Kamniški
LETO XXXII
can
KAMNIK, 11. JUNIJ 1992
Veliko je bilo že napisanega, izrečenega, objavljenega v najrazličnejših sredstvih obveščanja o vojni v BiH in beguncih. Sodoživljati to nečloveško usodo, kiji dajejo smrtonosen pečat podivjane čet-niško-jugoarmadne skupine, pomeni napraviti izpit odnosa do sočloveka.
Vsak človek se slej ko prej
vojn, veliko hudega se je že zgodilo v preteklosti, ljudje so trpeli zaradi sporov, ki so se končali z vojno, toda takega etničnega-verskega pokola ne zasledimo. Zato ni čudno, da vojaški strokovnjaki temu spopadu sploh ne rečejo vojna. Vojna je za povprečnega državljana nekaj najhujšega, kar se lahko zgodi; to kar pa
skcga položaja, toda kljub vsemu smatra, da je pomoč človeku v tolikšni stiski naša dolžnost.
Slovenija je država, ki je v svojo Ustavo zapisala vrsto človekovih pravic, posamezniki v njej se razglašamo za demokrate, humaniste, ljudi, ki jim ni vseeno, kako živi
Dolga leta smo se borili za svojo samostojnost, sedaj smo z enakimi pravicami stopili v svet narodov, ko smo bili sprejeli v Organizacijo združenih narodov. To pa nam narekuje tudi določene obveznosti. Nihče nam ne more očitati, da z begunci nismo postopali kot humana družba, saj smo bili med prvi-
IZPIT IZ ČLOVEČNOSTI
sreča s smrtjo, toda način, po katerem je pretrgano neko življenje je zelo različen. Na žalost je bil to včeraj na Hrvaškem, danes je v BiH najo-krutejši, najnižji, nečloveški, podel način pretrganja pravice do življenja. Doživljati pokole svojcev, najbližjih, otrok pušča v preživelih neizbrisne rane, kijih ni mogoče opisati, dojeti. Prav zaradi tega človek ne more ostati neprizadet.
Na svetu je bilo že veliko
se danes dogaja na pragu naše mlade države, pa presega teoretično-strokovne definicije o teorijah vojne. Način, s katerim srbski osvajalci izvajajo svoje cilje, je s človeškega vidika nedojemljiv.
Tudi med nami so ljudje, ki brezbrižno, brez vsake človečnosti gledajo na begunce kot na nekaj odvečnega, škodljivega, nepotrebnega. Res je, da tudi marsikdo med nami preživlja hude stiske, izvirajoče iz našega gospodar-
človek v naši bližini... Toda ko je našo pomoč potrebno uresničiti, se besede pogosto izničijo. Lepo je gledati ljudi iz Rdečega križa, Karitasa, civilne zaščite in druge, posameznike in podjetja, ki z veliko mero človečnosti delajo v begunskem centru v Kamniku. To daje človeku vero v prihodnost, ki naj bi bila grajena na visoki ravni nečloveških odnosov. Tudi po tem bomo zapisani v Evropi in svetu.
mi, ki smo te ljudi sprejeli. Tudi po tem se ceni vrednost nekega naroda.
Prav iz teh razlogov menim, da moramo za begunce poskrbeti v skladu z našimi možnostmi. Da pa nam bi bilo to lažje, se postavimo v njihovo vlogo.
Tudi sami si moramo prizadevati za to. Pri tem moramo biti samo tisto, kar smo -ljudje. Na žalost je prav to biti najtežje.
JOŽE ARKO
Str. 2	Intervju s kandidatom za mandatarja IS Priložnost zamujena, ne vrne se nobena
	
Str. 3	Iz delovnih organizacij Veterinarski zavod brez dotacij
	
Str. 7	Ljudski običaji »0 kresi se dan obesi«
	
Str. 9	Listi iz mojega dnevnika Moja prva stavka
	
Str. 10	Za vse prebivalce Anketni vprašalnik
Obnovljena šola na Vranji peči
Že petnajst let mineva, odkar je osnovna šola Vranja pec začete sodelovati s podjetjem Alprem. Sodelovanje je bilo ves cas dobro, še posebej v zadnjem času, koje podjetje marsikaj prispevate, da je osnovna šola lepša.
Novoletnem« obdarovanj« otrok oziroma skrbi za šolo se je namreč pridružila bolj aktivna pomoč, ki je je bila dotrajana stavba tudi potrebna. Že lani je tako AJprem pomagal pri napeljavi centralne kurjave i» pleskanju razredov, letos pa so spet poskrbeli zanje. KnpiB so nekaj telovadnega orodja za pouk telesne vzgoje, novo taMo in prispevali material za
No, tudi Jkrajam niso Stali križem rok. Kot so že navajeni, da stopijo skupaj in tudi sami prispevajo (tako je bilo za telefon in cesto), so tudi tokrat odrinili precej denarja za obnovo šolske fasade in pomagali pri dela.
Šola je zdaj spet leno urejena in verjetno so otroci, kar 23 jih je v štirih razredih, tega zelo veseli. Steer pa jim na Vranji Peci ni dolgčas. Poteg pouka imajo še dramski in šahovski krožek ta pevske vaje, z zborom pa nastopajo tudi m krajev-nih prireditvah, šola je zanimiva tudi zato, ker so dosegli dogovor in otroci lahko tudi verouk obiskujejo v šolskih prostora. Letošnje leto pa si bodo zapomnili tudi po tem, da s« končno dobili svoj kos asfalta, na katerem se lahko igrajo. Ssk«pm^iraočmigi«tOTejtadivtehki^tanabo)ie. R.B.
k^čna
NOVO V KOČNI
Odprli smo prenovljeno trgovino
NOVA MODA
kjer prodajamo metrsko blago vseh vrst, po-
zamenterijo, pletenine, perilo...
Obiščite nas, presenečeni boste nad pestro
ponudbo.
Trgovina je odprta od 8. do 20. ure, ob sobotah do 13. ure.
S seje občinske skupščine
Marija Sitar ponovno mandat arka
Mariji Sitar, dosedanji predsednici izvršnega sveta, so delegati občinske skupščine z 59 odstotki glasov ponovno zaupali mandatarstvo za sestavo nove občinske vlade. Na seji 27. maja so delegati izbirali med dvema kandidatoma. Na sami seji so bili namreč seznanjeni, da je nova parlamentarna koalicija predlagala svojega kandidata, in sicer Mirka Strmška, dipl. ing. gradbeništva.
Oba kandidata sta pred volitvami obrazložila svoje poglede na sestavo in bodoče delo občinske vlade do novih volitev.
Marija Sitar je med drugim dejala, da živimo v obdobju, ko nam je jasno le, česa si ne želimo, in v katerem je prevladala logika kratkoročnih interesov. Največjo pozornost je posvetila problemom gospodarjenja s prostorom, ki bo tudi v prihodnje temeljna naloga lokalne samouprave. Pri tem je dejala, da se bo zavzela zlasti za pripravo zalog gradbenih zemljišč in za skrajšanje ter poenostavitev postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Na področju turizma bo vloga občine predvsem usklajevalna. Pri ustanovitvi turističnega biroja bo občina samo zagonski partner.
Glede sestave nove vlade je dejala, da bo nadaljevala tam, kjer je nehala ob odstopu in da za vlado ni pomembna priljubljenost, pač pa prepoznavnost.
Mirko Strmšek, direktor Biroja za industrijski inženiring v Ljubljani, se je zavzel za policentrični razvoj občine, torej hkratni razvoj mesta in podeželja. Po njegovem bi bilo treba večji pomen dati malemu podjetništvu in obrti. Glede na naravne pogoje za zdraviliški turizem bi bilo treba poiskati denar za naložbe tudi izven občine.
Menil je, da bi bilo treba glede na pomembnost kmetijstva in turizma zadevno področje v izvršnem svetu pokriti s profesionalnimi člani. Njegova izjava, da pa
bi bil le pripravljen dolžnost predsednika izvršnega sveta opravljati le nepoklicno, je izzvala med delegati precej komentarjev, ki niso izražali podpore taki zamisli in ki so kasneje verjetno nekolikanj vplivali tudi na rezultate glasovanja.
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 24. junija.
