STOL % i i* ::: ^ ,. glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXV november 1978 št. 11 I 35 let naše republike Pred petintridesetimi leti so bili v Jajcu položeni temelji naše nove Jugoslavije. Malo časa je minilo od zgodovinskega zasedanja II. AVNOJ — mlada je naša republika — a vendar precej starejša, če pomislimo, kakšno razvojno pot smo prehodili od takrat. 142 delegatov je začrtalo smer, ki se kaže kot pravilna, kot edina možna in Pametna — to je naša pot socializma, samoupravljanja ter enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Na želu je že takrat stal tovariš Tito. Šli smo po njegovi poti, saj je Titova pot — naša pot. Petintrideset let je lep jubilej, posebej še, če pomislimo, kakšen nesluten razvoj je doživela naša republika. Zgradili smo najrazličnejšo industrijo, pristanišča, letališča, ceste, veliko je napredovalo kmetijstvo, na vseh pod-ročjih je mnogo napredka. Največ pa se je premaknilo v nas samih. S samoupravljanjem in z novim zakonom o združenem delu je delavec dobil pravo veljavo in njegovo delo pravo vrednotenje. In če država omogoči človeku tudi vse možnosti za lastni razvoj, vsak državljan lahko z veseljem vzklikne: Rad jo imam, to svojo republiko! Med Pumi ni človeka, ki bi mislil drugače. Kdor hoče delati, lahko uspe, tako so pripravljeni vsi naši zakoni, ki pozitivno Sledajo na človeka in njegovo bogastvo — delo. Človek pa lahko ustvarja le v svobodni, miroljubni, pošteni državi, v takšni, kot je naša. Petintrideset let je tudi dovolj dolgo obdobje, da se pokažejo manjše slabosti, ki jih kritično odpravljamo. Zožko je bilo začrtati novo pot sredi vojne vihre, toliko laže pa nam je lahko sedaj, ko moramo samo nadaljevati v Praksi potrjene korake. Lažje nam je tudi zaradi tega, ker smo letos na republiških in zveznih kongresih napravili n°ve smernice za našo prihodnost, za lepšo bodočnost naše republike. Za nami je 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije — ŠKARJE IN PLATNO V DELAVČEVIH ROKAH — URESNIČIMO DELOVNE DOGOVORE — TRDNA OSNOVA ZA NAŠE BODOČE DELO — SINDIKAT KOT RAZREDNA SILA — UVELJAVLJANJE DELITVE PO DELU IN REZULTATIH DELA — SINDIKAT POLITIČNO SOODGOVOREN DEJAVNIK V PROCESU ODLOČANJA IN UPRAVLJANJA — KONGRESNE DOGOVORE SPOŠTOVATI IN ZAČETI S TAKOJŠNJO AKCIJO URESNIČEVANJA. Kaj je slovenskim delavcem prinesel 9. kongres Slovenije? Kratek odgovor bi bil, da nam je dal v roke nova orožja za bitko za uresničevanje začrtanih družbenoekonomskih odnosov. Res pa je, da Za predsednika Zveze sindikatov Slovenije so delegati ponovno izvolili Vinka Hafnerja od družbene reprodukcije do delitve dohodka in nagrajevanja po delu, od pogojev dela in proizvodnje do samoupravne organiziranosti. To je velika naloga, ki jo sedaj in tudi za vnaprej prevzema delavski razred — sindikat. Zveza sindikatov je v tem okviru aktiven dejavnik, na katerega pada veliko breme dela in obveznosti. Tega se v celoti zaveda, morda bolj kot kadarkoli doslej. Deveti kongres namreč ni bil — kot je dejal predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner — le pomembna politična manifestacija, marveč predvsem obračun opavljenega dela in programsko izhodišče za delovanje slovenskih sindikatov. Deveti kongres je bil konkreten dogovor sedemsto petdeset tisoč članov te organizacije v Sloveniji, o bodočih nalogah zveze sindikatov kot množične družbenopolitične organizacije, ki je sposobna strniti vse posamične in skupinske interese v urejenem sistemu samoupravne socialistične demokracije, obenem pa te interese usklajevati že v osnovnih organizacijah, občini, republiki in federaciji. Zveza sindikatov postaja ob vlogi delavca in njegovega položaja, kakršno so mu namenili ustava, zakon o združenem delu in drugi zakoni, politično soodgovorna, zato bodo delavci določali pogoje in razpolagali z rezultati svojega dela. Zveza sindikatov je soodgovorna, kako bodo upravljali in gospodarili z družbenimi sredstvi, kako bodo razporejali dohodek, kako se bodo uresničevali interesi delavcev za vsestransko izboljšanje delovnih in življenjskih razmer, hkrati pa krepila materialna podlaga družbenega dela, da bi na ta način dosegli še večji dohodek. Zveza sindikatov je tudi soodgovorna za to, kako bodo delavci prisvajali svoj osebni dohodek, da bi uresničili socialistično načelo, za enako delo vsaj približno enak osebni dohodek. Zveza sindikatov mora biti v procesu samoupravnega odločanja, ko se izražajo, oblikujejo, usklajujejo in razrešujejo vsa vprašanja in interesi delavcev sposobna, ne le upoštevati konkretne pobude in prevzemati interese delavcev, temveč mora v politični aktivnosti te interese usklajevati z drugimi skupnimi interesi ter tako ugotavljati, da se družbena narava upravljanja sredstev in družbena narava dohodka uresničujeta tudi v družbeni smotrnosti samoupravnih odločitev. Tako je zapisano v kongresni resoluciji, o teh nalogah smo razpravljali delegati in jih potrdili kot usmeritev za nadaljnje delo in se zavezali, da bo zveza sindikatov dogovorjene naloge reševala s svojo neposredno aktivnostjo, s svojim političnim delovanjem in takojšnjo konkretno akcijo. V vseh razpravah, referatih, poročilih komisij in sklepih kongresa je bilo poudarjeno, da mora sindikat postati resnično družbenopolitična organizacija delavcev v najširšem pomenu besede, v kateri bo politika zveze sindikatov odsev resnične volje delovnih ljudi, kar vse bo prispevalo svoj del k uveljavljanju oblasti delavcev ter krepitvi in utrjevanju nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Zdaj moramo to voljo tudi v naši delovni organizaciji še bolj organizirati, usmerjati in oblikovati v vsakdanjem delu, predvsem v osnovnih organizacijah, v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupinah (sindikalne skupine), kjer smo že v predkongresnih razpravah ugotovili, da smo na teh področjih pri nas v sindikatu premalo storili. Vedno bolj moramo odločati o svojih najpomembnejših vprašanjih, pa tudi povsod tam, kjer uresničujemo svoje življenjske interese, v krajevni skupnosti, v občini, v interesnih skupnostih. Kolikor več delavcev bo sodelovalo v teh naporih, toliko manj bo forumskega načina dela in drugih slabosti v sindikalni dejavnosti, naše delo pa bo bolj učinkovito in samostojno. Delegati 9. kongresa smo v svojem pozdravnem pismu tovarišu Titu med drugim zapisali, da smo sklepe kongresa zasnovali tako, da bodo trdna osnova za naše bodoče delo. V naslovu sem zapisal, da je 9. kongres zveze sindikatov Slovenije za nami, ob zaključku pa moram zapisati, da je pred nami velika naloga, da sklepe 1” stališča, ki smo Jih na kongresu sprejeli, tudi uresničujemo. F. Sikošek se o takih orožjih vedno znova pogovarjamo ter da se nam je že marsikatero skrhalo. Iz razprav, sprejetih sklepih in stališčih pa moramo ugotoviti, da sindikati mislijo zares. Zato zgoraj napisani naslovi, pod katerimi smo spremljali delo kongresa, ne smejo ostati samo parole. Preko dvesto delegatov je v svojih razpravah ocenjevalo vlogo in delo sindikata na vseh področjih njegovega dela. Delegati iz Kamnika smo na kongresu aktivno sodelovali. Sam sem sodeloval v komisiji za samoupravne družbenoekonomske odnose, kjer sem razpravljal na temo svobodna menjava dela. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da je bila moja razprava ugodno sprejeta. Na stotine pripomb je bilo omenjenih v razpravah, s katerimi smo obogatili kongresne dokumente. To pa je toliko bolj pomembno, ker smo na pragu aktivnosti, ki bo od nas še več zahtevala, da ustvarjamo razmere, na podlagi katerih bomo delavci prevzemali v svoje roke vse tokove družbenoekonomskih odnosov, Podružnica Ljubljanske banke na Bakovniku posluje vsak dan, tudi ob sobotah' Ker Je Bakovnik v neposredni bližini Duplice, Je vsem našim delavcem ta bančna i*' postava pri roki In bi se lahko njenih uslug v bodoče bolj posluževali. Zvezna sindikalna priznanja podeljena na Duplici Po dogovoru z vodstvi republiških odborov Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, je Zvezni odbor Sindikata Jugoslavije dne 3. novembra letos podelil sindikalna priznanja in plakete v veliki dvorani Kulturnega doma na Duplici. Priznanja in plakete so na Duplici dobili najzaslužnejši sindikalni delavci in sindikalne organizacije iz republike Slovenije. Visoka priznanja je v imenu Zveznega odbora izročil tovariš Srečko Mlinarič, predsednik republiškega odbora Sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije. Slovesnost se je začela ob 11. dri. že prej se je zbralo v avli Kulturnega doma veliko povabljencev, tu so bili tudi organizatorji slovesnosti in predstavniki sindikalne organisti j e iz Stola in nekateri naši vodilni delavci. Slovesnost je otvoril Prane Sikošek, ki je zbrane pozdravi in vsem zaželel prijetno počutje v našem kraju. Nato je tov. Srečko Mlinarič obrazložil pomen podelitve Priznaj in poudaril, da ima to srečanje velik družbeni in politični pomen, saj so v tej najbolj množični družbenopolitični organizaciji delavcev števni kadri, ki so velik del svojega aktivnega življenja posvetili boju za Pravice delavcev. Mnogi izmed njih s° še pred vojno borili boj v razrednih sindikatih in ta boj nadaljevali v narodnoosvobodilni vojni in povojni graditvi socializma. Med njimi so tudi tisti, ki so po vojni stopali v sindikate in se nesebično prizadevali za uveljavitev delavskih interesov in vse sile posvečali boju za uveljavitev Pravičneših odnosov pri razvoju naše Samoupravne družbe. Predani in požrtvovalni družbeni delavci zaslužijo družbeno priznanje. udi sindikalnim organizacijam, ki so na svojem in širšem družbenem pod-r°čju pripomogle k boljšemu ekonomskemu in socialnemu položaju olavcev, pripada priznanje. Tov. Mlinarič je poudaril, da so ' s'ndikalni delavci že dobili prizna-pJa v sredinah, iz katerih izhajajo, hznaja vsebujejo tudi prevzete sinjine naloge na delovnih mestih in Nadaljevanje na 4. str. H********* ****** *****************>M**+********************> * V počastitev DNEVA REPUBLIKE bo v ponedeljek, 27. 9. 