda veličastno. Globoka črnina v cerkvi je izraz velike žalosti, ki se čuti povsod. Vsa vrata so okrašena s črnimi draperijami, ki segajo do tal. Ob vratih stoje gardisti, ki so postavljeni tudi v cerkvi, Tudi tla so pokrita s črnimi preprogami, istotako ikononosec, stebri, kraljeva stolica, govornica in kor. Sredi cerkve je postavljen katafalk, na katerem se nahaja krsta s truplom pokojnega kralja. Okoli krste stoji osem velikih sveč, spredaj dva srebrna angela in na vseh štirih straneh ob vsakem vogalu krste veliki kropilniki. Ob straneh stojita po dva častnika z golima sabljama. To so častniki belgrajske posadke, ki se menjajo vsako uro. Za krsto proti glavi kralja stoji klečal-nik z evangelijem. Okoli katafalka stoji štirinajst gardnih vojakov v svečanem kroju, ki tvorijo velik krog. Katafalk, na katerem leži krsta, je ovit s trobojnico. V krsti je svinčen vložek, a krsta sama je
prevlečena s svilo. Zunaj je krsta iz hrastovega lesa. Pokrov je znotraj prevlečen z belo svilo s čipkami. Preko pokrova je široka državna zastava z zlatimi resami, ki vise preko roba. Kraljev obraz je nekoliko potemnel, vendar pa je ostal v njem izraz blagosti in dobrote. Velika množica občinstva, ki prihaja skozi severna in odhaja skozi južna vrata, se pomika neprestano mimo krste. Dostop je dovoljen do krste same.
Belgrad, 18. avgusta. Dosedaj je naročenih v cvetličnih trgovinah do 1000 vencev. Vse korporacije in mnogo privatnih oseb poklanja vence na oder pokojnega kralja. Med njixni se nahajajo tudi venci z napisi: »Zaščitniku slobodne štampe — Ju-goslovensko novinarsko udruženje«, »Svo-rmi velikornu kralju heroju Petru I. od du-boko ožaloščenih dobrovoljaca Sreza tre-binjskog kršne Hercegovine«, »Bezsmrtne-mu kralja i četniku — Udruženje srpskih četnika«, »Kralju mučeniku — Hričanska zaiednica mladih ljudi«.
Belgrad, 18. avgusta. Kakor se dozna-va, bo prisostvoval pogrebu kralja Petra tudi oddelek francoske armade, da mu izkaže čast kot častniku francoske vojske in francoske častne legije.
Teiarae rasli prisege kralja Aleksandra.
Belgrad, 18, avgusta. Ustava predvideva za slučaj smrti kralja rok desetih dni, v katerem mora novi kralj priseči narodu na ustavo in zvestobo. Ker pa so nastale ovire radi bolezni kralja Aleksandra, se razpravlja o načinu, kako bi novi kralj mogel položiti svojo prisego. Zato je tajnik narodne skupščine izdal objavo, v kateri napoveduje, da se sestane narodna skupščina v soboto 20. t. m. Mnenje nekaterih je, da bi se morala odposlati v Pariz posebna deputacija vlade in parlamenta, pred katero bi novi kralj kot pred za-
stopniki države položil prisego na ustavo. Po drugem mnenju se sodi, da je kralj odsoten od države radi jačje sile, ki je povzročila bolezen in da ne bi mogel v takem stanju položiti prisege, tudi ako bi bil v Belgradu. Vsied tega bi se morala prisega odložiti do njegovega okrevanja. Kateri izmed dveh piedlogov naj se uveljavi, ima sklepati narodna skupščina na svoji seji v soboto.
Belgrad, 18. avgusta. Tekom včerajšnjega dne se stanje bolezni kralja Aleksandra ni poslabšalo niti zboljšalo.
Sefa ministrskega sneta.