Prispevke sprejemamo do 17. 6.; oglase, zahvale in obvestila pa do 22. junija.
Kandidat je na te pripombe odgovoril, da je možno z dobro organiziranostjo dela, predvsem pa z dobro zasedbo podpredsednika in sekretarja izvršnega sveta, zagotoviti normalno delo, četudi predsednik ni zaposlen na
občini. (Nadaljevanja na 2. strani)
Nekaj polemike je povzročilo tudi mnenje predsednika občinske skupščine Maksa Lavrinca, ki je dejal, da je bil presenečen nad pozivom nove parlamentarne koalicije na CATV impulz, naj se občani pred zasedanjem skupščine zberejo pred občino in tako podprejo kandidata Strmška.
Po mnenju predsednika naj bi bil to pritisk na delegate in nagovarjanje ljudi na nezakonito ravnanje, ker napovedani shod, ki ga pa dejansko ni bilo, ni bil prijavljen.
Na to je reagiral Matevž Ska-men, ki je bil v imenu IO delegatov predlagatelj drugega kandidata, ki je dejal, da so ga prizadeli očitki predsednika skupščine, čeprav je njihov predlog povsem zakonit.
Vendar je treba povedati, da niti predsednik skupščine niti ostali drugi delegati, sodelujoči
v razpravi, niso kakorkoli oporekali iegalnosti postopka predlaganja drugega kandidata, pač pa jih je večina to dejstvo celo pozdravila, saj jim je bila tako dana možnost izbire.
Nova mandatarka ima na voljo deset dni za pripravo predloga za sestavo novega izvršnega sveta, ki naj bi imel po sedaj veljavnem odloku poleg predsednika, podpredsednika, šest članov, od katerih bodo štirje opravljali svojo dolžnost poklicno kot predsedniki upravnih organov. V nasprotnem primeru pa bodo morali delegati prej spremeniti ustrezna odloka o izvršnem svetu in upravnih organih.
Prihodnja seja skupščine je namreč sklicana za 17. junij 1992, vendar na dnevnem redu še ni točke o izvolitvi izvršnega sveta. Pričakovati je, da bo predsedstvo dnevni red te seje razširilo ali pa na ta dan sklicalo novo sejo za izvolitev izvršnega sveta.
F. SVETEU
Droge v Kamniku
Ste zasvojeni?
Velika večina ali pa kar vsi boste v en glas zatrdili, da ne, čeprav je med vami veliko takšnih, ki ne morete brez katere izmed legaliziranih drog, kot so alkohol, kava, cigarete, razna pomirjevala in uspavala, brez katerih si sploh ne znate predstavljati življenja, saj vam pomagajo, da ste bolj veseli, samozavestni, manj živčni; brez njih ne morete več zaspati; skratka, ne znate več živeti brez njih. Zasvojeni ste. Še in še bi lahko našteval, ne da bi sploh omenil nelegalizirane droge (marihuana, hašiš, LSD, kokain, metadon, heroin...), ki so vse bolj razširjene in so
potiho, ne da bi se prav zavedali, postale vsakdanji spremljevalec življenja, z vsem hudim, ki ga prinašajo s seboj.
Verjetno ste ena izmed oseb, ki ima še vedno zakoreninjeno stereotipno predstavo o vedenju in videzu narkomana, ki si ga predstavljate kot dolgolasega, umazanega in razcapanega človeka, ležečega na tleh kakega stranišča, z iglo v roki, bebastim nasmehom in pogledom crknjene ribe. Nekoristen za družbo, tat, ropar, morilec, psihopat, ki ga je potrebno čimprej strpati za zapahe, v norišnico ali pa ga kakorkoli drugače zra-dirati z obličja zemlje, da vas
ne bo spravljal v zadrego in kvaril vaših pridnih otrok... Vaša predstava približno ustreza samo narkomanu, ki je že čisto na koncu in mu preostaja samo še nekaj kratkega življenja ali pa morda prisilno zdravljenje v norišnici (ali med alkoholiki), če mu bo sreča mila. To zdravljenje pa se največkrat neuspešno konča. Deloma zaradi narkomana samega, deloma zaradi družbe, deloma pa zaradi neustreznega načina zdravljenja in neustreznih pogojev v ustanovah, kjer narkomane zdravijo.
(nadaljevanje na 3. strani)
Intervju s kandidatom za mandatarja IS
Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena!
Nikoli ne bomo Kamničani izvedeli, kaj smo »izgubili« v bitki za zmago na volitvah za novega mandatarja kamniškega Izvršnega sveta. Če povzamem zapis Janeza Pet-kovška v Delu, 27. maja 1.1., smo »izgubili« Mirka Strmška, ki je dobil »le« 25 poslanskih glasov in »dobili« Marijo Sitar, ki so ji poslanci dali 36 glasov.
Na prvi pogled je zmaga Marije Sitar res prepričljiva. A če ob vsem tem vemo, da je Mirko Strmšek sprejel kandidaturo le dva dni pred volitvami, da je torej šel v »bitko« kot neznan komet na kamniškem političnem in gospodarskem nebu, potem to še zdaleč ni poraz, ki si zasluži novinarjev zapis z besedico - LE! Do zmage mu je namreč zmanjkalo lamo 6 glasov. Tako torej analitično (in ne površno) o nekem dogodku, ki ga je (že imenovani) dopisnik zapisal v Delu. Sicer pa je ta zapis omembe vreden tudi zaradi slikovitih poslanskih podob. Tako izvemo, da je bil župan Maks Lavrinc »nekoliko razočaran« (že zopet, op. a.) nad obema kandidatoma, ker od njiju ni slišal nič o prestrukturiranju občinske hiše, ki naj bi postala hiša prijaznih ljudi (samo to?, op. a.). Vsaj Marija Sitar (ki jo je za kandidaturo predlagal prav on) bi mu lahko »podarila« kakšno prijazno obljubo.
Na skupščini tudi ni manjkal poslanec Matevž Skamen, ki na »neprijetno« (kot vedno, op. a.) vprašanje (kakšna zagotoviia mu lahko g. Sitarjeva da, da bo vse
obljubljeno izpolnila) ni dobil odgovora. Poslanka iz zbora KS Marjeta Humar je bila jasna in temeljita: V Novi parlamentarni koordinaciji (za katero dopisnik Dela ni pozabil pojasniti, da je to nekdanji kamniški Demos) so se odločili za iskanje novega mandatarja (predlagali so Mirka Strmška) preprosto zato, ker so bili prepričani, da je Sitarjeva s svojim nepreklicnim odstopom »mislila resno«.
Če ob vsem tem še vemo, da je bil ves volilni cirkus z vladarjem
— mandatarjem (Marija Sitar je najprej nepreklicno odstopila in nato zopet sprejela kandidaturo) samo zaradi (ne)sposobnosti sekretarja Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja, torej kadrovske kuhinje, potem res ne gre več izgubljati besed
- ne o kuharjih in ne o skuha-nem! Recept je zaradi časa kuhanja neuporaben!
Veni, vidi... Prišel, videl in... odšel - s 25 glasovi v žepu!
Naše mestece si zaradi izjemne lege (bližine republiškega centra in letališča) in možnosti (ne le turističnega) razvoja ne samo zasluži, temveč tudi zahteva policentričen razvoj, tako cenjen v razvitem svetu. Mirko Strmšek prisega, da je to edini način razvoja za preživetje, ne le Kamni-čanov, ampak vseh Slovencev. Vedeti namreč moramo, da Slovencev ne bo nikoli več milijonov, ampak kvečjemu dva ali tri. Za to število pa ni potreben razcvet blokovne gradnje v mestnih
Zavod za urbanistično načrtovanje
OBVESTILO
Vse zainteresirane obveščamo, da je v prostorih Zavoda za urbanistično načrtovanje občine Kamnik, Titov trg 1 — III. nadstropje, na vpogled predlog odloka o sprejetju ureditvenega območja za območje z oznako K—1 Center z ustreznimi grafičnimi prilogami. Predlog odloka bo obravnavan na seji Skupščine občine Kamnik dne 17. junija 1992.
Vsled informativnosti podajamo v nadaljevanju kratek povzetek vsebine odloka.