1978, ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ 'k ★ ★ ★ ob 19. uri v Kulturnem domu na Duplici proslava z naslovom »PARTIZANSKI MITING«, kar pomeni, da bo nekoliko drugačna od dosedanjih. Sodelujejo: Pevski zbor SOLIDARNOST iz Kamnika, Dramska skupina ZSMS — Duplica in DPD SVOBODA Duplica Vabljen! it-**********-*********: Predavanje Draga Osnovne organizacije zveze komunistov v Stolu so organizirale v okviru rednih vsakoletnih izobraževanj svojih članov predavanje tov. Draga Košmrlja v mali dvorani Kulturnega doma. Novinar Drago Koš-mrlj je znan zunanjepolitični komentator, ki ima v politična dogajanja širok vpogled. Na predavanju, ki je bilo 9. novembra je govoril o evro-komunizmu. Tov. Košmrlj je med drugim povedal tudi naslednje: »O evrokomunizmu je težko govoriti, ker je precej zapletena zadeva. Gotovo ste o njem že brali ali poslušali radijske in televizijske komentarje. Evrokomunizem je pojav v sodobnem času, ki je zajel tisti del socia- Nadaljevanje s 3. str. doseženi uspehi. Pot do teh ni bila ne kratka in ne lahka. Našim sindikalnim delavcem so bila izrečena sindikalna priznanja na nižjih in višjih nivojih in prav zato so še bolj pomembna družbena priznanja, ki smo jih doslej pogrešali. Prav zato je organizirana današnja podelitev priznanj in plaket, ki je politično in moralno zadoščenje za vsakega sindikalnega delavca in obenem tudi spodbuda za nadaljnje delo. Nato je tov. Mlinarič podelil sto priznanj slovenskim sindikalistom. Vzdušje v dvorani je bilo enkratno, obiskovalci so spontano in navdušeno ploskali prav vsakemu nagrajencu. Zlato plaketo Sindikata je prejel tudi nekdanji direktor delovne organizacije Stol tov. Ivan Urh, ki je požel še poseben aplavz. Tov. Urh se je nato v kratkem govoru še enkrat dotaknil odgovornih nalog, ki čakajo vse sindikalne delavce, ker njihovo delo še ni končano, z isto in še večjo vnemo ga bo potrebno opravljati v bodoče. Med nagrajenci je bil tudi Anton Šturm, upokojeni in zaslužni delavec tovarne Titan in revolucionar med NOV v naših krajih. Priznanje je prejela tudi konferenca osnovne organizacije sindikata Kemične industrije Kamnik. Po slovesnosti je bila v avli Kulturnega doma manjša pogostitev, kjer so se sindikalni delavci v sproščenem pogovoru pobliže seznanili. C. Sivec Košmrlja lističnega gibanja, ki deluje v posebnih, specifičnih razmerah razvite in visoko razvite kapitalistične družbe. Če bi hoteli pogledati malo podrobneje, kaj je značilno za evrokomunizem, bi ugotovili, da ga pojmujejo z veliko večjimi težavami socializem I utiral pot. Tu je bila nižja stopnja proizvajalnih sil. « Dolgo časa je prevladovalo pre- 4 pričanje, da naj bodo vse te partije podrejene vodilni sili v tem gibanju — Sovjetski zvezi. Mi nismo poslušali $ diktata Sovjetske zveze. Na svoj na- r čin smo izpeljali revolucijo, odločili i < razne države po svoje; tako Italija, Španija in Francija. Britanska in tudi Japonska partija. Dejstvo je, da se je socializem kot družbeni sistem začel razvijati v Rusiji. Rusija pa je bila tedaj šele na začetku razvoja. Bila je napol fevdalna država. In prav tu se je pričel razvijati, ne pa v kaki visokorazviti kapitalistični državi, kar je nekoliko demantiralo samega Marxa, ker bi po znanosti o marksizmu lahko le neka visokorazvita industrijska družba hitreje prešla v višji družbeni sistem socializma. Praksa je pokazala drugače. Seveda pa si je v sovjetski zvezi, drugih deželah in tudi pri nas smo se, da bomo na svoj način gradili tudi socializem. Kot samostojna država nismo hoteli biti podrejeni drugi državi, čeprav je socialistična. V tem boju za samostojnost smo opravili veliko, zgodovinsko vlogo. Bili smo, če tako rečemo, prvi evro-komunisti. Evrokomunizem je težnja, odločenost vsake partije, vsakega naroda in vsakega delavskega razreda, da ne išče tujih vzorov, niti da ne posluša tujih naukov, ampak da samostojno, s svojimi močmi na svojem terenu, v svojih okoliščinah, po svojih tradicijah poišče najprimernejše oblike socialistične preobrazbe in O delu komisije za izobraževanje ne in letne potrebe DO po kadrih posameznih profilov, — potrebe in možnosti podjetja za dodeljevanje štipendij z namenom perspektivne preskrbe z ustreznimi strokovnimi kadri, Komisija za izobraževanje je v novi sestavi pričela z delom letošnje leto. Tvo-rijo jo predstavniki tozdov in DSSS. Do sedaj smo imeli 5 rednih in eno izredno sejo, na katerih smo si prizadevali objektivno reševati vloge in probleme v zvezi s štipendiranjem, izobraževanjem ob delu, vračilom stroškov izcednega študija članov Stola, ki ne združujejo več dela s sodelavci Stola, imajo Pa še neizpolnjene obveznosti do DO, postavitvijo komisije in predsednika komisije za opravljanje strokovnih izpitov in drugim. Pri dodeljevanju štipendij smo naleteli na nerazumevanje nekaterih članov kolektiva, katerih otroci niso dobili štipendije, kljub večletni zaposlitvi staršev v Stolu. Takoj naj povem, da ni edini ali Prioritetni kriterij po pravilniku o izobraževanju zaposlenost staršev v DO. V zvezi s tem navajam kriterije, ki so predpisani s pravilnikom o izobraževanju in po katerih je komisja za izobraževanje dosledno delala. Prednost pri dodeljevanju štipendij "hajo torej: — kandidati, ki so v šoli dosegli bolj-se učne uspehe, — kandidati z boljšimi rezultati na Psihotestu, — kandidati višjih letnikov šole, — kandidati, ki so otroci članov de-'°vne skupnosti podjetja, . — invalidne osebe in osebe brez staršev, ■— kandidati, katerih starši so social-n° ogroženi, pa so izredno nadarjeni za učenje. Iz navedenega je razvidno, da smo pri Podeljevanju štipendij upoštevali tudi socialno ekonomski položaj prosilcev, kar je v skladu s 7. členom družbenega dogo- P^ustreznejšo graditev socialistične družbe. Pred komuniste zahodnoevropskih držav je postavljeno vprašanje, kako '2Peljati socialistično revolucijo: ali * orožjem v roki ali kako drugače. ud vseh načinov je možna le mirna P^volucija. Vsak dan je potrebno pri-. °bivati ljudi za napredne cilje. Ena 2rhed bistvenih nalog zahodnoevrop-Jdh partij je, da pridobiva množice a socializem.« Poslušalci so predavanju tov. ^ ra9a Košmrlja zavzeto sledili. Ob šak|jučku so mu postavili več vpra-a,nj. na katera je temeljito in prebij ivo odgovoril. Opisal je vse ranske dejavnike, ki so vplivali na ločena dogajanja. Upamo, da bomo tov. Košmrlja še (J6dali in poslušali v naši sredini. Parno tudi, da bo tako zanimivih rsdavanj na Duplici še več. C. Sivec V prihodnjih številkah Glasila bomo skušali predstaviti delo osnovnih organizacij komunistov po tozdih: Za ta mesec smo bili zmenjeni s tov. Vladom Slapšakom iz mi-zarne v tozdu 1. Trdno je obljubil, da bo pripravil sestavek o delu njihove osnovne organizacije. Vendar iz tega ni bilo nič. Ostala je le njegova fotografija, ki smo jo pripravili za ilustracijo. Upamo, da bo prihodnje mesece drugače, ko bomo skušali kaj povedati o delu naših komunistov v tozdu 2 in drugih tozdih vera o štipendijski politiki v SR Sloveniji, ki pravi, da morajo podpisniki upoštevati socialno ekonomski položaj prosilcev tako, da bi imeti pravico zaprositi za kadrovsko štipendijo le učenci, katerih dohodek na družinskega člana ne presega poprečnega OD na zaposlenega v SRS. V okviru tega merila pa naj imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana; ob enakem socialno-eko-nomskem položaju naj imajo prednost otroci iz delavskih in kmečkih družin. Za prihonje leto bomo sodelovali pri izdelavi plana izobraževanja, pri čemer bomo upoštevali zlasti: — obstoječo strukturo ter perspektiv- — potreb in možnosti sprejema v uk učencev v gospodarstvu za ustrezne poklice, — potrebe po strokovnem in družbeno ekonomskem izobraževanju članov delovne skupnosti z namenom njihovega napredovanja med zaposlitvijo, — potrebe po strokovnem izpopolnjevanju delavcev z namenom uspešnega in varnega dela na delovnem mestu, — možnosti DO po zagotovitvi sredstev za strokovno in družbenoekonomsko izobraževanje, kar vse je v skladu s splošnimi določbami Pravilnika o izobraževanju. F. Škrlep Pomembnejši sklepi delavskega sveta Delavski svet delovne organizacije je na svoji VI. redni seji dne 10. 11. 1978 razpravljal, sklepal in sprejel naslednje: 1. Pregledal je sklepe V. redne seje in ugotovil, da so vsi sklepi izvedeni ali pa so v postopku izvajanja. 2. Tako kot vsi DS TOZD, zbor delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija in svet delovne skupnosti skupnih služb je tudi delavski svet delovne organizacije obravnaval, sprejel in potrdil periodični obračun za obdobje od 1. 1. 1978 do 30. 9. 1978 in obravnavano poročilo o poslovanju. 3. Delavski svet delovne organizacije je sprejel predlagani letni koledar za leto 1979, ki je bil že sprejet na delavskih svetih TOZD, zboru delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija, svetu DSSS in IO sindikata delovne organizacije. 4. Predlagani Samoupravni sporazum o izgradnji Poslovno-prodajnega centra (PPC) Slovenijales, ki so ga sprejeli vsi delavski sveti TOZD, zbor delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija in svet DSSS, je obravnaval in sprejel tudi delavski svet delovne organizacije. 5. Delavski svet delovne organizacije je sprejel predlog stanovanjske komisije za nakup 3 dvosobnih in 3 enosobnih stanovanj ter najem kredita v višini 1.817.447,40 din pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik. Predlog so sprejeli vsi DS TOZD, zbor delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija in svet DSSS. 6. Sprejel je naslednji informaciji: a) DS TOZD — Sedežno pohištvo, DS TOZD — Ploskovno pohištvo in DS TOZD — SLOGA Moste so razpravljali o predlogu Samoupravnega sporazuma za dobavo ivernih plošč GLIN Nazarje in MEBLO Nova Gorica in sprejeli sklep, da se z obema proizvajalcema sklene bilateralni (dvostranski) dogovor o dobavi in plačilu Iveric ter o kompenzaciji izpadlega dohodka v višini 12 odst. od dogovorjene cene nabavljenih ivernih plošč v letu 1978, Od 1. 7. 1978 dalje. b) DS TOZD — sedežno pohištvo je sprejel Samoupravni sporazum o formiranju cen za hlodovino. 7. Obravnaval je predlog stanovanjske komisije in odbora za kadre delovne organizacije o vezavi del sklada skupne porabe za individualna stanovanjska posojila pri LB in odobritev individualnih posojil ter sprejel naslednje sklepe: 1. 190 starih milijonov dinarjev, ki so namenjeni za posojila za individualno gradnjo in adaptacije, se veže pri LB sredstva ter se najame posojilo za individualno gradnjo in adaptacije v višini 380 starih milijonov dinarjev. Doba vezave sredstev naj bi bila diferencirana v skladu z odplačilnimi roki za stanovanjska posojila, ki jih določa naš pravilnik o stanovanjskih razmerjih. 2. V skladu s 1. sklepom in pogoji, ki jih postavlja banka, je sklenjeno: a) obrestna stopnja za individualne prosilce se poveča od 3 na 4 odstotke letno, b) po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna stopnja poveča na 6 odst. letno za neodplačani del posojila, c) če delavcu preneha delovno razmerje po njegovi krivdi ali volji pred odplačilom posojila mora neodplačani del posojila vrniti v polovičnem roku, obrestna mera pa se podvoji. 