Belgrad, 18, avgusta. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je v prvi vrsti razpravljalo o bolezni bolezni kralja Aleksandra, Vlada je sklenila, da se odpošljeta iz Beograda v Pariz dva zdravnika, specialista kirurga, in sicer dr. Vojislav Subotič in dr. Koen. Za tem se je govorilo o evakuaciji Baranje. Prevladovalo je mnenje, naj se Baranja ne evakuira, dokler Madžarska ne izvrši vseh obveznosti na podlagi trianonske mirovne pogodbe. Po trianonski mirovni pogodbi mora Madžarska izvesti razorožitev svoje Vojske ter evakuirati Zapadno Madžarsko, ki ima po isti pogodbi pripasti Avstriji. Medtem se je na popoldanski seji ministrskega sveta, ki je bila nenadoma sklicana za 16,, ponovno pretresalo vprašanje izpraznitve Baranje. Ker je naša vlada lani meseca junija prevzela in podpisala obveznosti, na podlagi katerih ima izpraz-
lfprafaRjje Pečniia.
Belgrad, 19. avgusta. (Izv.) Naša vlada se glede Baranje nahaja v težkem položaju, ker stoji odločno na stališču izvršitve mirovnih pogodb. In dočim smo mi izpolnili vse obveznosti, Madžari ne mislijo na izpolnitev določb trianonske pogodbe. Naša vlada bo podvzela ostre korake, da izpolni mažarska vlada vse obveznosti na-pram nam.
Belgrad, 19. avgusta. (Izv.) V belgraj-skih političnih krogih se misli, da bo prišlo do krvavih bojev, predno bodo Horty-jeve čete zasedle bajski trikot. Naša vlada ne more pečujskega prebivalstva podpirati niti materielno niti moralno, ker je mnenja* da naj o zadevi sklepa vrhovni svet ali pa zveza narodov.
Belgrad, 19. avgusta. (Izv.) V Belgrad je prispela, komisija za razmejitev % Ma-
niti Baranjo v času med 18, in 24. avgustom t. 1., je vlada po ponovni razpravi in zaslišanju ekspertov sklenila na popoldanski seji, da se izda naredba.po kateri se ima pričeti z evakuacijo Baranje. Evakuacija se ima izvršiti po navodilih, ki so bila že prej določena. Evakuacija bi se imela na podlagi obveznosti, podpisanih od naše vlade, pričeti že danes ob 12, uri. Radi tega se bo pričelo izpraznjevanje Baranje takoj, ko prejmejo naše pristojne oblasti v tamošnjih krajih sklep vlade o izpraznjenju. Nadalje je bilo na ministrski seii določeno besedilo kraljevega manifesta, ki se bo izdal na narod. Manifest je kratek in vsebuje med drugim obvestilo, da bo kraljevo oblast vršila do povratka kralja vlada. Manifest bo natisnjen v ^Službenih Novinah«, ko pride odobrenje iz Pariza.
žarsko. Predsednik komisije je angleški polkovnik Chri, poleg njega pa se nahajajo Francozi, Italijani in Mažari. Od naše strani je imenovanih več strokovnjakov in narodnih poslancev. Delegacija bo skušala, da pride v avdijenco k Pašiču, s katerim bi razpravljala predvsem o vprašanju Pečuha.
PRETEP MED ZEMLJORADNIKI IN RADIKALCI.
Sarajevo, 19. avgusta. (Izv.) Pred dvema dnevoma so imeli zemljoradniki v Prnjavoru veliko javno skupščino. Na skupščini je prišlo med radikalci in zemljoradniki do pretepa in je bilo mnogo ljudi nevarno in lahko ranjenih. Zemljoradniška poslanca Janiša in Gjakič sta le s težavo odnesla zdravo kožo.
Železniška nesreča pri Krškem.
Ljubljana. 19. avg. Osi. praškemu br-zovlaku štev. 507 se je včeraj okoli 5. ure pop. pripetila nesreča na progi Zidani-most—Zagreb in sicer 5 minut med postajama Rajhenburg in Videm—Krško. Vlak je skočil s tira in je pei vagonov strtih. Škoda je samo materielna. Človeških žrtev ni, razen iahkopoškodovane deklice. Podrobnosti še niso znano. Za vzrok nesreče se še ne ve. Ker pa ni nobene stvari brez vzroka, sumimo, da se ie nesreča zgodila na ovinku. Kakor znano, južna železnica odpušča delavce iz služb in skrbi malo za popravo prog in posameznih tračnic. Vijaki pri tračnicah so povsem razruvani in slabo pritrjeni. Nesreča se je torej naj-brže zgodila na ovinku, kjer je vlak pridrvel in so tračnice odnehale. Op. ur.)