Območje K-1 obsega 6,06 ha površine v centru mesta ter ga omejujejo Tomšičeva ulica. Pot na Poljane, železniška proga, obrobje žalskega hriba, Japljeva ulica, avtobusna postaja in tržnica.
Ureditveno območje je opredeljeno predvsem kot območje s pomembno arhitektonsko in kulturno dediščino. Njegovo jedro, »Glavni trg« z »Veliko ulico« predstavlja okolje najin-tenzivnejšega življenjskega utripa mesta oz. centralnih mestnih aktivnosti, spremljajoči objekti pa so namenjeni stanovanju. Obrobje jedra je namenjeno javnim zelenicam in parkirnim prostorom.
Glede na navedene funkcije območja so v ureditvenem načrtu predlagani sledeči posegi v prostor (sicer bolj podrobno obdelani oz. razvidni v 9. prostorskih sektorjih):
- prometna ureditev s poudarkom na prednosti pešca,
- funkcionalna zaokrožitev oziroma prenova arhitekturnega tkiva,
- izboljšanje komunalnega omrežja.
Naj omenimo le nekatere prostorsko sicer možne »večje« posege:
- enoetažna suterenska javna parkirna garaža pod Trgom prijateljstva,
- trgovinsko ali poslovno - javni objekt ob stavbi občinske skupščine,
- možnost ureditve jugovzhodnega vogala »glavnega trga« z dvema pritličnima enotama namenjenima javnemu programu,
- nadomestitev nadstreška na dvorišču hiše Tomšičeva 11 z novim stavbnim sklepom
- možnost pozidave treh »plombnih« stavb na območju Prešernove ulice,
- ureditev Trga svobode (oz. Starega trga) z novim tlakom in zahtevnejšo ozelenitvijo, kot tudi ploščadi pred glavno cerkveno in samostansko fasado v območju Šlandrove ulice, ob »nunskem hlevu« v območju avtobusne postaje, itd.
Možni so tudi posegi, ki znatneje izboljšujejo bivalno ali delovno okolje. Predvsem so to posegi, ki omogočajo izkoriščenost podstreh, pa tudi preureditev prizidkov.
Ogrevanje vsega območja bo v končni fazi izvedeno s plinovodnim omrežjem, priključenim na magistralni plinovod.
Ureditveni načrt predvideva še nekatere manjše posege v območje urejanja. Za podrobnejše informacije vas, spoštovani, vabimo v Zavod za urbanistično načrtovanje, kjer se bomo pogovorili o načinu in možnostih urejanja prostora v okviru ureditvenega načrta.
BOJAN MLAKAR, oec.
središčih (kot je bila praksa doslej), ampak le razvoj in vlaganja v okoliške vasi in naselja, ne da bi posegali v obdelovalne površine. S tem bi izkoristili že obstoječo infrastrukturo (ki je tudi na podeželju dobra) in hkrati skrbe-ii tudi za razvoj podeželja, ki zaradi mačehovskega odnosa umira. Na megalomanski način načrtovanja gradnje v mestu nam kaže gradnja družinskih hiš na Pe-rovem (ob obvoznici), ko je »oprema« zemljišča s potrebno infrastrukturo zahtevala ogromno denarja, ki bi se smiselno lahko porabil za podobno gradnjo na že komunalno urejenem zemljišču. Ekonomičnost in napredek — sta zlati pravili vsakega stokovnjaka in Mirko Strmšek, diplomirani gradbeni inženir, ima to neprestano v mislih. A ne le to. Strokovno znanje in bogate delovne izkušnje (od predavatelja na Srednji tehnični gradbeni šoli, tehničnega direktorja Cestnega podjetja Ljubljana do Štipendista Mednarodne banke za razvoj) prav s področja urbanizma in komunalne infrastrukture — mu kažejo možnosti razvoja občine z okolico. Kot človek nemirnega in raziskovalnega duha in zdrave kmečke pameti vidi te možnosti, ki jih nestrokovnjak na tem področju ne more videti, in mu niti profesionalno opravljanje funkcije pri tem ne pomaga.
Mirko Strmšek je namreč sprejel kandidaturo pod pogojem za neprofesionalno opravljanje dela predsednika IS (zaradi nemirne politične situacije in socialnega statusa), vendar je prepričan, da je prav strokovni pristop tisti, ki bi prispeval k učinkoviti organizaciji dela v izvršnem svetu. Kajti ne gre pozabiti, da se je kamniška vlada v preteklosti najbolj spotikala prav ob »kamenje« s področja urbanističnega razvoja Kamnika in njegove okolice.
Žal Mirko Strmšek za skupščinske poslance ni bil dovolj pre-
pričljiv, čeprav je prav kamniškim kmetom (v šali je dejal, da je odgovarjal na njihova vprašanja kot pri spovedi pred birmo) poskušal pojasniti, kako pomemben je prav razvoj podeželja s pametnimi posegi in brez velikih vlaganj. Nacionalno bogastvo bi moralo prav na podeželje, saj je napredek tam predpogoj za obstoj mlade populacije in kupno moč regije. Neslutenc možnosti vidi tudi v usmerjeni proizvodnji kmetijskih pridelkov in zapostavljeni prodaji presežkov vseh kmetijskih proizvodov, ki jih je dovolj, vendar ni nikogar, ki bi jih prodal. Tu bi se morali zgledovati po evropskem zadružništvu, ki za spremembo od našega kmečke družine vzpodbuja k ekonomski proizvodnji.
V večstrankarskem sistemu prihaja do različnih mnenj in interesov, tako med strankami kot med posamezniki. Mirko Strmšek ni član nobene stranke, je pa »član« - stroke. To »članstvo« prinaša bistveno več od dolgotrajnega posedanja (tudi zaradi nepoznavanja stroke), kar je zapravljanje časa in denarja za neustrezne rešitve. Celo več! Stroka je vedno odprta za politični pluralizem in strpna do različnih mnenj in interesov; vendar pa je nepopustljiva (tudi do politične »elite«), če mnenja in interesi strank niso v skladu z njenimi pravili »igre«.
Mirko Strmšek živi v Kamniku že peto leto. Nekateri smo ga spoznali šele v odločnem boju iskanja resnic in pravic naročnikov telefonskih priključkov v »zgodbi kamniške telefonije«. Je nepopustljiv in dosleden, in
NA KRIZU BO SPET VESELO
Gasilci s Križa bomo tudi letos pripravili tradicionalno veselico, na kateri bo že devetič zaporedoma igral ansambel LOJZETA SLAKA, hkrati pa bo na njej bogat srečelov.
Prireditev bo v nedeljo, 14. junija ob 16. uri.
Kriško gasilsko društvo je med najmlajšimi v naši občini, saj bo šele čez dve leti praznovalo svoj 40. rojstni dan. Čeprav je mlado, je pa toliko bolj delavno. Ob gasilskem domu, ki je zelo lepo urejen, gradimo skupaj s krajevno skupnostjo večnamensko dvorano, ob kateri je tudi gasilska garaža. Pri tem smo gasilci opravili preko 6000 prostovoljnih ur dela. Vzhodno od dvorane smo splanirali zemljišče in si tako uredili lep prostor za vaje našim članom, saj se je treba dosledno pripravljati na razna tekmovanja in eventualne požare.
Letos bo občinsko gasilsko tekmovanje 6. junija v Komendi. Na tem tekmovanju bo sodelovalo 8 naših desetin.
V letošnjem letu smo pomladili vodstveni kader, in upam, da bodo tudi mlajši znali tako uspešno voditi naše društvo, kot so ga prej starejši.
Velika resnica je, da naša vas v celoti živi in dela za gasilstvo. Ker pa nam za nadaljnje delo primanjkuje finančnih sredstev, ki nam jih vsako leto daje le veselica, VAS VABIMO, da se udeležite naše prireditve.
Vabijo vas kriški gasilci z gasilskim pozdravom: V slogi je moč!
NA POMOČ Jože Sušnik
kot vedno, je tudi v tem boju njegova      zvezda vodnica
- stroka.
Veni, vidi,... Prišel, videl in ... odšel. S 25 glasovi v žepu
- neprizadeto! Zato ker to sploh ni bil - poraz! Bil je le odziv na izziv stroke! Žal, zaman!