3. Glede na sorazmerno visoke zneske posojil za adaptacijo se odplačilni rok za ta posojila podaljša od 5 na 10 let. 4. Doba koriščenja kredita — posojila, je 12 mesecev od podpisa pogodbe. 5. Po razpravi je delavski svet DO sklenil, da se razpis ne ponovi. 6. Odboru za kadre je dal pooblastilo, da sodelavce obvesti o dodeljenem kreditu in sklepe objavi v Informatorju. 7. Potrdil je predlog za dodelitev posojil, ki sta ga predlagala stanovanjska komisija in odbor za kadre DO. 8. Zadolžil je strokovne službe, da pristopijo k pripravam za izgradnjo nove kuhinje za potrebe družbene prehrane delavcev Stola. 9. a) Sprejel je predlog spremembe določil o uveljavitvi Sindikalne liste za leto 1978, ki so ga že sprejeli DS TOZD, zbor delavcev TOZD Delavska restavracija in svet DSSS. Predlog spremembe je naslednji: Do regresa za prehrano so upravičeni delavci, pripravniki, učenci poklicnih šol in učenci ter študentje na praksi za tiste dneve, ko so na rednem delu v delovni organizaciji in tudi takrat, ko delajo v podaljšanem delovnem času in traja podaljšek 4 ure ali več kot 4 ure efektivnega dela. b) Sprejel je predlagano spremembo cen za odvoz lesnih odpadkov, ki velja od 11. 11. 1978. 10. Delavski svet delovne organizacije je obravnaval prošnjo Krajevne skupnosti Podgorje pri Kamniku za denarno pomoč in sprejel sklep, da se prošnji ne ugodi, ker v gospodarskem načrtu, razen prispevka za Krajevne skupnosti (500 din na zaposlenega), ki ga redno odvajamo, ni predvidenih sredstev za te namene. H. Križane Kadrovske spremembe za mesec oktober 1978 DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO 1. ADROVIC Ragip, NK delavec, PE-4 2. URŠIČ Vido, NK delavec, PE-4 3. SLAPNIK Janez, NK-delavec, PE-4 4. STANKOVIČ Svetislav, NK delavec, PE-8 5. VRANKAR Marjan, KV usnjar, PE-8 6. ŽAGAR Bojan, NK delavec, PE-7 7. BURJA Anica, NK delavka, PE-7 8. CEKOVSKA Slanika, KV prodajalka, PE-8 9. KOČAN Dano, NK delavec, PE-8 10. PANDA Ivanka, NK delavka, PE-6 11. RODE Sonja, NK delavka, PE-6 12. ZUPIN Veronika, NK delavka, PE-8 V tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO 1. BIOKŠIČ Božo, NK delavec 2. BODLAJ Cvetka, NK delavka 3. VRANKAR Damjana, NK delavka V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRANO POHIŠTVO 1. PANČUR Marjan, PE-5 2. SLAPNIK Jožica, PE-5 3. UČAKAR Amalija, KV krojač, PE-5 4. REPANŠEK Janez, lesni tehnik, PE-5 V tozdu TEHNIČNE STORITVE 1. AGROVIČ Safed, NK delavec, PE-2 V tozdu DELAVSKA RESTAVRACIJA 1. JAMBROŠIČ Ljubica, KV natakarica V tozdu PRODAJA 1. HAN Stjepan, gimnazijski maturant, Interier Sarajevo V DS SKUPNIH SLUŽB 1. KLADNIK Albin, dipl. ing. lesarstva, OšDP 2. ZUPAN Marija, gimnazijski mat®' rant, fin. sektor DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO 1. KOČAN Dano, prekinil učno raZ' merje za pohištvenega mizarja 2. STANKOVIČ Svetislav, NK delavec, PE-8 3. URBANC Vida, NK delavka, PE-8 V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRANO P°' HIŠTVO 1. PANČUR Marjan, vajenec tapetnišk® stroke, PE-5 2. SLAPNIK Jožica, vajenka tapetnišk® stroke, PE-5. Prekinila učno raZ' merje V tozdu TEHNIČNE STORITVE 1. HORVAT Valter, KV ključavnica1"' PE-2 V tozdu DELAVSKA RESTAVRACIJA 1. VAJDIČ Cvetka, KV natakarica 2. RAJGELJ Marta, NK delavka KADROVSKI ODDELEK O stanovanjski problematiki Pred dobrimi devetimi dnevi me je poklical urednik našega Glasila ter me prosil, naj napišem članek o stanovanjski Problematiki. Seveda sem mu obljubil, Predvsem zaradi tega, ker mi je omenil, da sem tudi jaz med tistimi, ki le obljubljajo, da bodo kaj napisali in se potem, ko je potrebno obljubo izpolniti, skrivajo pred njim. Seveda se k pisanju nisem takoj pripravil, odlašal sem vse do danes, se Pravi, do zadnjega dne pred rokom za °ddajo rokopisa. Vendar pri najboljši volji ne vem, kaj naj napišem, Toliko je stvari, ki bi jih hotel povedati, pa ne vem, kako naj jih spravim na Papir. Glede na to, da bom pisal o stanovanjski problematiki in o delu, ki je povezano s stanovanjsko komisijo, naj naj-Prej opišem, kako smo delali doslej; ali j® podjetje v preteklosti smotrno in učinkovito vlagalo sredstva za izgradnjo stanovanj za svoje sodelavce ali ne. DO STOL je načrtno, seveda v mejah svojih možnosti, gradila stanovanja v lastni režiji, kupovala stanovanja v družbeni lastnini za svoje delavce ter dajala svo-,ltT> delavcem kredite za individualno 9radnjo in za nakup stanovanj. Ne bi hotel opisovati s številkami, Vendar jih v ilustracijo nekaj le moram. Podjetje Stol je pričelo z izgradnjo stanovanj že takoj po vojni, po letu 1956 Pa je intenzivno pristopilo h gradnji stanovanj za svoje delavce. Po podatkih, ki mi na razpolago, je Stol po vojni iz-9fadi|, oziroma kupil 258 stanovanj. Ve-S'na teh stanovanj je na območju KS Du-P'lca, nekaj pa jih je v Kamniku, Dom-zalah in v Ljubljani. V letošnjem letu je bil zgrajen in seljen še en blok na Duplici z 38 staranji. Glede na to, da za sedaj na ob-y°uju KS Duplica ni več prostora za 9radnjo novega bloka, je delavski svet a eni svojih zadnjih sej sklenil, da se naslednjih dveh letih poišče lokacija a izgradnjo bloka na bližnjem območju, medtem pa naj se pripravijo tudi finančna sredstva. se Obenem je DS DO tudi sklenil, da naj Jv naslednjih dveh letih omogoči VarvVCem naietie kredita za nakup st so- nakup stano- osrednji del Duplice dobil dokončno obliko. Glede na to, da se je naša DO usmerila predvsem v izgradnjo in nakup stanovanj, so bili tudi temu primerno manjši krediti za individualno gradnjo in adaptacijo. Do sedaj so se delila sredstva iz stanovanjskega sklada skupne porabe v razmerju 80:20 v korist blokovne gradnje. Letos pa je razmerje popolnoma drugačno, saj smo razdelili skupno 4,800.000 dinarjev kredita za individualno gradnjo in adaptacije. To pa je vsota, ki še ni bila razdeljena v enem letu v naši DO. Spomladi smo kot akontacijo razdelili 1.000.000 dinarjev, na svoji zadnji seji pa je DS DO potrdil razdelitev kreditov prosilcev v višini 3.800.000 din. Prav zadnja razdelitev pa po mojem mnenju prinaša preobrat v razdeljevanju kreditov v Stolu. Doslej smo namreč razdelili kredit, v večini primerov, vsem prosilcem, vendar v sila majhnem znesku. Pri zadnji razdelitvi kreditov pa so vsi prosilci, razen redkih izjem, dobili toliko kredita, kolikor so ga želeli. To pomeni, da smo dodelili vsem prosilcem relativno visoke zneske in ta denar jim bo veliko bolj pomagal, ker so ga dobil naenkrat, kot pa da bi ga dobivali v dveh, treh ali več letih. Obenem pa to pomeni, da naslednje leto (glede na kriterije iz Pravilnika o stanovanjskih razmerjih) imajo veliko večje možnosti za pridobitev večje vsote kredita tisti prosilci, ki letos kredita niso dobili. Tu mislim predvsem na kriterij, da se vsakemu prosilcu odvzame tolikokrat po dve točki, kolikor starih milijonov kredita je že dobil. Večinoma so dosedanji prosilci dobili kredit v višini več kot 10 starih milijonov. To pomeni, da bi ti prosilci naslednje leto imeli v odnosu na prosilce, ki letos kredita niso dobili, vsaj 20 točk manj. 20 točk pri točkovanju pa je že velika razlika, če vemo, da je običajno pred 1. in 15. prosilcem približno 15—20 točk razlike. Poleg samih točk ima veliko vlogo pri razdeljevanju kredita tudi višina dodeljenega kredita. Tako ne bo kdo, ki je že dobil 10 ali več starih milijonov, dobil ponovno večjo vsoto denarja, če je ne bodo dobili tudi ostali prosilci. Pri naslednji razdelitvi bomo (seveda v okviru razpoložljivih sredstev) dodelili večje vsote posameznim prosilcem, ker menimo, da je veliko bolje da nekdo naenkrat dobi večjo vsoto kredita, kot da dobi več let zapored manjše vsote. Mogoče ne bi bilo odveč, da napišem še kaj o problematiki, s katero se ubada komisija pri svojem delu. V imenu vseh članov komisije lahko zatrdim, da se komisija pri svojem delu trudi, da je čimbolj realna, poštena in objektivna. Vendar nam to vedno ne uspe. Na to vpliva več dejavnikov. Vedeti moramo, da je delo stanovanjske komisije eno najbolj zahtevnih, mogoče je lahko primerljivo z delom komisije za analitično oceno delovnih mest. Dejstvo je, da se vsak prizadeti, kar je naravno in človeško (ali pa tudi ne), vidi najprej samega sebe, potem pa šele prisluhne težavam in problemom ostalih. Zato komisija tudi ne dviga prahu, če je po nedolžnem obsojena od strani posameznikov, da razdeljuje stanovanja po obrazih. Res je, da je takih obtožb malo, vendar pa tudi ti očitki člane komisije bolijo. Primeri se tudi, da nam očitajo, da imamo v kakšnem bloku ali stolpnici več stanovanj praznih in zakaj le-teh ne razdelimo. Lahko verjamete, da vsako stanovanje, ki je na razpolago, takoj razdelimo, kadrovska stanovanja pa ne smemo razdeliti in tako ostajajo dalj časa prazna. Trenutno je prazno eno stanovanje v stolpnici. Vendar ga ne moremo razdeliti, ker je neprimerno za bivanje in ga bo pred razdelitvijo potrebno popraviti. O neuporabnosti omenjenega stanovanja smo že obvestili samoupravno stanovanjsko skupnost. Njihova komisija si ga je ogledala, vendar ne vemo, če ga bo tudi v kratkem popravila. Kar zadeva pritožbe glede razdelitve kredita za individualno gradnjo lahko rečem, da so bile v zadnjih treh letih samo štiri pritožbe, pa še te so bile kmalu rešene. Upam, da sem vam uspel vsaj delno prikazati delo naše in prejšnjih stanovanjskih komisij. Hkrati tudi upam, da bo tovariš urednik v prihodnje vsaj malce spremenil mnenje o nas, ki se mu izmikamo. V. Bajec ...Kredit naj bi DO dajala prosilcem v Slr>i 75 odst., 80 odst. in 85 odst. od ednosti stanovanj. Višina dodeljenega kredita pa naj bo uvisna od dohodka na člana prosilčeve drUzine. l V naslednjem letu namerava STOL PTi s pomočjo kredita, ki ga je razplod?. Samoupravna stanovanjska skupnost sob"16 ^amn,k tri dvosobna in tri eno-Daa stanovanja na Bakovniku, m ra stanovanja bodo predvidoma vse-a Proti koncu prihodnjega leta. ^ ^meniti moram tudi, da nam je sa-upravna stanovanjska skupnost finanč-dVPhPomaga'a ze Pr' izgradnji zadnjih vidj1 .kiokov na Duplici, pa tudi pri pred-šlo h 3rac*nji naslednjega bloka ne bo brez njene pomoči. t)u 'bačno nam je pomagala tudi KS vSpv'Ca pri zunanji ureditvi blokov, pred-hp Pri športnem igrišču, s katerim je Ditova strokovna Vsako leto prireja Društvo inženirjev in tehnikov Stol za člane strokovni ogled sorodnih industrijskih obratov. Letos smo v začetku novembra organizirali ekskurzijo v Ribnico in Kočevje. Ogledali smo si Inles v Ribnici ter LIK in Melamin v Kočevju. Industrije v tem koncu Slovenije si v okviru društvene ekskurzije še nismo ogledali, zato smo se odločili prav za te tri tovarne. Slikovitost strokovnega ogleda je bila v tem, da smo si ogledali tri različne proizvodnje — Inles izdeluje