Radi železniške nesreče je vozil današnji simplonski orient ekspres preko Karlovca. Z ekspresom so se peljali člani vladarske rodbine v Belgrad k pogrebu.
Ste!« Frefič g? Zn-
Zagreb- 19. avgusta. (Izv.) Včeraj je prispel v Zagreb iz Rogaške Slatine poslanec Stojan Protič. Tekonrvčerajšnjega dne je imel več važnih razgovorov s tukajšnjimi vodilnimi politiki. Danes je odpotoval na Plitvička jezera, od koder se jutri vrne v Zagreb in odpotuje direktno v Belgrad, da prisostvuje svečanostim pri pogrebu kralja Petra.
SEJA ZAKONODAJNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 19. avgusta. (Izv.) Jutri se vrši seja zakonodajne zbornice. Na seji se bo reševalo vprašanje zapresege kralja Aleksandra na ustavo. Predsednik Ribar še ni prispel. Pričakuje se ga danes zvečer,
PROTIMILITARISTIČNO ZBOROVANJE V PARIZU.
Pariz, 18. avg. Kakor poroča »Echo de Pariš«, so komunisti včeraj sklicali proti-militaristično zborovanje, na katerem so protestirali zoper uporabljanje oborožene sile v sporu, ki obstoji med podjetniki in delavci kovinske industrije. Končno je množica zapela internacionalno himno v nemškem jeziku. Posredovati je morala policija, ojačena z eskadronom huzarjev, ki je razpršila množico na Kleberjevem trgu. Aretirala je več udeležencev.
tfoHtični dogodki.
-j- Naše učiteljtsvo ima sedaj prestali hudo preizkušnjo; oni, ki jo bodo prestali, bodo zlata vredni značaji. Višji šolski svet ne oddaja služb po zmožnosti prosilcev, tudi se ne ozira na'to, da so bile te prvovrstne moči že po več let začasno uslužbene na dotičnih razpisanih mestih, niti na ternopredloge krajnih šolskih svetov, za gospode JDSarje je merodajna le strankarska pripadnost. Ne ljudstvo, ki učitelja rabi in ga plača ,ampak klika odločuje, kdo bodi nastavljen in koga naj ljudstvo plačuje. Merodajni krogi, ki ta sistem podpirajo, pa ne vidijo, kako s tem izpodkupujejo bolj in bolj državo, katera sloni v prvi vrsti na pravični upravi.
-j Socialpatrioti pod varstvom in zaščito Pri biče vita. Minister za notranje zadeve Svetozar Pribičevič je poslal vsem političnim oblastem okrožnico, v kateri se določa, kako iihajo oblasti nastopati proti socialdemokratom. V tej okrožnici se poudarja, da so socialdemokratom dovoljena vsa legalna sredstva za agitacijo in propagando v njih razrednem boju. — Ta nežna skrb velikega demokrata Pribičeviča za socialdemokrate je popolnoma v skladu z dosedanjim delovanjem sociolpatriotskih voditeljev a la Kristan Tono in drugi in je značilna tem bolj, ker Pribičevič ne omenja drugih opozicionalnih strank, katerih pristaši in ustanove so izpostavljene divjanju državotvornih elementov. Pripominjamo še, da »Naprej dosedaj še ni omenil te okrožnice
Zopet prepovedani listi! Ministrstvo za notranje stvari je s sklepom od 14. avgusta t. 1. prepovedalo v naši državi razširjanje lista «Tribuna Sanatulul«, ki izhaja v Temešvaru, ker piše proti interesom r.aše države. — Ministrstvo za notranje stvari je s sklepom od 14. avgusta t. 1. prepovedalo v naši državi razširjanje lista «A Nap , ki izhaja v Budimpešti, ker piše proti interesom naše države.