IVANA SKAMEN
SPODNJA POSTAJA TOVORNE ŽIČNICE
Planinsko društvo Kamnik, ki se je proti koncu lanske planinske sezone lotilo obnove spodnje postaje tovorne žičnice za Kamniško sedlo, končuje z vsemi deli na tem objektu.
Spodnja postaja žičnice bo nared v tem mesecu, tako da bo PD Kamnik pričelo novo sezono že s prenovljenim objektom. Obnova postaje, ki je bila do sedaj samo v leseni izvedbi, bo v mnogočem olajšala delo žičničarjem, zagotovila bo varnejše hranjenje, povečana bo požarna varnost, poleg tega pa se objekt po videzu vključuje v planinsko okolico.
Skupina zagnanih planincev že nekaj časa hiti z zaključnimi deli, in lahko pričakujemo, da bo obnovljeni objekt povsem ustrezal svojemu namenu.
Planinsko društvo Kamnik bo s to akcijo ponovno pokazalo planinskim obiskovalcem, da vedno misli nanje. Oskrba planinske postaje na Kamniškem delu bo tako še boljša.
Po zaključku te akcije pa kamniške planince čaka že druga in ...
STANE SIMŠIČ
OBNOVA CESTE V KAMNIŠKO BISTRICO
Obnova ceste proti Kamniški Bistrici je v polnem teku. V skladu s podpisano pogodbo se dela opravljajo intenzivno na cesti sami in deloma v strugi reke Bistrice. Po opravljenem delu sodeč bodo cestna dela, t. j. utrditev cestišča, asfaltiranje in zavarovanje, končana do načrtovanega roka, do konca junija meseca 1992. , ^_
Nadaljevanje seje občinske skupščine
Oživitev in zavarovanje Starega gradu
Po končani 21. seji občinske skupščine, na kateri so izvolili mandatarko za sestavo novega IS, so delegati nadaljevali s sejo, ki sojo prekinili 6. maja.
Sprejeli so osnutek odloka, s katerim bodo Stari grad nad Kamnikom razglasili za arheološki umetniški in zgodovinski kulturni spomenik. Sprejetje tega odloka je pogoj za pridobitev ustreznih republiških sredstev.
Sprejemu takega odloka, ki bi dajal spomeniško varstvo posameznim objektom je nasprotoval Pavle Ocepek, ki je predložil skupščini svoj delovni osnutek odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Kamnik. Po njegovem mnenju bi bil tak način ureditve spomeniškega varstva bolj racionalen in pregleden, kot pa je sedanji, ko za vsak objekt sprejemamo svoj odlok. Ocepkov predlog sta podprla tudi Bojan Pollak, ki je dejal, da je treba najti pravo mero med zaščito in živijenjem, in Nande Skarja, ki meni, da je treba hitro ukrepati, ker je na sedlu pod Gradom že pripravljen kup opeke. Za hitro ukrepanje se je zavzel tudi Ivo Gašperič.
Dušan Žumer, ki vodi komisijo za prenovo Starega gradu, je povedal, da je bilo območje grajskih razvalin že očiščeno in na-
pravljena geodetska izmera in da hoče najemnik Stevanovič, ki je gostišče najel za 33 let, 100.000 DEM nadomestila za vložena sredstva v obnovo gostinskega objekta, če bi razveljavili najemno pogodbo. Vložen pa je tudi zahtevek za vračilo zemljišča s strani družine Strgar. Po sklepu skupščine bo odlok v 30-dncvni javni razpravi.
Ob poročilu o lanskem gospodarjenju v občini so delegati
(Bočko, Ocepek, Petek), opozorili na zaostajanje plač v šolstvu za gospodarstvom, na nevarnost, da ne bo več denarja za razvoj in na potrebo po večji podpori razvoju obrtništva.
Po skoraj polletnem čakanju je skupščina spet obravnavala in tokrat tudi potrdila lovsko gospodarske načrte lovskih družin iz Kozoroga za obdobje 1991-1996. Pri tem pa je sklenila, da morajo lovske družine plačilo odškodnine za škodo, ki jo povzroča divjad na kmetijskih kulturah, sproti poravnavati. O prijavi škode in plačilu odškodnine pa morajo obvestiti občinskega referenta za lovstvo oz. kmetijstvo.
V obrazložitvi k poročilu o delu sklad stavbnih zemljišč za leto 1991 je Bojan Pollak dejal, da sklad nima denarja za komunal-
no urejanje, polovico zbranega denarja gre namreč krajevnim skupnostim. Zato morajo gradi-
telji pripraviti kar precejšen delež ob začetku gradnje objektov.
F. SVETEIJ
PE Kamnik, GRADBINEC KRANJ Bakovnik 5/a
Po ugodnih cenah nudimo:
- vse vrste gramozov za betone
- vse vrste kvalitetnih betonskih mešanic, vključno z dobavo in vgrajevanjem s črpalko
- cement, apno
- betonske izdelke
- dobavo in vgrajevanje armature
- vse vrste gradbenih storitev
Ob plačilu z gotovino za gramoze in betone nudimo 5% popusta. Za usluge se priporočamo.
Informacije po tel. 811-220 in 812-347 pri g. Vilmi Cibršek.
Komisija za pregled in izbor rešitev, prispelih na podlagi javnomnenjske ankete, objavljene v Kamniškem občanu št. 7 z dne 9. 4. 1992
objavlja naslednji izid:
OBMOČJE UREJANJA »POD SKALCO«
Prva nagrada v višini 40.000 SLT se dodeli projektu pod št. 4 - avtor: Borut Ulčar, dipl. ing. arh.
Druga nagrada v višini 20.000 SLT se dodeli projektu pod št. 3 - avtor: Komisija za obrt in turizem.
Tretja nagrada v višini 10.000 SLT se dodeli projektu pod št. 1 - avtorji: Demeter Sadnikar, dipl. vet., Matjaž Malovrh, dipl. ing., Franc Prodnik, dipl. ekon.,
ter projektu pod št. 2 - avtorja: Vlasta Mikelj-Golob, dipl. ing. arh., Jože Golob, gr. teh. - sodelavec
Idejne rešitve, ki so prispele na podlagi objave v Kamniškem občanu in se nanašajo na območje urejanja zazidalnega otoka B-5 PEROVO, bodo predmet izbora Komisije za prostorsko urejanje.
Za komisijo: ANTON ŠTELE IGOR JANEŽIČ
Iz delovnih organizacij
Veterinarski zavod brez dotacij
Obiskali smo Veterinarski zavod, ki ga vsi lastniki živali (naj bo to krava ali hrček) dobro poznajo. Veterinarski zavod je v sedanji obliki nastal pred nekaj leti, ko se je zaradi politične demagogije združil z drugimi veterinarskimi zavodi ljubljanske regije. Verjetno bo v skupščini ponovno razprava o tem, ali naj bi veterinarski zavod ponovno razbili na manjše enote (na primer občinske veterinarske postaje).
Nadaljevanje s prve strani
DROGE V KAMNIKU
Spet se boste vprašali, kaj za vraga se to tiče nas, ko pa je vendarle kristalno jasno, da je to primer za policijo, socialno službo, zdravnike, pishiatre . .. skratka, za vsekogar drugega razen nas, ki smo tako ali tako brez moči in ne moremo ničesar storiti ali spremeniti.
Neumnost! To so samo izgovori, s katerimi se hočete oprati krivde, ozroma le to prevaliti na druge, nikoli pa se ne vprašate, če bi laho pomagali že prej, če bi lahko pomagal preprečiti, kajti ravno vi ste tisti, ki lahko največ pripomorete k zatiranju zla, ki ga s seboj prinašajo droge. Pravzaprav ste za vse skupaj odgovorni sebi in svojim otrokom. Se več: OBTOŽUJEM VAS, DA STE KRIVI NARAŠČANJA NARKOMANIJE V KAMNIKU in vsaka nova žrtev mamil, vsaka uničena mladost in vsaka razbita družina je vaša krivda, ker ste licemerski, ker s cigareto v ustih prepovedujete kajenje svojim otrokom, ker ob kozarcu pridigate, da se ne sme piti, ker vam je vseeno, če se sosedovi otroci dro-girajo, samo da se vaši ne, ker mislite, da je reševanje problemov stvar vseh drugih, samo vaša ne, najbolj pa ste krivi, KER VAM JE VSEENO!