stavbno pohištvo, LIK proizvaja šolsko in kolonialno pohištvo, Melamin pa je pravzaprav kemična industrija, ki izdeluje materiale pretežno za lesno industrijo. Ekskurzija je bila tudi zaradi navezave stikov z delavci v sorodni stroki zaželena, po strokovni strani pa je bila izmenjava izkušenj koristna prav tako za nas, kot za delavce tovarn, ki smo jih obiskali. Ekskurzijo smo organizirali na delovno soboto zato, ker tudi tovarne, ki smo jih obiskali, delajo prvo soboto v mesecu. Najprej smo si ogledali Inles v Ribnici. To je sicer manjši kolektiv, okoli 400 delavcev. Delajo pretežno okna in vrata, proizvodnja pa je glede na asortiment dokaj ozka. Sedaj delajo v precej skromnih prostorih, grade pa novo proizvodno halo, kjer bo lahko delo drugače in bolje organizirano. Sušilnice za les imajo že nove in to velikih kapacitet, saj v dveh komorah sušijo naenkrat preko 300 m3 lesa. Nato smo obiskali Lesno industrijo Kočevje, ki deluje v okviru Slovenijalesa. Proizvajajo šolsko pohištvo, opremo za vrtce, kolonialno pohištvo, v posebnem dislociranem obratu pa smuči. Imajo svojo žago, ki jo nameravajo še modernizirati, imajo pa tudi svojo proizvodnjo iver-nih plošč, ki jih uporabljajo za lastne potrebe. Tudi v LIKU imajo v gradnji dve veliki proizvodni hali, tako da bodo proizvodnjo modernizirali in predvsem občutno povečali. Tudi tu, kot v Inlesu, je pretežni del nove opreme projektiran iz uvoza iz Italije. Probleme in težave pa imajo z zaposlovanjem in z disciplino. Zelo veliko je zaposlene ženske delovne sile in kar 30% zaposlenih je iz drugih republik. Tako je izostanek z dela nadpovprečen, saj je veliko bolniških izostankov, pa tu- »A tako, končno si dobila novo stanovanje. Zakaj pa nisi kupila Stolove sedežne garniture, ko si že Stolova delavka?« »Kaj ni bolj imenitno, če imaš kaj drugega?« ekskurzija di manj upravičene odsotnosti z dela je veliko, ker zaposleni pač občasno odhajajo na svoje oddaljene domove. Prav od rekonstrukcije obratov si obetajo tudi boljšo disciplino, saj bodo proizvodnjo tehnološko izpopolnili in vmesno zapuščanje delovnega mesta v takem obsegu ne bo več možno. Kot zanjo smo si ogledali proizvodnjo v Melaminu, kjer izdelujejo raznovrstne folije, ki se uporabljajo v lesni industriji. Tudi mi smo porabniki njihovih izdelkov. Proizvodni postopek za folije je naslednji: na raznovrstno papirno podlago, ki je v rolah, se strojno nanaša masa, ki se nato suši in kot končni izdelek predstavlja folijo, katera se v lesni industriji uporablja za plemenitenje površin, podobno kot furnir. Izdelujejo pa tudi lepilne folije, ki pa jih delno predelujejo s stiskanjem in toplotno obdelavo v plošče. Sedanji obrat je majhen, pravkar pa poteka izgradnja novega obrata, ki bo združeval proizvodnjo in pripravo smol ter izdelavo folij. Naložba je nad 2 milijardi S d:in in bo omogočila modernizacijo in razširitev proizvodnje. Iz ogleda vseh treh tovarn smo ugotovili, da vsi širijo svoje proizvodne površine, da se zavedajo svojih problemov in jih kar najbolje tudi rešujejo. Z ogledom Melamina je bil strokovni del ekskurzije zaključen in odpeljali smo se na Glažuto. Z nami je bila tudi tovarišica, ki je bila v NOV politkomisar partizanov, ki so se pri Jelenovem žlebu borili z Italijani. To bitko nam je zelo živo opisala na kraju samem, kjer je tudi lep spomenik v čast zmage naših borcev nad premočnim sovražnikom. V tem boju pa je partizanom pomagala poleg junaštva še narava sama. Jelenov žleb je v bistvu brezno, globoko 70 m. V ta žleb so padali Italijani, ki so jih partizani pognali v beg. Iz Jelenovega žleba smo se vrnili v Gozdarsko kočo na Glažuti, kjer smo imeli kosilo, ob 18. uri pa smo se odpeljali proti domu. Ta ekskurzija je tako v strokovnem pogledu kot v poglabljanju medsebojnih odnosov med člani povsem uspela in si v okviru društva podobnih srečanj želimo še več. D. Pušnik »Adam, obljubljam ti, da bom vedno ljubila samo tebe.« Ob otvoritvi nove poslovne zgradbe zavarovalnice Makedonija v Skopju Na področju SR Makedonije je naše podjetje v zadnjih letih opremilo večje število upravnih zgradb, ki sodijo med najbolj pomembne za ta področja. Tu smo med drugimi opremili zgradbo IS SR Makedonije, zgradbo Makedonske akademije nauka, upravno zgradbo RTV, upravno zgradbo ASTIBA ŠTIP, zgradbo Jugobanke itd. V oktobru smo dokončali opremljanje upravne zgradbe ZAJEDNICE ZA OSI-GURANJE IMOTI I LICA MAKEDONIJA — SKOPJE Otvoritev te poslovne stavbe je bila 9. oktobra v počastitev makedonskega dneva vstaje, ki je bil 11. oktobra. Ta zgradba je po besedah predsednika IS SR Makedonije najbolj reprezentančna zgradba, ki je bila zgrajena na področju SR Makedonije po vojni in v ponos vseh prebivalcev te republike. Zgradba ima 12 nadstropij in stoji v bližni našega Interiera v Skopju. V njej je prostora za 450 delovnih mest ter za več konferenčnih dvoran. V prizidku stavbe se nahaja dobro založena knjižnica z veliko čitalnico. Da smo dobili to delo v veliki konkurenci vseh večjih proizvajalcev pisarniškega pohištva iz Jugoslavije, se moramo predvsem zahvaliti visoki kvaliteti našega pohištva, obenem pa tudi komercialni sposobnosti naših sodelavcev v Interieru Skopje. Vendar pa je bilo potrebno zelo veliko truda, da se je to delo uspešno začelo in še uspešneje končalo. Na sami otvoritvi sta bila prisotna tudi ing. Franc Burger — vodja TOZD-2 ih tov Peter Plevel, vodja prodaje B, ki sta od investitorja prejela tudi priznanje, s katerim se investitor zahvaljuje DO STOL za solidno opravljeno naročilo. Posebno priznanje pa je dobil tudi direktor Interiera tov. Muratagič za svoje osebno udejstvovanje. Za našo DO opremljanje take reprezentančne poslovne zgradbe pomeni veliko reklamo na področju SR Makedonije, SAP KOSOVO in južne Srbije. Lahko rečemo, da nam bo uspelo pridobiti še več podobnih del na tem področju, kar se kaže po podpisanih pogodbah za opremljanje pošt na področje Makedonije, poslovnih zgradb Jugopetro-la, CK ZK ŠTIP, CK ZK SKOPJE itd. Vso pohvalo zaslužijo tudi sodelavci Stola v Interieru SKOPJE za dosedanje delo, obenem pa želimo in pričakujemo' da bodo tako uspešni tudi v prihodnje. V. Bajec (NE)VARNE POTI NA DELO, Z DELA IN NA SLUŽBENEM POTOVANJU Veliko je teh poti, ki nas nehote vključujejo v prometni vrvež. Avtomobilisti, motoristi, kolesarji, pešci, vsi se med seboj neprestano »oviramo«. Kakšna je ta oviranost, je odvisno od medsebojnih odnosov vseh soudeležencev Prometa. Gre za polno mero razumevanja, strpnosti in nenehnega prilagajanja Prometnim — cestnim razmeram. Ker pa 9re za pomanjkljivo izvajanje teh načel, se nepravočasno odpravljamo od doma, drvimo, prečkamo cesto na nedovoljenem mestu, z motornimi vozili prekoračujemo največje dovoljene hitrosti, izsiljujemo Prednost, zanemarjamo brezhibnost prevoznih sredstev, pa še celo vrsto podobnih ravnanj bi lahko našteli iz črne kronike. Pešci se jezimo na neznosno ravnanje motoriziranih kolegov in slednji se jezijo na pešce. Kdo je bolj upravičen do takšnega obtoževanja, je težko reči, kajti vloge si neprestano izmenjavamo. Kdo je v tej igri bolj prizadet, ni težko odgovoriti. Šibkejši! Ali ob takšnem odgovoru lahko ostanemo? Ne, to je le dejstvo, ki ga morajo začeti razreševati pri odklanjanju na-Pak pri enih in drugih. Prometni vrvež je iz teta v leto večji, nitrejši je od izboljševanja kvalitete cestišč. Razlika, ki nastaja med tema dve-jha faktorjema pa se odraža v velikem številu žrtev. 4 Omenjena razlika in njeni rezultati so torej bič, ki neusmiljeno udarja po vseh, Se pravi tudi po tistih, ki se obnašajo disciplinirano, bolj strpno, skratka bolj kulturno od drugih. Postavlja se vprašanje, ali naj ob takšnem stanju čakamo, da se bo standard toliko dvignil, da bo družba lahko Polj učinkovito poskrbela za varnost enih 'P drugih udeležencev v prometu. Nadalje se postavlja vprašanje, kaj smo storili in kakšna so prizadevanja za povečanje pro-ntetno-varnostne zavesti, koliko smo posameznemu udeležencu dali potrebnega znanja. Drugi vidik pa je, ko smo nekoga vključili v vzgojno izobraževalni program prometne varnosti, ga teoretično in praktično usposobili in končno preverili njegovo znaje iz prometno varnostnih predpisov ter ga uspešno ocenili, potem pa posvetili premalo časa za kontrolo, kako ta posameznik izvaja prometno-varnostne predpise. VARNOST PEŠCA IN AVTOMOBILISTA V PROMETU »Pešci vse bolj ogroženi« lahko pogosto prebiramo sestavke v dnevnem časopisju. Namen le-teh je največkrat opozarjati močnejše k strpnosti v odnosih s šibkejšimi. Naj bo napaka storjena na eni ali na drugi strani, vendarle je v prometnih nesrečah najpogostejša žrtev pešec. Le-tem pa bodo svoj delež v tem času pripomogle vremenske neprilike (dež, sneg, megla, led), kot tudi krajši dnevi, ki nas silijo, da se odpravimo na pot v temi. Tem razmeram primerno se bomo morali torej ravnati: — Prvo načelo, ki bi se ga morali posluževati je, da se vedno pravočasno odpravimo od doma, tako da bi se izognili nepotrebni naglici in živčnosti. Naša pot bo tako umirjena, previdna in preudarna. — Primerno vremenskim razmeram se moramo obuti. Obutev z visokimi petami, ozkimi konicami ali s preveč gladkimi podplati na spolzkih tleh ni varna. S primerno »obutvijo« moramo pravočasno opremiti tudi motorna vozila, da nas vremenske razmere ne bodo iznenadile. — Na omenjenih poteh se moramo izogibati nevarnih bližnjic, ki vodijo preko jarkov, železniških prog, strmin itd. Obvezno moramo izbrati pot, ki prometno najkrajše povezuje DO ali kraj službenega potovanja z domom. Tam kjer ni takšnih poti, izberemo pot, ki je najbolj varna ne glede na dolžino. — Pridržujemo se določb prometnih znakov. Predvsem se moramo resno posluževati omejitev hitrosti ter prometnih znakov, ki opozarjajo na bližajoči se prehod za pešce, -kar pomeni da moramo hitrost zmanjšati na toliko, da se po potrebi lahko enakomerno in zanesljivo ustavimo. Prav tako moramo biti disciplinirani tudi pešci in prečkati cesto samo tam, kjer so za to označena mesta. V redkeje naseljenih krajih pa na mestih, kjer je dober pregled v obeh smereh, bližajoča vozila pa so še primerno oddaljena. — Nikdar ne stopajmo na vozišče izza avtobusa, čeprav imamo označen prehod za pešce, ampak počakajmo toliko časa da avtobus odpelje in da se nam sprosti pogled v obeh smereh. Pred prečkanjem ceste — vozišča bodimo strpni. Ne stopajmo na vozišče v trenutku, ko so vozila v naletu — v koloni, ampak počakajmo toliko časa, da se kolona pretrga in da je naslednje bližajoče se vozilo toliko oddaljeno, da se bo ob našem preudarnem koraku zanesljivo ustavilo pred prehodom za pešce. — Ob vremenskih