-j- Draginj«, o kateri se je pričakovalo, da se polagoma ublaži, zopet narašča. V sled suše je koruza na debelo poskočila od 6 na 9 K in čez. Žito je ravno-tako poskočilo na precej napete cene in pričakovati je, če se odcepi en del Baranje in Backe in priklopi Ogrski, še nadaljnjega zvišanja, ker je ravno v tem kraju naše domovine precejšen del naše žitnice. Poleg tega se je pa znižala za žito tudi izvozna carina, tako da bo izvozničar-jem delo olajšano in zagotovljen večji profit. Tako je videti, da nas bodo oskubili naši sosedje krog in krog. V notranjosti nas pa skubejo razne banke in izvozniška velepodjetja. Kaj pravi pa k temu ljudstvo, se nihče ne vpraša.
-j- Usoda »Hrvatske legije«, V Bel-gradu se je nastanil bivši tuzlanski odvetnik Ambrozij Drižič, ki je kot član »Hr-vatske legije« iz 1. 1920. pobegnil v inozemstvo in sedaj na lastno prošnjo dobil dovoljenje, da se vrne. Dražič pripoveduje o zablodi hrvatskih legionašev v tujini, ki so delali na korist naših zunanjih sovražnikov in se z njimi vezali. Pravi, da je sedanje stanje teh emigrantov obupno, ker nimajo v tujini nobenega prijatelja. Vsi so na tem, da spoznajo svojo zmoto in se vrnejo v domovino.
-j- Pomožna akcija za Rusijo. Po Ho-verjevem sporočilu so se pogajanja v Rigi končala s popolnim sporazumom glede pomožne akcije za Rusijo.
-j-! Razorožitev prebivalstva v Italiji. Italijanska vlada je poslala prefektom nova ostra navodila, da pod osebno odgovornostjo preprečijo nadaljnja nasilja med posameznimi političnimi skupinami. Med prebivalstvom se mora pobrati vse vojaško orožje, orožnih listov se ne sme več izdajati, a kdor že ima orožni list, pa ga zasačijo pri kakih nemirih, mora orožni list takoj vrniti.	,
2)nevni dogodki.
— Pobijanje draginje. Izšla je v Uradnem listu št. 97 nova uredba o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Uvedejo se zopet maksimalne cene in občinska sodišča za pobijanje draginje. Kazni so določene do 200.000 dinarjev in zaplembo blaga. Kakor nas uči skušnja, med vojno vsi izjemni zakoni niso pomagali in omejili draginje, večinoma so jo še zviševali, šele ko je nastopila konkurenca, je cene blagu, katerega je prišlo dovolj na trg znižala. Zato si tudi od te uredbe mnogo ne obetamo. Bo pač zopet mnogo vika in krika na obeh straneh, vspeha pa nič. Vlada naj raje skrbi s primerno izvozno, uvozno in carinsko politiko ter s kontrolo bank, kakor tudi z ureditvijo naše valute, da sc odstranijo vzroki draginje, potem se bodo cene same izravnale.
—- V mežiški dolini razgraja griža, posebno močno je nastopila v Prevaljah, Gostilne ne smejo točiti, da se prepreči razširjenje te bolezni, kljub temu pa vlada med ljudstvom veselo razpoloženje, kajti pretečeno nedeljo je bilo v Črni nič manj kot pet porok. Harmonika je pela, da je bilo kaj in veseli svatje so še naslednji
praznik zjutraj v poleg cerkve ležeči gostilni s petjem in kričanjem motili službo božjo, — Pri nas so se vršili na nedeljo in praznik shodi Delavske zveze, ki so bili zelo dobro obiskani, posetil nas je govornik iz Maribora. Da postane ob takih prilikah pozoren tudi demokratični Izrael, jc samoobsebi umevno. Nismo pa vedeli, da je nek tamošnji učitelj zašel med »špicelj-ne«. Moža poznamo dobro še izza stare Avstrje, kako navdušen nemčur je bil, Ob prevratu, ko je pihal soc.-komunistični veter, se je prišteval tej stranki. Ta dan je pa napenjal ušesa za JDS-arje. Odprl je okence pri vratih gostilniške obe in vlekel na ušesa, kako je govornik lvalil njegovo stranko. Ker je pa stara navada JDS-arjev, da smatrajo sebe za državnotvorni element in če udriha kdo čeznje, trdijo, da sc govori protidržavno, je tudi navedeni gospod sedel na kolo in jo odjadral v Prevalje. Kako zdravilo je tam dobil zasvoje bolečine, nam ni znano, vemo le toliko, da se je pri naslednjem skodu v Črni pojavil vladni komisar. Kako pa taki učitelji vrše svoje stanovske dolžnosti v šoli in vzgajajo mladino, je drugo vprašanje. Mogoče o tem kaj več prihodnjič. Gotovo je le eno, da si s takimi stanovskimi tovariši učiteljski stan ne bo pridobil na ugledu.