Bolj ko so problemi očitni, bolj si zatiskate oči, ker je najlaže reči: »Tega ni, ker ga ne vidim,« in rekli boste, da v Kamniku ni mamil in narkomanov, ker jih ne vidite, ker ne veste za to, ker vas ne zanima, pa vendar je resnica popolnoma drugačna.
Kamnik je poln mamil!
V Kamniku je že dolgo časa in zelo dobro organizirana takoime-novana soft scena (hašiš in marihuana) in ni ga dogodka, ki bi minil brez prižganega jointa (ročno zvita cigareta z mamilom), razen v primeru, da ni robe, česar pa ni skoraj nikoli, ker je veliko uživalcev tudi pridelovalcev marihuane (trave), prav tako pa je dobor organizirana tudi preprodajalka mreža.
Če se vam zaželi omame, morate poznati samo pravega človeka in imeti nekaj denarja (ca 5 DEM za gram trave, kar zadošča za dve do tri cigarete) in omamna zelenjava je vaša, če si je že niste pridelali kar sami v cvetličnem lončku na balkonu, v vrtu ali pa na kakšni jasi v gozdu čeprav se z zadnjo možnostjo '^postavljate temu, da vas orabu-tajo, kajti že skoraj vsak pozna rastlino z omamnimi substancami. Še najmanša možnost pa je, da vas zasačijo policaji in vam Plantažo uničijo. Niso pa redke mame, ki ne vedo, kakšo lepo fastlino zalivajo.
Najbolj skrb zbujajoče dejstvo Pa je, da se na področju Kamnika F vedno večjih količinah pojavljajo tudi bolj nevarne droge, predvsem LSD oziroma tako imenovani tripi, ki imajo psihotičen učinek   (halucinacije, napačno
dojemanje...) in postajajo vse bolj iskani. Tragično in aiarmant-ne razsežnosti pa postavlja dejstvo, da se v Kamnik širijo tudi kokain, metadon in heroin, in to celo med osnovnošolce, saj so v letošnjem letu na eni izmed kamniških osnovnih šol med osnovnošolci odkrili intravenoznoga narkomana, se pravi, da si je osnovnošolec vbrizgaval mamilo. Zavedati se moramo tudi tega, da je v Ljubljani cena heroina najnižja v Evropi, sami pa veste, koliko je Kamnik od Ljubljane oddaljen. Če bi hoteli, bi lahko kupili heroin tudi v Kamniku.
Do konca letošnjega maja so na območju Slovenije registrirali sedem smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka mamil (overdose).
Razmer prav gotovo ne bomo rešili z ignorantskim zatiskanjem oči kajti stanje se poslabšuje iz dneva v dan in skrajni čas je, da sami nekaj storite, ker imate samo vi to moč, da preprečite zlo, ki ga prinašajo droge. VAŠI ARGUMENTI PROTI DROGI MORAJO BITI MOČNEJŠI OD ARGUMENTOV PREPRODAJALCEV IN UŽIVALCEV DROG, KI BODO DROGO PONUDILI VAM ALI PA VAŠEMU OTROKU!
Narkomanija sama ni tako zaskrbljujoča, kot je zaskrbljujoč vaš vseen odnos do te problematike; vedite pa, da boste v svoji ignorantski izolaciji uživali samo toliko časa, dokler ne boste ugotovili, da ste osebno prizadeti, da je zasvojen vaš otrok in da mu ne znate in ne morete pomagati, ker je prepozno. Zaradi tega ne smemo čakati, da Kamnik preplavijo tudi tako imenovane trde droge*, kajti takrat bo popolnoma prepozno, kolikor ni prepozno že zdaj.
Zaradi tega je nerazumljivo tudi to, da ne izrabite redkih priložnosti, ki jih imate, da bi se bolje spoznali s problematiko odvisnosti, da bi znali in mogli pomagati, še preden bo za pomoč prepozno.
Ena takšnih priložnosti je bila v četrtek, 28. maja ko je Matična knjižnica Kamnik organizirala pogovor z gostjo dr. Zdenko Če-bašek Travnik, zdravnico psihiatrinjo, ki je govorila prav o temi zasvojenosti, oziroma o boleznih odvisnosti. Bilo nas je za prste na obeh rokah in od tega je bilo pet gojencev ZUIM, ki so se edini »množično« odzvali, tirje starši, ravnateljica knjižnice in avtor članka, čeprav bi bil glede na razmere v Kamniku pričakovati, da bo dvorana knjižnice vsaj polna, če že ne nabasana, toda na predavanju ni bilo nobenega učitelja, nobenega profesorja, nobenega socialnega delavca, nobenega ravnatelja šole, nobenega šolskega psihologa, nikogar z Zveze prijateljev mladine. Kluba staršev, in, kar je bilo najbolj žalostno, KJE STE BILI STARŠI?
Zaradi tega bi bilo hudo narobe, če ne bi izrabili priložnosti in
poprosili gospe dr. Zdenke Ceba-Šek Travnik za intervju, na katerega se je z veseljem odzvala, saj kot strokovnjak dobro pozna probleme, ki jih seboj prinašajo bolezni odvisnosti; z njimi se srečuje vsak dan v Centru za mentalno higieno, kjer je zaposlena:
_ (se nadaljuje)
* V naravi in medicini nc obstajajo trde in mehke droge, obstajajo samo bolj ali manj toksične snovi.
Združevanje enot v zavode je bil seveda nesmisel, saj opravljanje veterinarske službe ni nikakršna proizvodnja, ki bi zahtevala skupno delo ali povezovanje, pač pa uslužnostna dejavnost, ki skrbi za naše živali in preventivno deluje pri boleznih, ki bi lahko napadle živali ali človeka. Pri ustanavljanju občinskih postaj bi lahko delegati KZ (Kmečke Zveze) pripomogli z glasovanjem v skupščini, saj vsaj na področju veterine Kamnik nima mnogo skupnega z Litijo, Kočevjem...
Sicer je v kamniško-domžalski enoti (delujeta vsaka posebej) zaposlenih 15 ljudi, od tega je v Kamniku 5 veterinarjev. Sicer pa enota pokriva še klavnico, laboratorij, ambulanto za manjše živali, opravljajo pa seveda storitve na terenu (od porodov, zdravljenja bolnih živali, do odvoza mrtvih oziroma okuženih živali).
Za odvoz mrtvih in okuženih živali imajo na voljo specializirano vozilo, s katerim iahko žival varno za človeka, okolje in druge živali odpeljejo v Zalog. Naši veterinarji imajo po odvozu okužene živali nalogo prostor sanirati, tj. razkužiti in opraviti morebitna cepljenja pri živalih ali ljudeh.
Pred časom je bil pereč pro-
blem steklina, ki pa je sedaj skoraj ni več; tako da že nekaj mesecev ni bilo stekle lisice. Zadnji primer stekline je bil konec decembra v Podgorju (stekel maček).
Kot vse kaže, so lastniki živali resno vzeli cepljenja, pa tudi vabe lisicam v gozdovih so precej pripomogle k zmanjševanju števila pojavov stekline na Kamniškem. Sicer pa še vedno velja, da je vsak lastnik psa dolžan svojega varovanca pripeljati na cepljenje enkrat letno.
Steklina je zelo nevarna tudi za človeka, saj, če se pojavijo prvi znaki stekline, pomenijo zanesljivo smrt, in to v strahotnih mukah!
Sicer pa je cepljenje psov proti steklini obvezno, medtem ko je precej bolezni, ki bi jih s cepljenjem lahko preprečili, le-ta pa niso obvezna (na primer pasja in mačja kuga, mačji nahod). Cepiva so sicer draga, vendar pa ljubezen do naših živalskih prijateljev odtehta marsikateri tolar.
Praktično vse intervencije na terenu opravljajo veterinarji z lastnimi avtomobili, saj denarja za nakup službenih vozil ni. Poleg tega ima vsak veterinar na štiri dni dežurstvo. V tem dežurstvu je seveda tudi mnogo preho-
jenih kilometrov (na primer na Veliko planino...), skozi sneg. blato in veliko volje, da bo veterinar razumel stisko človeka (in seveda živali), ter da mu bo pri najboljših močeh pomagal.