neprilikah moramo hitrost vožnje prilagoditi vremenskim razmeram. V megli, sneženj-u, na poledeneli cesti in ob dežju moramo še zlasti paziti na primerno varovalno razdaljo. Ob sneženju, megli in dežju ne smemo skopariti z lučmi. Če pot v takšnih razmerah ni tako nujna, jo preložimo na drugi dan. VOŽNJA Z LUČMI IN VIDLJIVOST OSTALIH UDELEŽENCEV V PROMETU Tu smo očitno premalo storili za varnost pešcev in kolesarjev. Predstave pešcev kot tudi kolesarjev, glede osvetljenosti in vidljivosti so povečini zgrešene. Tako pešec kot kolesar sta trdno prepričana, da sta dobro vidna že v trenutku, ko jih osvetli prvi žarek svetlobnega telesa približajočem se motornem vozilu, vendar je ta vidljivost precej slabša. Zelo neodgovorno se ob tem obnašajo kolesarji, ki se v temi napotijo na pot brez sprednje luči, neredko pa se dogaja, da je tudi »mačje oko« na zadnji strani povsem zanemarjeno in nevidno. K temu pa se nato pridruži še nestabilna vožnja in odgovor na porajajoče se žrtve med kolesarji je razumljiv. Podobno se dogaja s pešci. Za pešce ni predpisov, da bi morali uporabljati primerna svetlobna telesa in na ta način pravočasno opozarjali na svojo prisotnost v prometu. Tu obstajajo le priporočila, ki pa jih upošteva le manjšina. Na drugi strani pa smo vozniki motornih vozil, ki smo že povečini pozabili, kako smo se obnašali v času, ko smo še pogosteje hodili peš ali se vozili s kolesom. Ker smo to že pozabili, se obnašamo skoraj podobno kot pešci. Trdno smo prepričani, da nas pešci in kolesarji že na daleč ocenijo, s kakšno hitrostjo se gibljemo in koliko smo jim blizu ter se nam na ta način hitro umikajo in nam delajo prosto pot. Tudi to je zmotno mišljenje in ko se k temu neredko pridružijo še podvojena hitrost od najvišje dovoljene, so torej dane vse možnosti, da so pogoste žrtve prometa pešci in kolesarji. Takšna razhajanja v obnašanju so največkrat vzrok mnogim nesrečam. Prometni vrvež ne izbira žrtev po naključju, marveč odločno sega po tistih, ki delamo napake in se slabo prilagajamo različnim cestnim razmeram. Zatorej bi veljalo v teh jesenskih in zimskih dnevih prisluhniti številnim dobronamernim nasvetom, ki se nam ponujajo od vseh strani. Poteg tega pa poizkusimo proučevati napake naših najbližjih, ki so ceno napak občutili na lastni koži, Mar ne bi bilo vredno, da bi se učili na napakah drugih ter se izognili mnogim nevšečnostim in se ob zanesljivem prihodu na delo umirjeno lotevali svojih vsakdanjih nalog in opravil? B. Demšar Stolovi inovatorji ne mirujejo Nekaj inovatorjev in njihovih izboljšav je bilo predstavljenih v septembrski številki Glasila, sedaj pa vam jih želim predstaviti še nekaj. Eden teh je Peter PREZELJ iz TOZD 1 (PE 4 — struženje). Tov. Prezelj je opazil, da je bilo precej popravljanja po struženju nog za stole Boston. Kritičen je bil del od najtanjšega na debelejši premer lesa. Po starem načinu dela smo imeli prečni nož samo za čep. Zato je tov. Prezelj predlagal, da se za iste noge nabavi širši nož za struženje, ki bo odrezal tudi ta kritični prehod od najtanjšega na debelejši premer lesa. Kvaliteta se je s to izboljšavo precej povečala ter se je zmanjšalo prejšnje popravljanje. Janez POGAČAR iz PE 7, ki je mojster v krivilnici in Anton KOČAR iz PE 4, sta predlagala skrajšanje dimenzij lesa za naslone pri tipu 5393. Glavni vzrok, da sta začela razmišljati o izboljšavi, je bil prevelik odpadek pri nastavkih za tip 5393. Stara mera nastavkov je bila za neobdelan les 93 X 12,5 X 2,2 cm, nova mera pa je 78 X 12,5 X 2,2 centimetra. Obdelan les je dolg 58 cm, nova mera pa ustreza vsem krivilniškim nadmeram in nadaljnji obdelavi v stolar-ni. V grobem rezu spremembe na strojih niso bile potrebne, v krivilnici pa je bilo potrebno popraviti model na krivil-nem stroju. Krivina je ostala nespremenjena, model pa je bilo treba samo znižati, odrezati na gornjem delu za nekaj centimetrov. Pri današnji proizvodnji 13000 nastavkov letno je prihranjenega 5,4 kub. m lesa. Nekaj časa je prihranjenega v grobem rezu, glavni prihranek na času pa je v krivilnici, saj gre 30 kosov nastavkov več v sušilno kabino. Delo na kri-vilnem stroju je lažje, ker so nastavki krajši, prihranek je tudi pri prostoru ter na energiji. Ivan ŠARDI iz TOZD 4 je predlagal dve drobni izboljšavi. Prvič je predlagal nov način pritrjevanja pripornih letev pri podbojih. Pri starem načinu so se priporne letve lepile in pritrjevale z vijaki, po novem načinu pa se pritrdijo s sponkami. Ugotovljen je bil prihranek na času. Druga izboljšava pa je pri montaži na predale miz Jugodent. Tov. Šardi je izdelal šablono, s katero se veliko lažje in hitreje montirajo ti ročaji. Dominik ŽAGAR iz PE 8 je pri rezkanju oboda sedal tip 4755 montiral dodatni rezkar in preuredil šablono tako, da je sedež, ko je obrezkan tudi zbrazdan za tapeciranje. S tem postopkom je odpadla operacija — brazdanje na nadmiznem rezkarju in je bil zato ugotovljen prihranek na času. Milan ŠINKOVEC in Janez OCVIRK iz stolarne sta izdelala dve različni varnostni zaščiti na tračni žagi. Varnostna zaščita, ki jo je izdelal tov. Milan Šinkovec, je v bistvu mrežast lijak s pleksi steklenim zaslonom v spodnjem delu in se lahko uporablja za vse obde-lovance, ki s celotno ploskvijo nalegajo na delovno mizo. Zaščita ima v primerjavi s klasično to prednost, da jo lahko spustimo na najmanjšo višino, ne da bi s tem ovirali pregled nad rezanjem obde- lovancev. Ta varnostna zaščita, ki je zaščita pred dotikom lista tračne žage ter pred izpadom in možnostjo udarca ob utrganju lista, je zelo prilagodljiva in zanesljiva. Varnostna zaščita, ki jo je izdelal tov. Janez Ocvirk, pa je za obžagovanje kri- vih obdelovancev na tračni žagi. Zaščita je zelo enostavna in prilagodljiva za natančno obrezovanje ter preprečuje dotik ob vrteči se list tračne žage. Izdelana zaščita je povsem izvirna in se bo dala še dopolniti, da bo zagotovljena varnost tudi pred izpadom iista in možnostjo udarca pri utrganju lista. Varnostna zaščita na nadmiznem rezkarju tov. Jakoba POGAČARJA iz mizarne je bila že predstavljena v septembrski številki Glasila, zato vam danes predstavljamo še dve njegovi zaščiti. Zaščitna naprava na nadmiznem rezkalnem stroju je prirejena za delovno operacijo okrasnega utorjenja nog in je zelo zanesljiva in med izvajanjem delovne operacije povsem nemotena. Pri zaščitni napravi je uporabljen sistem povračanja zaščitne kape s pomočjo vzmeti, ki se ob primernem pritisku obdelovanca odmakne od ustrezne delovne globine, nakar se pri prenehanju delovanja pritiska na zaščitno kapo ponovno povrne v začetni — zaščitni položaj. Omenjeno zaščitno napravo bi se dalo smotrno uporabiti za vse podobne delovne operacije (utorjenje, žlebljenje, brazdanje). Jakob Pogačar je izdelal še zaščitno napravo za mizno krožno žago pri delovni operaciji prežagovanja oziroma čeljenja. Pri tej operaciji je dolžina poti omejena, zato se je pri predloženi zaščitni napravi ta omejenost zelo dobro izkoristila s tem, da se je list krožne žage povsem zaprl (drseče korito iz vezane plošče). Takšna rešitev pa je seveda neprimerno boljša od klasične zaščitne kape. Princip delovanja zaščite je podoben kot pri nadmiznem rezkalnem stroju, ko se zaščitna kapa po prenehanju delovne operacije s pomočjo vzmeti povrne v prvotni — zaščitni položaj. Zaščita je še zlasti primerna, kadar moramo obdelovance prižagovati po robu in mora žagin list segati iz mize tudi do 100 mm. Takšen položaj pa je seveda najbolj nevaren in ga klasična zaščita le delno zavaruje, medtem ko je ta problem s predloženo zaščito v celoti rešen. Vse naštete varnostne zaščite je služba za varstvo pri delu ugodno ocenila. Predstavili smo vam nekaj zadnjih tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Nekaj izboljšav pa je še v fazi proučevanja in vam jih bomo predstavili v kakšni od naslednjih številk Glasila. Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge želi, da bi delavci še v večjem številu prijavili racionalizacije ter druge koristne predloge. Vse z namenom povečati produktivnost, lažje ih varno delati ter še izboljšati poslovni uspeh. M. DRČAR »Mojster, bi lahko delala pri tisteh1 fantu?« »Tam vedno dela le sam. Zakaj hočeš biti pri njem?« »Ker ga imam rada!« k V društvu izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav V Kamniku obstaja Društvo izumiteljev *n avtorjev tehničnih izboljšav. Predsednik društva je tov. URŠIČ Franc. Včlanjenih ie 80 članov iz vsega kamniškega gospodarstva. Od tega iz naše delovne organizacije 39 članov. Članarina letno je 60 dinarjev. Upravičencev, ki imajo pogoje, da postanejo člani tega društva, je več, vendar niso zainteresirani, saj društvo ni-hia nobenih prostorov, v katerih bi se kdaj lahko shajali v okviru svoje dejavnosti. Sejo odbora organiziramo v pisarni Doma upokojencev. Nič boljše ne stojimo v finančnem položaju. Kajti iz članarine 'n 3000 din dotacije od raziskovalne skupnosti se ne da veliko organizirati. Kljub finančnemu položaju skoraj vsako leto organiziramo ogled kakšne industrijske delovne organizacije. Letos je bi-'a priložnost, da smo si ogledali tovarno Jelovica v Škofji Loki, Iskro v Kranju in Litostroj. Tudi v teh delovnih organizacijah ie bilo dosti zanimivega in koristnega za Vsakogar. V odboru društva se je izoblikoval Predlog, da bi si čimveč članov ogledalo tehnični muzej v Munchnu, ki je eden naj-Vočjih v Srednji Evropi. Ker društvo ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi, je prevzela samo organizacijo, stroške potovanja si plača vsak sam, če komu ne plača delovna organizacija, v kateri je zaposlen. Zato je bil odziv pod takimi pogoji številčno majhen. Udeleženci obiska tega muzeja so imeli resnično kaj videti. Videli smo s kakšnimi prijemi in kakšne vse domiselnosti je človek uporabljal pred več stoletji pa do danes, za lažje delo in večjo storilnost. Ravno tako zanimiv razvoj prometnih sredstev od avtomobilizma, pomorstva, letalstva itd. Vse to se vidi v prerezu za lažjo predstavo izdelave in način delovanja. Zanimivo je omeniti, da se vidi po več sto metrov dolgih in več deset metrov globokih rudnikih delo in življenje rudarjev pred več sto leti pa do dandanes. Čeprav je moderna tehnika prodrla tudi v rudnike, je ta poklic težak in se zanj odloča vedno manj ljudi. Zal nam je bilo, da se vsega tega ni dalo več ogledati, ker nam čas ni dopuščal. Zato bom, če me bo kdaj pot zanesla v Munchen, to še izkoristil. Priporočam tudi drugim, ker jim resnično za takšen ogled ne bo žal. J.Leskošek Brigadirski ho-ruk Smo pa res korenjaki, čeprav nas je m9lo. Ne bomo se dali. Taki so biti naši občutki, ko je vlak vaPelja! na postajo Žepče. Ko smo izto-°rili vso prtljago in se postavili v zbor. °da v srcih nam ni bilo lahko. Veliko as je bilo prvič na mladinski delovni ak-'P in to ni bila kakršnakoli delovna akcija. I Kolikokrat smo morali poslušati očete stricei kako so gradili progo sredi Bos-«. 