— Prehod preko državne meje je po
novi naredbi dovoljen le po železnici. Za-branjen je pa vsak drug prehod tudi po doslej dovoljenih carinskih potih. S tem se hoče zabraniti, izseljevanje iz naše države, brez oblastvenega dovoljenja. Kdor se namerava izseliti ali le potovati v prek-morske kraje naj si dobro prebere nared-bo osrednje vlade št. 255 v štev. 97 Uradnega lista za Slovenijo, ker so tam izdane nove, natančne in stroge naredbe, katerih radi obsežnosti ne moremo navajati.
— Deželna konferenca železniških strojevodij, kurjačev in ključarjev se je
vršila te dni v Zagrebu. Navzočih je bilo 68 delegatov, ki so zastopali 13.000 svojih tovarišev. Na konferenci so razpravljali o organizaciji in mezdnih zahtevah. Glavni predmet pa je tvorilo vprašanje službene pragmatike. Konferenca je naročila osrednjemu odboru zveze, naj izdela načrt za pragmatiko in ga takoj predloži na merodajnem mestu.
— Zidanje dijaškega doma v Zagrebu
hitro napreduje. Dosedaj so izvršena vsa zemeljska in betonska dela do pritličja. Pri zidanju pomaga sedaj 50 dijakov; za več ni uporabe, ker morajo večino del izvrševati izučeni zidarji. V približno treh tednih bosta dva paviljona popolnoma gotova, do srede novembra pa vseh petero in bo tako preskrbljeno lepo in zdravo stanovanje za 300 dijakov. Zgradbe bodo vzorne. Vsa dela nadzoruje tehnični svetnik rektor Schon, ki je napravil tudi načrte.
— Borzijanci, Zagrebški listi poročajo: Ves Zagreb je enodušen v žalovanju za pokojnim kraljem, Od največje palače do zadnje revne hišice ni stanovališča brez žalne zastave. Vse trgovine, tudi najmanjše, imajo v svojih izložbah v črnino ovite kraljeve kipe ali slike. Vse javne prireditve so prenehale. Samo en sloj dela izjemo: borzijanci. Le-ti niso prenesli preko srca, da bi borza v znak žalovanja le en dan prenehala z »delom«. — Temu se ni čuditi. Borzijancem je kralj bog — denar in ta ni umrl.
— Novo kopališče v Dalmaciji, Češkoslovaške banke in hotelirska zveza so kupile poleg Dubrovnika v Kuparih več zemljišč ob morju, kjer bodo zgradile več sanatorij;- bolnišnic, vil in morskih kopališč.
Grigorij Geršuni — J. T.:
Fs»	. • •
(Konec.)
Trije tedni od obsodbo so pretekli. Bilo je v sredi šestega postnega tedna. V Velikem tednu ne smejo izvršiti nobene obsodbe. Torej jo morajo izvršiti gotovo sedaj v tem šestem tednu. Sreda lega tedna je bila praznik, z eno besedo, zgodilo se je tako, da sem si zamislil 16. marec kot zadnji dan v Petropavlovi trdnjavi. Po mojem računu bi morali izvršiti smrtno obsodbo v noči s 16. na 17. marc.
Večer. Pregledam, če imam v redu morfij1; v odgovarjajočem načinu se pripravljam in pričakujem. Straže so ravnokar zamenjali. V trdnjavi drhti vse v mir, kakršen more biti samo v zaporih. Deseta ura. Pazno prisluškujem, da ne preslišim kakega gibanja. V smrtni tišini zaslišim naenkrat odmev korakov na hodniku. Močni, hitri koraki, ki se bližajo moji celici.
1 Predno so me aretirali, sem bil prepričan, da me bodo po obsodbi mučili. Ker nisem vedel, koliko časa bom lahko čil, sem si nabavil dozo morfija in posrečilo se mi je, da sem si jo pridržal kljub nadvse natančni preiskavi. Sele^ pozneje sem jo uničil, ko sem se prepričal, da je ne rabim več.