Veterinarski zavod je brez vsakih dotacij, tako tudi od uporabnika zahtevajo polno plačilo; dobijo le nekaj namenskih sredstev, sicer pa sami krijejo prav vse stroške - od snažilke do kurjave.
Na koncu bi se lahko zahvalili vsem zaposlenim na Veterinarskem zavodu Kamnik (in tudi njihovim družinam) za njihovo skrb za naše živali in bi jim zaželeli še veliko uspeha v prihodnjem obdobju.
IZTOK GRILC
UGODNO!
Satelitske antene na 8 ali 13 obrokov.
Brezplačna dostava in montaža. Tel. (063) 851-930.
Kmetijstvo (III.)
Kmetovanje in pridelovanje hrane z naravo
— za biološko kmetovanje in vrtnarjenje velja načelo pravilnega izbiranja semen — ne kupujmo pretiranih vzgojnih vrst, ki resda dajo malenkost več pridelka, so pa te -rastline močno občutljive za bolezni in na škodljivce. Zato je smiselno vzeti odpornejše vrste z nekoliko manjšim donosom, vendar prilagodljive na mikroklimatske razerve.
- eno od bistvenih značilnosti biološkega kmetovanja je pridelovanje mešanih kultur oz. pridelovanje z mešanimi posevki, ki
temelji na načelu, da povsod v naravi rastline rastejo v pisani skupnosti, saj druga drugo varujejo pred škodljivci in boleznimi ter tako bolje izrabijo hranljive snovi v zemlji. Z mešanim pridelovanjem dosežemo, da:
a) je zemlja čez vso leto pokrita, s čimer je zavarovana pred odplavljanjem, raznašanjem z vetrom in izsušitvijo,
b) se s tem pospešuje nastanek humusa in
c) se zaradi različnih zahtev posameznih rastlinskih vrst rudnine v zemlji ne izčrpavajo.
Mešane posevke sestavljamo tako, da drug poleg drugega ra-
stejo rastline, ki močno izčrpavajo zemljo, take, ki jih malo izčrpavajo, take, ki imajo globoke in druge, ki imajo plitke korenine. Paziti moramo le na to, da skupaj sadimo rastline, ki se medsebojno dobro prenašajo (znano je, da denimo krompir ne prenese v sosedstvu kumaric, graha in solate, nasprotno pa mu zelo ugaja, da je v bližini fižol, koleraba, rdeča pesa);
- zdravo rast in odpornost dosežemo tudi z vrtenjem rastlin oz. KOLOBARJENJEM, ki dobiva v biološkem načinu kmetovanja čedalje pomembnejšo vlogo. Pri tem je zlasti pomembno upoštevati, da ne smemo sejati enakih rastlinskih vrst zaporedoma več let na istem mestu (npr. zelje, radič, repa, korenje).
Te rastline moramo v kolobarju saditi vsako tretje ali četrto leto. Pravilo je, da naj bi se zvrstile rastlinske vrste v naslednjem vrstnem redu:
a) prvo leto: listnata zelenjava (vse solatnice, špinačnice),
b) drugo leto: gomoljasta zelenjava (grah, fižol, bob, krompir),
c) tretje leto: zelenjava s plodovi (paradižnik, kumare, buče),
d) četrto leto: korenasta in če-
PREDTRG d.o.o. Šoštanj,
Florjan 20,
tel.: (063) 882-885
KVALITETNI PREMOG NEPOSREDNO IZ RUDNIKA VELENJE
Akcijska prodaja premoga VELENJSKI LIGNIT (kosi, kocke) po ugodni ceni, vključno s prevozom:
- kosi 5.500 SLT/tona
- kocke 5.020 SLT/tona najmanjša količina 3 tone. Priporočamo nakup našega kvalitetnega premoga!
bulnata zelenjava (korenje, zelena, redkvica, pesa, koleraba, čebula).
Če je na voljo dovolj hlevskega gnoja in komposta za gnojenje vrtnin, potem se ni potrebno vselej ravnati natanko po prej navedenem vrstnem redu;
- namesto kemičnih zaščitnih sredstev (pesticidov, herbicidov, fungicidov, insekticidov in ro-dentocidov)7 pozna biološko kmetovanje naravna sredstva za varstvo rastlin pred škodljivci in boleznimi.
Značilnost teh sredstev je, da so učinkovita, poceni, da delujejo samo na škodljivce in so nenevarna za ostale koristne rastline ter nenazadnje, da je njihovo pripravljanje zelo enostavno. Pri pripravljanju rastlinskih gnojnic, zeliščnih čajev, prevretkov, polivk in vodnih izvlečkov - brozg velja zlato pravilo, da potrebujemo za 10 litrov vode 1 kg svežih ali 150 g posušenih delov rastlin. Vsi pripravki se pripravljajo iz narave dosegljivih rastlin, kot so denimo: koprive, gabez, poljska preslica, drobnjak, naravni regrat, vratič pelin, kamilica, česen in čebula.
Razredčeno gnojnico, enako razredčene koprive uporabljamo kot škropivo za listnato zelenjavo. Prevretek iz kopriv je uporaben ne samo za prehrano rastlin, pač pa tudi kot sredstvo za zatiranje raznih insektov (listnate uši na zelenjavi, česnov mulj, zeljna-ta muha). Različni zeliščni čaji so primerno sredstvo za zatiranje škodljivcev in bolezni na zelenjavi (pelinov čaj proti ušem in gosenicam, čaj iz poljske preslice proti različnim zajedalcem in glivičnim obolenjem zelenjave kot so pepelnata plesen, listna pega-
7) biocid = pesticid (iz latinskih besed pesti = kuga, epidemija in cacdere = usmrtiti), ker so namenjena uničevanju škodljivcev. Glede na skupino škodljivcev, ki jim je pesticid namenjen, jih nazivamo: herbicidi (proti plevelom), fungicidi (proti glivam in plesnim), insekticidi (proti žuželkam), rodenticidi (proti glodalcem), moluskicidi (proti polžem), algacidi (za uničevanje alg površinskih voda), nematocidi (proti glistam v zemlji in na rastlinah)
vost, tudi kamilični pripravek zelo dobro učinkuje proti ušem.).
Vzemimo za primer listne uši in mravlje. Proti prvim pomaga brozga, v kateri smo namakali koprive ali tobak, dodamo košček pralnega mila in rastline škropimo tri dni zapored. Mravlje odženemo tako, da pod vrtnice ali med jagode posadimo sivko, timijan in majaron ali njihove poti polijemo s krepkim čajem iz timijana in majarona;
— tudi čas sajenja je važen, saj moramo paziti na to, da višek razvoja posamezne rastline ne bo sovpadal z dobo, ki je hkrati višek razvoja njenih škodljivcev. Pri tem moramo posvetiti vso pozornost kvalitetni zemlji, kar je mogoče doseči s pomočjo biološkega načina gnojenja, o čemer je bilo govora na drugem mestu.
Biološko-ekološki način pridelovanja hrane se je najprej uveljavil na področju vrtnarstva in komercialnega načina pridelave zelenjave, kar ni presenetljivo spričo dejstva, daje bilo na majhnih krpicah obdelovalne zemlje moč uporabljati in praktično preizkusiti drugačen način obdelovanja zemlje in pridelave hrane kot je to bilo v uporabi dosedaj. Veliko manj pa je znanega o pravem biološkem kmetovanju na večih površinah, ki obsegajo ha ali celo desetine ha. Glavni razlog za to, da se tak način obdelave zemlje ni uveljavil tudi na večjih površinah gre pripisati dejstvu, da morajo biti take obdelovalne površine čez celo leto pokrite, zastrte, kar terja veliko količino že napol strohnelega sena. To ima za posledico, da je potrebno imeti po površini najmanj 5-6 krat več travniških površin od njivskih, zato obstaja prepričanje, da je biološko pridelovanje hrane možno in smiselno samo na področju vrtnarjenja. Pa vendar so izsledki iz poskusov na biološki način pridelovanja hrane v zadnjih osmih, šestih letih pokazali in dokazali, da donosnost pridelkov ni prav nič manjša kot pri dosedaj uveljavljanem industrijskem načinu pridelave hrane.