'n v kakšnih težkih pogojih so delali. srno prišli, da jih prekosimo, od V.r'jazno mestece so Žepče. Nič večje j Kamnika. In to mesto živi za brigadir-’ to je brigadirsko mesto. Je mesto vseh .Rodnosti Jugoslavije, kajti tu so bile v'9ad6 j,z Slovenije, Hrvatske, Srbije, Voj-š dlne, Črne gore in Makedonije. Kaj bi našteval, bili smo Jugoslavija v malem, t: [isoč brigadirjev, tisoč hrabrih src, dva °° rok, ki še niso bile žuljeve. trikoti in nikdar si nisem mislil, po-§ko sem toliko slišal o akciji Šamac— krarajevo 47, da bom tudi sam zasadil Oen P in toPato za to progo. Prejšnja la,neraaija je delala prvi tir, mi smo de-al' drugega. zn . esem, kramp, lopata in tisoči litri Za nasmešek ni izginil z obra- bi. 6la.ii smo- da prekosimo sami sebe. d® ni gledal žuljev, nihče jih ni štel. Hasli so nasipi, premetavali smo tone in tone betona, polagali smo tirnice. Ni nam bilo težko, ker smo vstajali ob štirih. Malce težje je bito oditi na obvezno jutranjo telovadbo, toda ko smo dvigovali zastavo, smo bili vsi zbrani, budni in pripravljeni za delo. Ko smo prišli s trase, nismo počivali. Treba je bilo urediti naselje, paviljon, potrebno je bilo pripraviti proslavo ali predavanja za brigadirje. To ni bila samo akcija na progi Šamac—Sarajevo, to je bila akcija ogromnega družbenega političnega značaja, za nas pa celo šola samoupravljanja. Zdaj pa nekaj o samem delu. Delali smo na odseku Zavidoviči1—Nemile, ki je dolg okoli 20 km. Naselje Zepče je nekje v sredini. Zgodilo se je, da je polovica brigadirjev odšla v eno smer, druga polovica pa v drugo. Organizatorji se niso najbolj pripravili. Nočem reči, da smo imel/i slabo organizacijo, samo večkrat niso znali urediti dela. Marsikdaj je prišlo do neljubih prizorov prav zaradi pomanjkanja sposobnosti organizatorjev. Mislim, da je za 1000 brigadirjev treba sestaviti štab, ki je tudi poklicno dovolj izobražen, nima pa samo izkušenj iz akcij. Tudi sami nismo prišli na akcijo najbolj pripravljeni, saj je bila to šele druga akcija MDB EMILA OROŽNA. Toda, kadar smo zagrabili za delo, takrat bi bili Kamničani lahko ponosni na nas. Ko je Kamnik praznoval, smo mi delali. In to kako! Izvedeli smo, da smo dosegli rekord vseh štirih izmen in dosegli 368% normo. To je bilo veselje. Proslavo za kamniški občinski praznik smo proslavili po brigadirsko. Najprej Traser, pa Štefuc pa Ata, tudi jaz nisem ušel hladni prhi. Vendar to ni tako pomembno. Pomembnejše je, da smo najboljši, Dolgo v noč je zvenela slovenska pesem. Kmalu je minil mesec. Proga je postala del nas, zato je bilo slovo težko. Slovo od novih prijateljev. Videli se bomo! Morda drugo leto na kakšni drugi progi. Spet bomo zapeli ob ognju, spet se bomo pogovarjali o delovnih uspehih, novih ljubeznih, kajti mladi smo mladi in polni mlade moči. Starši so gradili za nas, mi jim vračamo in gradimo za naslednjo generacijo. Brigadirski pozdrav Z-D-R-A-V-O! Z. Suhadolc »Pri vas pa samoupravni organi dolgo zasedajo. Že zjutraj so bili notri, sedaj Je pa že popoldne, pa so še vedno!« »To je seja disciplinske komisije!« Karavana prijateljstva Vsem je znano, da je Skupščina občine Kamnik pobratena z naslednjimi občinami v SFRJ: Kotor, Peč, Sremska Mitroviča, Strumica, Gornji Milanovac, Travnik, Zrenjanin. Vsako leto ena izmed pobratenih občin organizira srečanje predstavnikov iz vseh občin, ki so podpisale listino pobratenja. Ta shod se imenuje KARAVANA PRIJATELJSTVA. Letos je srečanje organizirala So Peč — Kosovo. Iz Kamnika je bila predvidena udeležba 40 članov iz delovnih organizacij. Iz naše DO smo bili predlagani s strani sindikata trije člani kolektiva. Za vse udeležence je karavana prijateljstva enkratno doživetje. V eno smer smo se vozili z avtobusom 18 ur s kratkimi postanki med vožnjo. Polaganje venca pri spomeniku padlim v NOV v Peči Dne 21. 9. smo se odpeljali iz Kamnika ob 12. uri in prispeli v Peč 22. 9. ob 6. uri. Imeli smo prosto do 16. ure. Ta prosti čas smo izrabili vsak po svoje. Nekateri so odšli počivat v hotel METOHIJA, kjer smo se nastanili, drugi pa odšli na ogled mesta in nakupovat spominke. Pri ogledu mesta smo bili prepuščeni samim sebi, ker ni bilo na razpolago nobenega priročnika o znamenitostih kraja. Zato smo si ogledovali mesto kot tako — zunanji izgled. Za nas je bilo pravzaprav vse novo in zelo zanimivo. Sredi mesta je trg, katerega obkrožajo nova poslopja (2 hotela, trgovine in več stanovanjskih zgradb). Dobrih 200 metrov od hotela smo bili že v starejšem delu mesta, kjer se prepleta zelo staro z novim in počasi preide v sam stari del. Ogledali smo si prodajalne, ki so obenem delavnice izdelkov, ki so v prodaji in v izložbah. Zelo težko je bilo sporazumevanje, ker je materin jezik domačinov v večini albanščina. Poučevanje v šolah je dvojezično, zaradi manjšine Albancev, ki živi na tem področju. Zanimivo pri tem je, da z dvojezičnim poukom pričnejo v 2. razredu osnovne šole, ker prej otroci govore samo v albanščini. Pogovor z otroci je bil zaradi tega zelo težaven, vendar pa zelo zanimiv. Besedam smo pomagali z mimiko in rokami. Ob 16. uri smo imeli uraden sprejem — prihod v Peč. Vsi prispeli iz pobratenih občin smo se zbrali na določenem kraju izven mesta, od koder smo se odpeljali z avtobusi nazaj v center. Vso to pot so nas domačini nadvse prisrčno pozdravljali in nam z vzkliki in rožami pripravili občutje, katerega ne bomo pozabili nikoli. Vso pot od zbornega mesta do centra so nas spremljali možje postave in nam utirali pot po prenatrpanih ulicah. V vsakem od avtobusov smo imeli dva vodiča, ki sta bila zadolžena za skupino in smo se v vsakem kočljivem primeru lahko obrnili nanju za nasvet. V centru smo zapustili avtobuse in odšli do tribune. Pozdravni govor je imel predsednik So Peč v imenu gostiteljev in tov. Brlogar v imenu gostujočih. Po končani izmenjavi pozdravov so nam domačini pripravili čudovit kulturni program narodnih pesmi in plesov. Ob premorih med posameznimi točkami pa so se vseskozi iz množice domačinov oglašali posamezni in skupinski vzkliki dobrodošlice. Vsi povabljeni in tudi prispeli smo bili nastanjeni v dveh hotelih, ki sta bila zelo blizu. Zato nismo imeli težav pri spoznavanju in izmenjavi mnenj. Zvečer sem si želela ogledati mesto v svetlobi luči, vendar so mi odsvetovali potep po mestnih ulicah v nočnem času zaradi osebne varnosti. V Peči zvečer na ulicah ni žensk temveč samo moški. Tako je pač življenje žensk — podnevi postorijo dela in obveznosti izven doma, ponoči pa ne prestopijo več praga, ki vodi iz domače hiše na ulico. V soboto, dne 23. 9. smo se vsi zbrali ob 9. uri in se odpeljali k spomeniku padlim žrtvam v NOV, kjer smo položili venec. Po zaključku komemoracije smo se razdelili v tri skupine za ogled pro-izvonih obratov PIK, Tvornica kože i obu-če in Crvena zastava OOUR Ram iz Sa-diku. PIK je kmetijsko proizvodni kombinat, kjer imajo proizvodnjo sladkorja in pivovarno. Industrija kože i obuče proizvaja usnje in izdeluje obutev. Crvena zastava OOUR Ramiz Sadiku proizvaja karoserije za vozila FIAT in delno tudi za druge znamke vozil. Naša skupina je obiskala Crveno zastavo OOUR Ramiz Sadiku, zato lahko v skopih besedah opišem vtise in zapa-žanja le iz tega ogleda. Tovarna je tako rekoč čisto nova z vsem postrojenjem. Prihodnje leto, ko naša delovna organizacija praznuje 75-let-nico, bo Crvena zastava OOUR Ramiz Sadiku praznovala 10-letnico obstoja. V gradnji sta še dve proizvodni hali, ki naj bi začeli obratovati v prihodnjem letu. Povprečna starost zaposlenih je 23 let. Najstarejši zaposleni je v 32 letu in je na delovnem mestu glavnega direktorja OOUR. Povprečni osebni dohodek znaša 4.150,00 din, kar je v primerjavi z našim povprečjem precej nižji. Dobro vpeljano je samoupravno gospodarjenje in odpravljanje tekočih problemov. Prodaja izdelkov je delno pogodbeno vezana na tovarno FIAT v Italiji, ker so od tam dobili stroje, katere odplačujejo s tem, da dobavljajo polizdelke. Poleg obveznega proizvodnega programa sodelujejo tudi s tovarno TAM Maribor in seveda z matično tovarno v Kragujevcu. Družbena prehrana je zelo dobro urejena. Topli obrok pripeljejo iz nasproti stoječega gostinskega obrata in razdelijo v obratni jedilnici. Delavci dobijo bloke, s katerimi prevzemajo malico. Topli obrok v celoti bremeni stroške podjetja. Topli obroki se izdajajo izključno le na mizo obenem s priborom. Ni mogoče koristiti blokov za mesečno nabavo. Pod okriljem OOUR Ramiz Sadiku delujejo razne športne sekcije, kulturno umetniška sekcija in klub inovatorjev. V vseh omenjenih sekcijah sodelujejo izključno sodelavci iz tovarne. Po končanem ogledu industrijskih obratov so nam pripravili dobro kosilo ob petju in glasbi tovarniške kulturne sekcije. Po kosilu se nam je pridružilo še nekaj delavcev, s katerimi smo se pogovarjali o delu, problemih, načinu reševanja problemov, delu in še marsičem. P redno smo se razšli z delovnim kolektiovm smo še skupno zaplesali njihov ples — kolo. V popoldanskih urah smo si ogledali dva samostana, ki sta v okolici Peči. Oba izvirata iz davne preteklosti — 13. oziroma 15. stoletja. Izredna zanimivost teh samostanov so freske in sarkofagi. Freske prikazujejo zgodovino iz življenja vladarjev iz časov, ko so gradili samostane s cerkvami. Na freskah so napisi (ne na vseh) kaj freske prikazujejo. To so prve pisane besede na območju Kosova. V eni od omenjenih cerkva je okoli 4000 fresk, ki prikazujejo zgodovino za obdobje 200 let. V drugi je nekaj nad 1500 fresk. Za večino fresk je znano kdo jih je izdelal, za pismenke pa zgodovina molči o avtorju. Ob 20. uri smo imeli skupno večerjo — vsi udeleženci — v hotelu METOHIJA-Po večerji je bil organiziran družabni večer ob zvokih dveh ansamblov, da smo skupno zaplesali kolo. Poskušali smo tudi s polko, vendar nas je bilo premalo, da bi mogli uspeti. Tako smo s kolom skoraj odplesali nabirat spanje na zalogo za dolgo vožnjo, ki nas je čakala prihodnji dan. V nedeljo, 24. 