— Kanal zmage na Piavi. V Trevisu se je ustanovil konzorcij, ki bo zgradil »Kanal zmage; na Piavi.
— Stavka na Grškem. Radi stavke kurjačev in mehanikov počiva od včeraj vse delo v pirejski luki.
— Zastoj industrije v Rusiji, Kakor javlja »Politikcn« iz Moskve, je omejeno delo v vseh uralskih plavžih.
—Strašna nesreča v Vodicah, Dne 16. avgusta je kopalo v Rojčevi jami 18 Vodiških deklet pesek. Ob četrt na eno popoldne se je pa podsula približno 2 m visoka plast zemlje, ki je zasula popolnoma Marjeto Rahnetovo iz Bukovice in Marjano Novakovo, do pasu pa Angelo Bida. Novakova je klicala: »Pomagajte! Pomagajte!« Izkopali so jo še živo, 31 letno Marjeto Rahnetovo so pa izkopali mrtvo.
— Sprla sta se dne 15. avgusta na Koroški Beli Janez Malej in Jakob Jeralj iz Koroške Bele z Antonom Javornikom iz Javornika. Zupan, katerega sta Belčana oklfulala, je šel s kolom za njima. Malej in Jeral sta Zupana, ki je že bežal, prijela, ga peljala k vodnjaku, ga postavila v korito, da je stal do kolen v vodi in ga pretepala s koloma po rebrih in trebuhu, dvignila sta ga nato iz korita in ga tam pustila. Na dobljenih smrtnih poškodbah je Zupan na to 17. avgusta umrl. V vodi je stal Zupan celo uro; Malej je udrihal po njem s kolom po njem spredaj, Jerala pa zadej. Maleja in Jeralo so zaprli.
— Ponesrečeni otrok, V Škofji Loki je utonil 8 letni Štefan Jamnik, ko se je kopal. Utopljenca je potegnil iz vode delavec Alojzij Poaverišček, toda deček je bil že mrtev.
— Napad v Kamnigorics. Dne 8, avgusta je napadel Blaž Ložak 77 letnega vžit-karja Gašperja Bezlaja iz Kamnegorice in ga poškodoval po glavi in po životu.
  Nesreča na železnici. Ko se je 36
letni Anten Brand iz Vrhpolja_ peljal iz Postojne po železnici, ga je pritisnil vagon drugega vlaka, ki se je peljal mimo, za levo roko in mu jo je poškodoval.
— Z bojišča dela. Cirkularna žaga je prijela za levo roko 16 letnega delavca Franca Turšiča v Kobijevi tvornici v Borovnici in mu jo je težko poškodovala.
ljubljanski dogodki.
lj Zaprisega uradništva. Takoj drugi dan po kraljevi smrti, dne 17. avgusta ob enajstih je g. minister Hribar zaprisegel načelnike vseh uradov, 'kateri so ob sedemnajstih zaprisegli ostalo uradnistvo.
lj Komunisti; Komunista Bartuloviča izdajatelja Dela je, kakor znano policija izgnala iz Ljubljane. Izgon je potrdila tudi pokrajinska uprava, ko se je nanjo Bar-tulovic pritožil. — V enomesečni policijski zapor so bili obsojeni komunisti Marcel Žorga, Ivan Makuc in Franc Perdan radi hujskanja. Obsodba je bila že potrjena po vseh instancah.