JOŽE HOSTNIK (se nadaljuje)
KAMNIŠKI OBČAN
strankarsko dogajanje, aktualno v občini
11. JUNIJ 1992
0 »jari kači« kamniške telefonije
NA POSTI JE VSE JASNO
Preveč zašiljeno dopisni-ško pero je bilo »krivo« za prijazno povabilo vodilnih in odgovorih   delavcev PTT Ljubljana, da se na kraju samem   prepriča   in razpiše o   »skrivnostnih dosjejih« kamniške telefonije in trženju njihovih telekomunikacijskih storitev, ki naj bi prinašale »bajeslovni« dobiček ljubljanski Pošti. Seveda so me »skrivnostne sapice« zvabile v Ljubljano. Ampak kar takoj na začetku moram zapisati, da to ne bo kakšna napeta »črna« zgodbica, ampak čisto običajen zapis, ki bo vse, ki spremljajo zgodbo o jari kači kamniške telefonije, vrnil čisto na začetek zgodbe, ki sega pol
leta v preteklost. Na Pošti je vse čisto kot solza. Besede so dokumentirali s strokovnimi papirji in številkami, na katerih črno na belem piše, da je celotna investicija telefonije v Kamniku potekala natanko po dogovorjenem in zapisanem v sporazumih s Skladom stavbnih zemljišč občine Kamnik.
In kakšen je začetek zgodbe o jari kači kamniške telefonije:
»Ko bo na telefonsko omrežje povezan s svetom še zadnji naročnik, se bo Kamnik ponašal z zglednim telefonskim omrežjem in se po številu priključil brez sramežljive rdečice spogledoval z vsemi naprednimi deželami. Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik, ki vodi zapleteno in
Za čistejšo Veliko planino
V soboto, 23. maja, je potekala akcija ČIŠČENJE PLANINE pašnih skupnosti Velike, Male in Gojške planine. Organizatorju PD Bajtar so priskočili na pomoč člani pašnih skupnosti in Zeleni Kamnika; delavci Komunalnega podjetja Kamnik so na Veliko planino pripeljali tri velike zabojnike za odpadke in polne tudi odpeljali. Smeti je ostalo še za nekaj akcij, zato bajtarji nameravajo z delom nadaljevati. Čiščenje koristi predvsem planšarjem in tega se mogoče dovolj ne zavedajo. Bajtarji jim pomagajo tudi pri urejanju ceste na Veliko planino.
Predsednik bajtarjev Stane Erjavšek ugotavlja, da se ekološka zavest obiskovalcev in planšarjev le popravlja. Vseeno pa vsem priporoča, naj smeti odnesejo v dolino. Ogorčen je zatrdil, da so največji onesnaževalci prav planinski domovi. Zahvaljuje se vsem sodelujočim v akciji in jih že vnaprej vabi. Obiskovalci planine že od preteklega leta lahko odpadke odvržejo v njim namenjene lične Jesene hišice, ki nanje večkrat zaman čakajo. Obiskovalci verjetno ne vedo, čemu so namenjene. VERA MEJAČ
mm
M
RC Velika planina je lani postavil štiri lične hišice za zbiranje odpadkov na planini, (foto: F. S.)
Zeleni
Poziv
vrtičkarjem in kmetovalcem
Čas uporabe sredstev za zaščito rastlin (insekticidi, pesticidi in fungicidi) se je pričel. Z njimi se srečujemo vsakodnevno, v manjših ali večjih količinah. Posledica nepravilnega oziroma nestrokovnega škropljenja so vsako leto tudi zastrupitev čebel, o čemer pa se v medijih dosti ne poroča. Zato smo se Zveza čebelarskih društev Slovenije in Zeleni Slovenije odločili, da uporabnikom sredstev za zaščito rastlin naštejemo nekaj osnovnih nasvetov, zapisanih v še vedno veljavnem Zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci:
- večina uporabnikov sredstev za zaščito rastlin najbrž ne ve, da je dolžna na škropljenje s sredstvi, ki so čebelam nevarna, vsaj 48 ur prej opozoriti okoliške čebelarje. Tako lahko čebelarji zaprejo panje ali jih premestijo na drugo lokacijo.
- Izjemno pomembno je pravilno doziranje varovalnega sredstva, zato skrbno preberite priložena navodila. Dobro je tudi že prodajalca (semenarna, kmetijske zadruge itd.) prositi za dodatna navodila za uporabo sredstva za pripravo škropiva.
- Vedite, da je za čebele veliko manj nevarno, če škropite proti večeru.
- Pri uporabi sredstev za zaščito rastlin bodite pazljivi, in ne škropite direktno v cvetje; če je le mogoče pred škropljenjem pokosite cvetočo podrast.
- Ne škropite v vetrovnem vremenu, saj lahko hlape, polne strupa zanese daleč naokoli.
- Na tržišču je moč dobiti in seveda uporabiti veliko sredstev z enakim učinkom. Preberite navodila in odločite se za tiste, ki niso toliko nevarna za čebele.
- Posebno bodite pazljivi in se pozanimajte, kako je z vračanjem embalaže in ostankov sredstev na kraj, kjer ste preparat kupili.
S temi drobnimi, na videz nepomembnimi dejanji lahko vsakdo od nas veliko prispeva k manjši obremenitvi okolja z nenevarnimi substancami in k večji zaščiti naših prijateljic in vzronikov - čebel. ZELENI SLOVENIJE
ZELENI KAMNIKA
Kako do telefonskega priključka v prihodnje?
Do 31. decembra 1992 je možno le naročilo priključka pri kamniškem Skladu oziroma SKG. Do takrat ima namreč sklada na voljo 4200 priključkov, od takrat naprej pa bo prišla razpolagalna pravica za neizkoriščene priključke v roke PTT. Cena priključka znaša ta trenutek pri Skladu okoli 100.000 tolarjev, medtem ko pri Pošti velja cena za priključek 48.500 tolarjev (vendar ga pri Pošti do konca leta Kamničani ne moremo naročiti). Vse »špekulante« pa na Pošti opozarjajo, da bodo posamezne naročnike priklapljali na omrežni sistem šele, ko se jih bo nabralo večje število. Moje zašiljeno pero bo kljub vsemu zapisalo, da se vsem novim naročnikom že splača počakati nekaj časa. Se bo namreč poznalo v žepu!
obsežno akcijo telefonije, bi si ob zaključku del upravičeno lahko nadel venec zmagoslavja (tudi in predvsem po mnenju strokovnjakov PT Ljubljana), če . . .«
Brez - ČE-jev . . .!
Tako zatrjuje PTT Ljubljana in ob zaključku del izreka vse priznanje Skladu stavbnih zemijišč. Kajti to je bila zelo zahtevna, zelo draga in kompleksna investicija, na katero so Kamničani lahko ponosni. Uporabnost in prednost telefonskega priključka v vsakem domu je neprecenljiva. Vsi očitki Skladu (in Pošti) so nerealni in krivični, saj so dela potekala natanko po sporazumih - od tistega, ki sega v leto 1987
Telefonski impulz ni tržni
Cena impulza ne prinaša bajeslovnega dobička (v zadnjem letu se je podražil samo enkrat)! S ceno impulza se ne ustvarja potrebna akumulacija, iz katere bi se črpali dolgoročni viri za investicijske stroške. Zato se Pošta lahko dogovarja o novih investicijskih programih v katerikoli občini le z zagotovilom, da občina priskrbi sredstva za omrežje (kar seveda veliko stane). Občina Kamnik je ta denar zagotovila ter tudi umno in gospodarsko ravnala z njim pri nabavi kablov in poravnavanju stroškov izvajalcem del.
Na Pošti menijo, da so spori med Komisijo naročnikov, kam-
Ob bok evropskim standardom
Število vseh telefonskih priključkov (starih in novih) konec leta 1991: 5132. Njihovo število bo konec leta 1992: 7576. To pomeni skok s 17,6 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev na 26,1 priključka na isto število občanov. Ko bodo v Kamniku izrabljene vse zmogljivostne možnosti (okoli 10.000 priključkov), bo standard zavidljiv - s 34,4 priključki bomo čisto blizu evropskega povprečja - 40 priključkov na 100 prebivalcev.