9. smo se pripravili za odhod ob 9. uri. Z domačini in ostalimi udeleženci smo se pozdravili s pozdravom: NASLEDNJE LETO NA SVIDENJE V KAMNIKU! Natrpali smo se v avtobuse in se z lepimi spomini odpeljali vsak v svojo smet ob 9. uri 30 minut. Na poti še daleč od mesta so nas ljudje pozdravljali z vzkli' ki, mahanjem in vedrimi obrazi. Vsi smo prinesli domov gore najlepših spominov in vtisov na ljudi, kraje in vožnjo samo-Vožnja je bila naporna, vendar prijetna in po svoje zabavna. Za lepo vožnjo id dobro počutje se lahko še posebej zahvalimo našima šoferjema, ki sta vozila avtobus. Vzdušje med vožnjo smo s' ustvarjali sami. Domov smo se vrnili zaspani in utrujeni, pa vendar vsi dobre volje. Z utrujenimi glasovi, a vedrimi pozdravi, sm° se razšli po domovih. M. Perčič Pohod po poteh II. grupe odredov Stolovi sodelavci se pridno udeležujejo izletov, ki jih prireja PD Kamnik. Eden izmed njih je tudi tradicionalni pohod po poteh 11. grupe odredov. Vsako leto obujamo spomine na ta pohod, ki se je odvijal na Gorenjskem in Štajerskem. Udeleženci pohoda 1. 1978 smo se vzpenjal'i ravno po tistih strminah kot junaki pred tridesetimi leti. Bilo nas je 36, Pionirji in starejši mladinci. Tudi pet Sto-tovih sodelavcev se je udeležilo tega pohoda. V soboto, 3. novembra smo se ?brati na Trgu prijateljstva v Kamniku. Avtobus nas je odpeljal v Kokro, kajti planinci zelo neradi pešačimo po asfaltu. Takoj na začetku se je pot začela vzpenjati po gozdu. Pripeljala nas je na opuščeni zaselek Davovec, ker so si tamkajšnji ljudje poiskali boljši kos kruha v holmi. Od tu se lepo markirana pot vzpne Proti Krvavcu in naprej na Kriško planino. pri spomeniku padlim na Kriški planini Sfno imeli kratko komemoracijo. Slavica pa narrt je zaigrala na frulico znano partijsko pesem. Položili smo tudi venec. V dolino Korošice smo se spustili po rodko obiskani poti. Del poti pelje po 9°zdni cesti in nato mimo zgornjih Brst-Pikov v Kamniško Bistrico. Še pred mra-smo prišli v planinski dom, popili Skodelico toplega čaja in že hiteli pripravljati taborni ogenj. Z nočjo vred smo Zakurili ogenj. Povabilu se je velikodušno ?dzval tudi udeleženec partizanskega po-V°da Mirko Štirn iz Stranj. Povedal nam 16 marsikaj zanimivega o preboju te gru-Pe z Gorenjske na Štajersko. Nato so se Uvrstile recitacije in pesmi ob zvokih harmonike. Ogenj je počasi dogoreval, postajalo je čedalje hladneje, drug za drugim smo se odpravili k počitku, kajti naslednji dan je bilo treba zgodaj vstati in se spet zagristi v strmi breg. Prebudilo nas je nekoliko megleno nedeljsko jutro. Po zajtrku smo se vsi skupaj odpravili k spomeniku v Kamniški Bistrici. Mlade planinke in planinci so recitirali Kajuhove pesmi. V znak spoštovanja padlim partizanom-planincem smo k spomeniku položili venec. Nedeljska pot nas je vodila do Kopišč, potem pa čez Dol na Veliko planino. Kako prijetna je hoja po sveže odpadlem listju! Enakomerno se je premikala kolona planincev navzgor. Hodiili smo tiho, kajti pot je bila strma. Vsak je premleval svoje misli. Na vrhu Dola nas je pričakalo sonce. Megla se je pomaknila nižje v dolino, za njo pa je ostalo ivje na mogočnih smrekah. Počitek ob opuščenem pastirskem stanu se nam je krepko prilegel. Na vrhu Velike planine se nam je ponudil čudovit pogled na celo verigo Kamniških planin. Mogočne se dvigajo proti nebu, vse obsijane v jesenskem soncu, pod njimi pa je ogromno megleno morje. V Črnuški koči se nam je pridružilo 17 radomeljskih otrok. Skupaj smo nadaljevali pot do spominske plošče na Mali planini. Po skromni slovesnosti smo počasi odrinili naprej proti Gojški planini. Kar naenkrat se pot spusti strmo navzdol. Hiteli smo proti Smrečju, kajti še pred nočjo nas je prišel iskat avtobus. Oglasila se je pesem, vsi smo bili dobre volje. Polni novih vtisov in doživetij smo se vrnili proti domu. M. Petek sindikalni prvaki v ROKOMETU Rokometni klub Kamnik je tudi letos r9aniziral sindikalno tekmovanje v ro-°metu, na katerega je povabil vse DO občini. Organizator je razdelil vse prijavljene v dve skupini in za nosilce dolo-” lanskoletnega zmagovalca Stol in dru-Uvrščeno ekipo Svilanit. čeprav je bilo tekmovanje organizi-n° Pozno, je bilo vreme naklonjeno tek-g °valcem. Zvečer je bilo sicer hladno, s° se igralci dobro segreli na igrišču. sk Tekmovanje naj bi potekalo v dveh pr,uPinah, toda ker se niso odzvale vse plavljene ekipe, je organizator spreme-rwSistem igranja, tako da so se ekipe ateriie med seboj. SebV. Petek, dne 27. 10. 1978 so se med kal01 pornerili za pokal občinske sindi-A|nne konference naslednje ekipe: Titan, rem, Svilanit in Stol. |anit,6ZUltati; Stol : Alprem 15 : 14, Svi-pre ' Titan 13 : 17, kar je bilo veliko Pfemnečenje' Titan ; sto! 8 : 10' Al" Ig . g " Svilanit 13 : 15, Alprem : Titan Lestvica: Stol Alprem Titan Svilanit 3 0 0 1 0 2 1 0 2 1 0 2 38 : 32 6 37 :37 2 35 :35 2 38 :43 2 Iz lestvice je razvidno, da so bili boji za drugo mesto zelo izenačeni, saj je za drugo mesto odločala razlika v danih in dobljenih zadetkih. Naša ekipa je brez poraza osvojila prvo mesto, predvsem zaradi dobre igre v napadu. Lahko pa bi se zgodilo, da bi že v prvem kolu doživeli poraz proti Alpremu, ki se je letos predstavil z zelo dobro ekipo, ki je iz tekme v tekmo igrala bolje. Veliko razočaranje je pripravila ekipa Svilanita, ki je s štirimi nekdanjimi rokometaši bila favorit, a se je uvrstila na zadnje mesto. Zadnje čase se pojavlja nezainteresiranost članov DO za razna sindikalna tekmovanja in to se je dogodilo tudi z rokometom. 2e sama udeležba štirih ekip pove, da zanimanje ostalih DO ni več taka kot je bila, ko se je prijavilo osem in več ekip za tekmovanje. To smo občutili tudi na lastni koži, saj smo prvo tekmo odigrali samo s šestimi igralci. Vabimo vse, ki se želijo udejstvovati na katerem koli področju športne rekreacije, da se javijo pri tov. Maksu Šte- betu st., ki vas bo usmeril do vodij sekcij. Naše barve so zastopali: Miro BERLEC, Iztok ZUPANČIČ, Miro GROŠELJ Cveto PRELESNIK, Mitja REDJA, Franc POPIT in Jože ZUPIN. Jože ZUPIN »Kaj delate?« »Ne vem ali so omare ali mize?« »Saj imate ja spremno dokumentacijo.« »Nimamo je!« »To je pa res hudič!« »Da, menda je Modul program. V proizvodnji je že nekaj tednov, na papirju pa Še vedno nimajo urejeno!« NA IZLETU V soboto, 28. 10. je bil organiziran izlet za Skupne službe in tozd 8. Na izlet se je prijavilo 45 sodelavcev. Udeležilo pa se ga je 36. Pot nas je vodila ob lepem sončnem vremenu preko Črnega grabna do Celja, od tu pa ob reki Savinji do Laškega, Zidanega mosta in Radeč v Sevnico. Tja smo prispeli v dobrih dveh urah. Po programu smo si najprej ogledali 900 let stari Ajdovski grad pri Sevnici. Znamenitosti tega gradu sta arheološke zbirke in zbirke NOV. Tu je tudi Luthrova klet z dvorano in bogatimi baročnimi freskami. Nato smo odšli nekateri peš, drugi pa so se odpeljali z avtobusom v mesto Sevnico. Tam je bil nakup ženske konfekcije v trgovini Lisca in otroške konfekcije v Jutranki. Okrepčilo pa smo si poiskali v bližnjem bifeju. Ob 11. uri nas je Viatorjev šofer Janez odpeljal iz Sevnice na 17 km oddaljeni in 947 m visoki vrh Lisca. Makadamska pot je na nekaj mestih precej strma, tudi do 24 %. Levo in desno so ob poti po obronkih raztresene kmetije s sadovnjaki in vinogradi. Na vrhu Lisce je lep razgled na vse strani. Tu so tudi lepi smučarski ZA ZDRAVJE, NE ZA TOČKE Nogomet je pri nas zelo popularen. Zadnje čase kaže, da, bolj ko tonemo na dno evropskega žogobrcarstva (trenutno smo le še pred Albanci), bolj smo zagrizeni. Tudi v Stolu smo takšni. Kar zmenili smo se in med tozdi uprizorili ligo, ki se je srečno končala, pritožb ni bilo in tudi kuhinja ni delovala. Jesensko vreme je še kar naprej odlašalo s padavinami, zato so se prodajniki in šoferji dogovorili za zaključno bitko. Pa ne za točke, le zaradi preljubega zdravja. Na usodni dan se je na novem igrišču za Bistrico zbralo petnajst ali šestnajst vročekrvnih, vreme je bilo megleno, temperatura okoli ničle in nekateri so se celo slekli (do hlačk in majic, ne več), izbrali so sodnika, ki je po naključju prišel mimo in tekma na male gole med kombiniranima postavama Prodaje in šoferjev se je začela. Prodajniki so strahovito pritisnili, udarjali po žogi, še večkrat pa mimo nje in šoferjem je trda predla. Srednji napadalec prodajnikov v zelo težki izvedbi je zaman skušal najti luknjo v obrambi šoferskega moštva, tudi drugi so se trudili, žoga pa ni in ni ubogala — videti je bilo skoraj tako kot na televiziji. Nasprotniki so se borili, obe moštvi sta bili še posebej močni na sredini igrišča in vsi trije gledalci so uživali in se smejali. Pa so se bolj smejali kot uživali. V dvanajsti minuti prvega polčasa so šoferji pretaknili v tretjo prestavo, se razkropili po igrišču in njihov srednji napadalec, tisti, ki je igral v kopačkah, se je znašel iz oči v oči s čuvarjem prodajniške mre- tereni z urejeno vlečnico in rekreacijski prostor. Kosilo smo imeli v Tončkovem domu in nam je dobro teknilo. Potem smo se razšli, nekateri na ogled kraja, drugi pa smo se pomerili v balinanju, seveda za liter, ki ga je morala plačati ekipa slabših. To pa so bili Vinko, Janez, Maks in Miha. Prijazni upravnik Tončkovega doma nam je dal na razpolago lovsko Jurčkovo kočo. V lepo urejeni zakurjeni sobi smo posedli okrog miz. Manjkalo ni pesmi in šal ob dobrem bizeljčanu. Glavna je bila Angelca iz tozda 8, ki je dajala vedno tudi pobudo za začetek. Kar prehitro je tekel čas, vendar smo se še podnevi pripeljali v dolino. Po skoraj isti poti smo se vračali domov. V Radečah smo zavili levo in se ustavili v Jagnjenici v gostišču Jež. Tu smo večerjali. Tudi dobre kapljice ni manjkalo. Kmalu so prišli še muzikantje, ki so nam igrali pozno v noč. Ob veselih zvokih glasbe, pesmi in dobrem razpoloženju je čas zelo hitro minil. »Bilo je lepo. Ni nam žal. Še bomo šli,« so bile besede večine tistih, ki so se tega izleta udeležili. M. Štebe že. 2oga je z višine padla na napadalčevo ramo, dobila ustrezno balistično krivuljo in se znašla v golu. Šoferji so se veselili, prodajniki pa še bolj pritiskali, vendar je bilo treba počakati do drugega polčasa, ko je že omenjeni srednji napadalec prodajnikov izkoristil trenutno vratarjevo slabost in mu zbil dobesedno žogo iz rok in jo poslal v mrežo. Tekma se je končala z neodločenim rezultatom. Sodnik je zapiskal, ker se je mrak spustil na zemljo in ni mogel več ločiti igralcev med seboj. Da pa se tekma ne bi končala neodločeno, so se odločili za streljanje kazenskih strelov. Prodajniki so imeli bolj srnčega vratarja in so na koncu zmagali. Sicer pa zmaga niti ni tako pomembna, važno je sodelovati. In na koncu še nekaj, kar je redkost na naših nogometnih igriščih — sodnik ni pokazal niti rumenega niti rdečega kartona. Pa ne zato, ker jih ne bi imel v žepu: fantje so igrali za zdravje, ne za točke. J. O. »In rekel je, da bo z dnevnicami, ki jih je prihranil, odšel na zasluženi dopust.