lj. G. župnik Nikolaj Stazinski je bil danes pred senatom, ki mu je predsedoval višji sodni svetnik g. dr. Modic, od obtožbe po § 103 s. k, z. oproščen. -
lj Ljubljanske policijske zadeve, Dne 25. julija sta vinjena Ivan Šimenc in Franc Remc nadlegovala neko žensko, ozmerjala nekega gospoda, ki ju je opominjal. Prišli stražnik je omenjena aretiral, »ker sta se mu uprla in ga napadla, da je bil primoran rabiti sabljo«, kakor je stražnik pri razpravi ipzovedal. G. komponist Kogoj, ki je bil slučajno navzoč, se je zgražal nad takim postopanjem in je kritiziral tako po-
Ravno pred mojimi vrati zaslišim glas — »tukaj, ekscelenca!«. Zaškriplje zapah, nato ključavnica, vrata široko odpro. Naglo vstopi polkovnik, za njim predsednik sodnega dvora, na hodniku zapazim orožnike. »Zakaj prihaja predsednik sodnega dvora? Ali bo navzoč pri moji usmrtitvi?«
»Bog živi, gospod Geršuni, zadoni mehek glas v basu. Zelo je razburjen, obraz nenavaden. Približa se in spregovori s slavnostnim glasom:
»Prinašam vam najvišje pomiloščenje! Življenje vam je podarjeno!«
Te besede so se mi zadržale v spominu. Takrat mi je bilo, kot da so me zabodli.
Hočem ga prekiniti, a on ima tako blažen pogled, tako je presunjen po velikosti svoje misije, da se ima za odposlanca nebes, ki je prinesel odrešilno poročilo. Moj jezik popušča in ne morem mu reči nobene neotesane surovosti.
»Jaz nisem prosil za to, ali veste?« vprašam.
»Da, vem k
Odhaja. Nekaj sekund stojim brez pregiba. Potem se spustim, kakor stojim ob klopi, rahlo in komaj zaznatno nanjo. Celo telo se stresa. Začetkoma malo, potem vedno močnejše, vedno močnejše. Roke se tresejo, da se grebejo z neverjetno močjo v rjuho. Zobje klopotajo. Stresajoč mraz drvi po meni. (Dobro se spominjam: imel nisem nobenih misli. V takem položaju
sem ležal pol ure.) Popolnoma mrzel sem, kakor okamenel. Čutim tako pobitost in slabost, da nimam moči, da se vržem na klop, ki ležim na njej kot kip brez življenja. — Mrazu sledi vročina. Vse telo dobesedno gori. Lahka jetuiška rjuha teži. V ustih čutim muke povzročajočo žejo. Celo noč ležim z odprtimi očmi, z vrtincem misli v glavi. To je druga noč brez spanja: prva je bila — po obdolžitvi Kačura.1
Začetkoma ne moreš zapopasti pomenljivosti tega, kar se je zgodilo. Čutiš popolno zapuščenost. V' tebi se obrazuje ogromna praznota. Ves čas si se pripravljal po odgovarjajočem načinu. Vsi napori so stremeli za tem, da se privadiš opazovati sebe izven življenja. Do gotove stopnje si že prišel: saj ni več eksistiralo življenje — vse življenje je bila bližajoča se smrt: in bil si poln samih misli na smrt.
In ravno ko je bilo vse žitje, ko so bili vsi čuti in misli po dolgem trudu usmerjeni v znan pravec, ravno v trenotku največje napetosti in pričakovanju — gi naenkrat zavrt in zaobrnjen, brez priprave, nepričakovano predan od smrti življenju — to je mogoče še težje kot od življenja smrti.
Toda stoj, prejel sem vendar življenje, podarjeno, uživajmo ga nekoliko!
1 Nek tovariš je v procesu nekaj izdal.
stopanje. Zagovornik g. dr. Stefanovič je poudarjal, da ni podan dejanski stan po § 314 k. z„ ker to, kar naj bi bil g. Kogoj govoril, je le dovoljena kritika. Sodišče je g. Kogoja pri razpravi obsodilo na 100 K globe ali 1 dan zapora. Proti tej obsodbi je g. dr. Stefanovič vložil pritožbo,
lj Z lestve je padel 62 letni delavec Ivan Hlebš in se notranje težko poškodoval.
Žsiisfei uestnlh.