« UREDITEV SPOMINSKE PLOŠČE Mladi koordinacijskega sveta O 0 ZSMS STOL smo na seji sklenili, da ob dnevu mrtvih uredimo okolico spominske plošče pri vratarnici v matični tovarni. Z0 akcijo smo določili 30. oktober popoldne Zbrali smo se pri vratarju ob 15. uri. Očistili smo prostor ob spominskem obeležju, prinesli sveče, položili venec in razobesili zastave. Akcije se je udeležilo precej mladincev koordinacijskega sveta in smo tako tudi mi prispevali k počastitvi spomina nS padle borbe med NOV. Mladi smo se udeležili tudi komemoracije, ki je bila v torek ob 9. uri dopoL dne. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Duplica. Poleg mladih pionirjev in nas mladincev so se komemoracije udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov delovne organizacije STOL. M. Orešnik Balinarji Stola na obisku v Meblu Balinarska sekcija Športnega društvi Meblo je dne 14. 10. 1978 organizira^ srečanje balinarjev lesne industrije. To je bil prvi večji turnir ob 30-letnici MEBLA in 5. obletnici obstoja organiziranega balinanja v MEBLU. Poleg naše ekipe so se povabilu odzvale še balinarske ekipe KRASOPREMA — Dutovlje, JAVOR — Pivka, BREST Cerknica, GOSTOL — Nova Gorica, tekmovali pa sta tudi dve ekipi iz MEBLA' Na turnir smo odšli v zgodnjih jutranjih urah, ker je bil začetek oziroma zbo[ vseh sodelujočih že ob 9. uri. Slavnosti11 zbor smo imeli pred TOZD poliplast A * A, katerega smo si tudi ogledali, po ogledu tega obrata pa smo se odpeljali n9 balinišče športnega parka. Naša ekipa, v kateri je tekmovalo p6* članov, je dosegla dokaj dobre uspehe; če se primerjamo z drugimi ekipami, k1 so od nas seveda precej boljše, saj tekmujejo v I. slovenski ligi in se zaradi tega veliko več ukvarjajo z balinanjem. Dosegli smo 5. mesto. 1. Krasoprema, 2. Meblo II, 3. Gostd-4. Meblo I, 5. Stol, 6. Brest, 7. Javor. Drugo leto praznuje naša DO 75-letd' co obstoja. Takrat bomo povabili k nat11 balinarske ekipe, s katerimi smo bili zdel skupaj v Novi Gorici. Do takrat si želirno-da bi se naša balinarska ekipa okrepi19 z novimi člani, velika želja balinarjev P9 je, da bi se balinišče pokrilo, ker nat11 slabo vreme uničuje igrišče in onemogoča igranje. Športni pozdrav! M. Štebe, ml. _______________________________________________________________________________________________________________________________' Izdaja v 2000 Izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Aloj! ŠVIGELJ In člani uredniškega odbora: Anton JEGLIČ, Franc SIKOšEK, Peter BERTONCELJ, Milan OBRADOVIČ, Janez POGAČAR In Marjeta šEK. Lektor: Ivan SIVEC. List Izhaja vsak mesec In ga prejemajo sodelavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKAR^ LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. ______________________________________________________________________________________________________________________________ ec lu to lu o 5 o N st * ‘N CE * CC lu CQ § lu 2* O S O) * > N > M CD Z o < m 2 03 m 33 * 33 N‘ > Z * > N > IO CD Z O < m 2 03 m 33 Po?LOVI ŠAHISTI na republiškem 1VENSTVU V ROGAŠKI SLATINI l6-.^ahisti Stola smo se tudi letos ude-2'h devetega republiškega sindikalnega tinVenstva za posameznike v Rogaški Sla-ki je trajalo 2 dni. iai V zdraviliški dvorani kjer se je odvi-st° tekmovanje, se je prijavilo 131 šahi-'n 4 šahistke. Sk, .Itisti so bili razdeljeni v skupine, sta Plna ^ in skupina B. V skupini A did aastoPila 2 mojstra, 9 mojstrskih kan-at°v in 57 prvokategornikov. je . skupini B pa drugokategorniki, tret-s^, c®trto in brezkategorniki. Barve Stola lan'~ i 08 zastopali: Edo Bremec, Cveto Pini'S6k ‘.n Slavko Bergant. V A tri sku-dve R® j.e bil Bergant 10. od 16., v B 5 . Skupini Edo Bremec 2. od 16. in v 7 skupini Cveto Lanišek 3. od 16. ni .negovalec za leto 1978 je v skupi-PTt i. P.°stal mojstrski kandidat Ivanuša možnih8'?0^ ki ie zbra’ 13 točk od 15 rož j 'n; Drugi Ostrman Bernardin Porto-n tretji Zorko Železarna Jesenice itd. V skupini A 2 je zmagal Brane Deželak Iskra Kranj, v skupini A 3 je zmagal Nikel Slovenjgradec. Zmagovalci skupine B: V skupini B 1 Praznik V skupini B 2 Virtič mlajši V skupini B 3 Cverlin V skupini B 4 Zajše Med ženskami je zmagala brez konkurence članica Domžal Pavla Košir, ki je premagala vse svoje nasprotnice. MARJAN KARNAR OBRANIL NASLOV OBČINSKEGA SINDIKALNEGA PRVAKA V nedeljo, 12. 11. 1978 je bilo v Kulturnem domu na Duplici občinsko sindikalno šahovsko tekmovanje za posameznike za leto 1978. Tega tekmovanja so se udeležili predstavniki TITANA, SVILANITA, KEMIČNE INDUSTRIJE KAMNIK, ETA — KAMNIK, DONIT, ŽITO — KAMNIK, ZARJA in STOL KAMNIK. Vseh udeležencev je bilo 22. Po 4 urah igranja je bil jasen izid. Najboljši šah v občini igrajo v STOLU, saj so kar prvi 4 v občinskem merilu iz STOLA. Rezultati: Prvo mesto: Marjan Karnar, Stol Kamnik — 17,5 točke Drugo mesto: Tone Trebušak, STOL Kamnik — 16,5 točke Tretje mesto: Slavko Bergant, STOL Kamnik — 16 točk Četrto mesto: Franc Ravnikar, STOL Kamnik — 14,5 točke Peto mesto: Peter Plevel, KIK — 14 točk Šesto mesto: Stane Krivorotov, Donit — 13,5 točke Sedmo mesto: Ivan Jagodic, Svilanit — 13 točk Osmo in deveto: Breme, STOL, Bračič, TITAN — 12,5 točke Deseto in enajsto mesto Blazinčič, Lanišek, Stol 12 točk. Organizacija tekmovanja je bila v rokah sindikalne organizacije STOL in je bila dobra. S. Bergant Gakafi&c na dcug^a uta Ko se je kazalec ure premaknil malo čez eno popoldansko uro, je Tone stopil k sodelavcem in jim možato dejal: »Fantje, mislim, da bo za danes dovolj. Počasi bo treba ustaviti stroje. Jutri je še en dan.-« Nekateri so ga začudeni pogledali, drugi pa so delali naprej. Ob četrt čez eno je bilo Tonetu dovolj. Ostro je nastopil: »Ali bomo nehali ali ne! Moramo vendar še pospraviti, se umiti in preobleči. Moj avtobus gre že pet čez dve.« Miha in Cene sta izklopila stroja. »Eh, važno, da sem naredil normo,« je menil prvi. »Delati bi moral počasneje, sicer jo bodo nekega dneva na lepem povišali.« »Tiše, da te kdo ne sliši!« je Miha pogledal okrog sebe kot zbegana žival. »Pazi,« je šepnil, »mojster prihaja.« Cene je podzavestno stopil k stroju in ga pognal v tek. Miha se je obrnil vstran, kot da mojstra ne vidi in se delal, da pospravlja. »Ali že nehujete!« je takoj ugotovil mojster. »Ura je pa šele sedemnajst minut čez eno. Lepa stvar! Potem pa tožite, da imate premajhne dohodke. Takoj začnite spet delati!« Miha je nerad začel nanovo z delom. Ko pa se je mojster obrnil in odšel na sestanek, so drug za drugim počasi nehavali, čeprav ni bilo veliko čez pol drugo. Drug za drugim so odhajali v garderobe, se umivali in napravljali v svoje obleke. Zenske so si imele veliko povedati o drugih, posebno pa je bila zadnji čas priljubljena Marta, ker je hodila z nekim šefom, šepetali pa so, da je celo noseča z njim. Moški so preklinjali podražitev bencina, Frenk pa je povedal vmes nekaj zabeljenih šal o ženskih čarih. Se preden je bila ura deset do dveh, so bili prvi že pri vratarju. »Tale ura pa je narobe,« je pokazal Gregor na tovarniško uro. »Moja je čisto točna. Zdajle je dve minuti do dveh.« »Jaz jo imam naravnano na radijsko,« se je oglasil Polde. »Manjka ..., manjka točno šest minut.« »To ni nič!« je zamahnila Jerica z roko proti vratarju. »Odpri, da gremo domov. Mož je vedno siten, če ni kosilo že na mizi, ko pride iz službe.« »Počakajte!« jih je zaustavil vratar. »Saj še ni dve.« K vratom je stopil Peter in jih odklenil. Vratar je skočil za njim in ga potegnil za suknjič. »Kam pa, kam, poglejte na uro!« »Saj imam dovolilnico,« je povedal Peter. »K zdravniku moram. Mislil sem, da vas ni, ko je že takšna gneča.« Medtem ko sta se pogovarjala, sta dva skočila skozi vrata in izginila na drugi strani ceste v restavraciji. Najhuje je trpel Stane, ki je ostal za ograjo, čeprav je imel pivska tovariša že na drugi strani. »Odpri!« je zahteval Jaka. »Zdaj mi je pa že dovolj čakanja!« »Ce pa še ni dve,« se je uprl vratar. »Kaj, ti nas boš zafrkaval!« je poskočil Mirko. »Ves dan nič ne delaš, potem pa nam bi rad še pamet solil.« »No, no, o tem bi se lahko pogovarjali.« »Nimamo kaj! Odpri, pa bo konec besedi!« »Odpri!« je prikimala tudi Jerica. »Tebi je že vse- eno, ko ves dan samo sediš v svoji loži kot kakšen gospod, meni pa ni, ko sem vseskozi na nogah.« »Mi smo delali, ti pa si lenaril!« je potrdil Mirko. »Edino, kar lahko ta trenutek narediš za nas, je, da odpreš vrata.« Množica pred izhodom se je vedno bolj večala. Nekateri so od zadaj pritiskali na prve, tako da je postalo nevarno, da bi ograjo zlomili. »Tole bom sprožil na prvem sestanku,« je pozelenel Jaka. »Le čemu, hudiča, je potrebna tale ograja. Saj smo vendar ljudje za njo. Zame je tale ograja navadno omejevanje osebne svobode.« »Točno tako,« so pritrdili trije. »Kar povej na sestanku, vsem, da bo mir za vselej.« »Saj tudi bom,« je bil tisti hip prepričan Jaka, čeprav je vedel, da kaj takega ne bo storil, ker ni neumen, da bi druge opozarjal na svoje napake. Tedaj se je primajal k izhodu Rado. Bil je močan, velik človek. Nekaj žensk se mu je umaknilo, da jih ne bi pomečkal, med drugimi pa si je sam napravil pot. »Kaj pa imate tu?« je pogledal sodelavce zviška. »Ura je zdavnaj dve, vi pa še vedno čakate.« »Se štiri minute manjka,« je povedal vratar. »Kakšne štiri minute vendar!« je zarohnel Rado kot sod. »Moja je točna, še zjutraj sem jo nastavil nO radijsko, sicer pa je ruska, najboljša. — Odpri, sicet bom sam!« Ker vratar ni kazal nobenega zanimanja za njegovo pripombe, si je Rado postregel sam. Obrnil je ključ i"0 stopil ven. Vratar ga je poizkusil zadržati, a ni mogel Z Radom vred je skočilo skozi vrata še nekaj delavcev. Vratar je potem na silo vrata zaprl. Dve ženski sta zacvilili, nek moški pa je zaklel. »Jojme, priščipnili ste me. Cisto sem plava.« »Prekleti niče, malo pa bi lahko gledal, kaj delaš/ se je jezil moški. »Zaradi tebe popoldne še drv ne bort mogel sekati.« »Lepo te prosim, Kor el, odpri!« je stopila pred vratarja Helenca iz uprave. »Avtobus mi gre točno ob dveh, raje kakšno minuto prej. Zamudila ga bom« »Toda če ne smem.« »Saj je vseeno. Zdaj je tako in tako že skoraj dve-Naredili itak ne bomo nič več.« »Bo pa jutri prišla malo pozneje,« se je oglasil nekdo v množici. »Saj je že navajena.« Takrat je pripeljal avtobus. Helenca se je pognalO-proti izhodu, vendar jo je vratar zadržal. Avtobus s» je odpeljal brez nje. »Gnoj, osel stari, važič! Ravno na delavskega mo' ram iti!« je začelo leteti iz Helence kot iz strojnice. PO' tem se je užaljeno obrnila in odšla nazaj v pisarno. Množica je vedno bolj in bolj pritiskala na vrata. dobra minuta je bila do dveh. Vratar je sklenil, da kolčno odpre vrata. Vendar jih prvi hip sploh ni mogel ker so preveč pritiskali nanj. C. S.