ž Neenakopravnost v Ameriki. Sploš1'
no je znano, da so Združene države Priz®^ le ženstvu volivno pravico. Toda ui pravica velja le za belo ženstvo, temnopolto -*1 poltemnopolto ženstvo je od te pravice izključeno.	M
ž Ženski socialni poklici v Nemčiji. Na Nemškem imajo visoko razvito socialno skrbstvo, v katerem deluje mnogo ženski« strokovno izobraženih moči. Ženske so n4* meščene kot: okrožne, okrajne in mesto® skrbnice, kot stanovanjske skrbnice, kot skrbnice v javnem skrbstvu za matere jj* dojenčke, kot socialne skrbnice v javnih bolnišnicah, kot policijske skrbnice, kot voditeljice policijskih oddelkov za socialno skrbstvo, kot voditeljice, poslovodkinj® in skrbnice v mestnih mladinskih ura jfj' kot socialne uradnice po občinskih uradih za javno blaginjo, kot znanstvene sotrudni-ce v mladinskem skrbstvu in drugih social* nih strokah, kot posiovodkinje v deželnih uradih za posredovanje dela in izbiro P®" klica in končno kot sotrudnice v velikih zasebnih skrbstvenih organizacijah. Za vse te poklice dobivajo ženske teoretično strokovno izobrazbo na ženskih socialnih šolah oziroma akademijah, ki se zaključuj®)0 z državnim izpitom.
ž Vprašanje sodobnega ženskega g’-03' nja. S čim se peča moderno žensko gibanje, odkar je večina držav izpolnila njego* vo glavno zahtevo po enakopravnosti ženske v vsem javnem življenju? To nam najbolje povedo programi na zborovanjih velikih ženskih organizacij. Na zadnjem kongresu mednarodne ženske zveze, ki se je nedavno vršil na Dunaju, smo videli, da ga je obvladala misel svetovnega miru. Zveza nemških ženskih društev, ki šteje blizu milijon članov in je ena najodličnejših in naj-delavnejših ženskih organizacij na svetu, pa naznanja za svoj letošnji občni zbor, ki se bo vršil od 5.—7. oktobra t. 1. v Kolinu, naslednji dnevni red: 1. Vprašanje dekliške šolske izobrazbe: a) bodočnost dekliške šolske izobrazbe, b) nadaljevalna šola, c) državljanska vzgoja, d) problemi ženske poklicne (strokovne) izobrazbe; 2. stališče in naloge družine v njenem razmdrju do družbe in zakonodaje: a) družina kot nravna vzgojna sila, b) preosnova družinskega prava, c) družina in mladinska blaginja. —* Kakor se vidi, je moderno žensko gibanje obrnilo svojo pažnjo vprašanjem splošne blaginje. Sicer so vsa ta vprašanja že preje tvorila bistven del njenega programa, vendar je stal v prvi vrsti boj za enakopravnost. Sedaj je ta boj — vsaj v velikem in v večini držav — postal brezpredmeten in ženstvo se posveča sedaj v prvi vrsti sploš-nočloveškim političnim, kulturnim in socialnim vprašanjem. Jugoslovanski ženski kongres se bo moral še vedno pečati z zahtevo po politični osvoboditvi ženstva.
ž Zahteve ameriškega ženstva. Velike organizacije ameriškega ženstva so v poslanici na kongres predložile te-le zahteve: varstvo matere in otroka, boj proti otroškemu delu, pospeševanje vzgoje in gospodinjstva, ureditev živilske produkcije, priznanje državljanske enakopravnosti ženstva.	i
ž Ženska častni doktor. Za častnega doktorja tubinške univerze je bila zaradi zaslug na narodnogospodarskem polju imenovana gdč. Gertrud Dyhrenfurth,
— ..—...... ■.....:---------------     Jt
JCaša društva.
Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS sklicuje za danes zvečer ob 20. uri V društvenih prostorih Stari trg štev. 2, 1, nadstr., žalno odborovo sejo. Prosim gg. odbornike, da se seje polnoštevilno udeleže. — Posebna vabils se ne razpošljejo. — Predsednik.
d Prireditev Pevske Zveze v Kamniku preložimo vsled smrti Njegovega Veličanstva na čas, katerega bomo kasneje določili, Vse zbore prosimo, da kar napre< vadijo, ker bo spored prireditve isti, ko* je bilo določeno.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorci) »Novega Časa«,
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljen!.
1 oval SIS	Barva vsakovrstno hlago.
UFIflS	Kemično čisti obleka.,
JU&. Mtoiutt	SweloHhaovratn|ka>ia.
Ljubljana, Poljanski nasip 4, U8Stnica ,n ,rej^ '
Podružnica; Selenburgova ul. 4.	—-------------------—*
Podružnica: Maribor Ilovo mesto Kočevje