(ugotovitev, da je v Kamniku zaradi izrabljene možnosti telefonskih priključkov potrebno novo omrežje, nova stavba z novo tehnično opremo), do tistih, ki so dopolnjevali osnovno pogodbo (širitev omrežja v središču Kamnika in Stranjah). Vsi dogovori so bili posledica potreb prebivalcev in zgledne skrbi občine, da bi telefonski priključek prišel v tudi najbolj oddaljene zaselke. Od prvotno dogovorjenih 5200 priključkov se je število z dodatnim sporazumom (zaradi razširjenje kapacitete avtomatskih telefonskih central in omrežja) povečalo na 6103 priključke - s 4200 naj bi tržil Sklad s 1903 pa PTT. Zaradi pridobitev teh priključkov se je PTT Ljubljana obvezala prevzeti stroške razvodno naročniškega omrežja (kar je bilo po osnovni pogodbi izkijučno obveznost Sklada) v deležu 31,2%. Že z osnovnim sporazumom pa je bilo dogovorjeno, da PTT krije stroške stavbe na Bakovniku v višini 30% in vso tehnično opremo, občina Kamnik pa pokrije stroške stavbe v višini 70% in stroške omrežja.
Iz pisnega poročila PTT je razvidna vrednost novih PTT investicij v Kamniku: na dan 30. 4. 1992 znaša že preko milijardo tolarjev (vključno s tehnično opremo, a brez stroškov razvodno naročniškega omrežja). Iz istega poročila je tudi razvidno, da je Pošta obveznosti po dogovorih poravnala (za stavbe celo 9% več od dogovorjenega). Če k tej vrednosti še prištejemo vrednost razvodno naročniškega omrežja v višini 200 milijonov tolarjev, znaša v celotni investiciji (milijarda dvesto milijonov) delež Pošte 53% in delež Sklada 47%
Katero število priključkov je pravo?
Pošti je število 7928 (to število po pregledu dokumentacije na SKG navaja Komisija naročnikov) - neznano. Razvodno naročniško omrežje omogoča kapaciteto 6103 priključke, res pa je, da tehnična oprema (centrale) omogoča kapaciteto 7400 priključkov in če k temu številu prištejemo še zmogljivost stare centrale z 2000 priključki, znaša skupno število možnih priključkov 9400.
niškim Skladom in SKG izključno stvar dogovarjala med njimi, čeprav hkrati zatrjujejo, da Pošta priznava legitimnost Komisije naročnikov in da jo dokumentacija z odgovornimi delavci »čaka« že od njihovega obvestila (meseca februarja) v Ljubljani - seveda med njihovim delovnim časom. Ne gre torej za izmikanje Pošte in še manj za skrivnostne dosjeje, res pa je, da dokumentacija zaradi poslovne in zaupne vsebine ne dovolijo prenašati iz »hiše«.
Ob odhodu so mi v popotnico dodali še dobre želje, da bi v interesu vseh obstoječih in pri-hodnjhih telefonskih naročnikov morali preskočiti vse prepreke, da bi se dela zaključila z zadnjimi poletnimi dnevi! (se nadaljuje)
IVANA SKAMEN
Mladi liberalni demokrati tudi v Kamniku
Že nekaj časa je od ustanovitve MLD v naši občini, uradno pa smo naš obstoj potrdili 18. 12-1992.
Do sedaj se je v našo stranko včlanilo 15 članov. Da bi se podrobno seznanili z načinom delovanja stranke LDS in njenega podmladka, smo se v mesecu decembru udeležili seminarja v Bohinju. Obravnavali smo problem drog, volilnega marketinga in zaposlovanja mladih - trenutno najbolj pereče teme v Sloveniji.
V sredini aprila smo se odzvali povabilu MLD Slovenije in sodelovali na kongresu MLD v Izoli. Na kongresu smo razpravljali o predlaganem statutu in programu MLD.
V bližnji prihodnosti nameravamo izvesti anonimno anketo o uživanju drog v osnovnih in srednjih šolah v kamniški občini, v načrtu pa imamo še nekaj drugih akcij, namenjenih predvsem mladim.
Kot pravemu podmladku v naši občini, upamo, da nam bo uspelo doseči zastavljene cilje. LEP POZDRAV!
MLD KAMNIK
Pripombe na razgrnjen odlok
O prostorskih ureditvah in pogojih
Pri razpravi o razgrnjenem osnutku odloka o prostorskih ureditvah in pogojih v občini Kamnik želimo Zeleni Kamnika sodelovati z vidika varovanja okolja ter drugih vidikov, ki so v našem programu. Na razgrnjen osnutek imamo dva predloga oziroma pripombe:
1. Urbanistične zasnove za območja vseh KS, je treba, ne glede na vpis v knjigi pripomb, še pred sprejemom preučiti v zvezi z morebitno kolizijo določil:
a) predvidenega zakona oz. osnutka zakona o varstvu okolja
b) zakona o denacionalizaciji.
Mnenja smo, da se bomo le tako ognili morebitnim nepopravljivim zadevnim posledicam. Prav tako morajo biti pred tem urejeni vsi problemi črnih gradenj oziroma črnograditeljev
- seveda mora biti vse v skladu z okoljevarstveno in drugo zakonodajo in predpisi.
2. Celotno severno kamniško predmestje ima v urbanističnem oblikovanju prostora podobno obravnavo, kot ga imajo zahodna predmestja večine evropskih mest - zaradi pretežne smeri vetra. Izmerjena vetrovna roža Kamnika namreč kaže pretežno smer vetra s severa na jug, podobno kot v večini evropskih mest z zahoda na vzhod. Zategadelj v večini mest v Evropi ni (tudi ni bilo načrtovane) industrije, še najmanj umazane, nevarne, skratka, ekološko sporne. Zato tudi v Kamniku industrija NE SODI NA SEVER. Prvotni PUP (generalni urbanistični plan) Kamnika je obstoječe stanje saniral s predvideno selitvijo Zarje, Kemostika. Sedanja poročila komisije za varstvo okolja - sklepi IS občine Kamnik pa prav tako predvidevajo, da se srednje ali dolgoročno izselijo z obstoječih lokacij tako Zarja, Kemostik in KIK. Podobno velja tudi za Komunalno podjetje.
V celoti je treba podpreti tudi vsebino članka v Kamniškem občanu in Delu dne 14. maja z naslovom: KAMNIŠKI KUR-HAUS NEKDAJ, DANES IN JUTRI. Celotno področje ob Kamniški Bistrici proti izlivu Nevljice je potrebno:
- okoljevarstveno zaščititi,
- prostor namenili športu, zdravstvu, rekreaciji in turizmu,
- že sedaj brezpogojno preprečiti kakršnekoli drugačne namene ali celo širjenje obstoječih onesnaževalcev, med te je treba šteti še RKK in Graditelj.
- urediti cestni promet, tako da Cankarjeva ne bo več mestna obvoznica. Vsi skupaj se moramo vsak po svojih močeh truditi, da bi si Kamnik spet pridobil glas, ki ga je že imel:
»BLED IN KAMNIK STA BISERA KRAJNSKE«
JOŽE JELEN za Zelene Kamnika
O nastajanju
in poimenovanju
kamniških ulic
Nadaljevanje in konec
Način določanja novih imen ulic in dr. je ostal skoraj nespremenjen tudi v naslednjih desetletjih, čeprav žal ni bila v popolnosti zagotovljena kontunuiteta skrbi za to delo. Po letu 1966 tudi jaz nisem več sodeloval pri tem.
Tako je ostala in čakala komunalne ureditve neimenovana Vodnikova ulica (vzporednica Gregorčičeve ulice), prostor pred Frančiškanskim samostanom, vrtom in javnim kegljiščem. Od sprejetih imen jih še nimajo ulice, ki naj hi nosile ime Kamniškega bataljona, Sokolska, Protestantovska, Židovska, Janka Tominca in Franca Vidmarja (Cibra).
Namerno še neimenovani ali na novo nastali ulični deli so po takratnih in poznejših sklepih ostali neoznačeni, da bi se jih poimenovalo po pomembnih ljudeh in dogodkih v prihodnosti.
Če vzamemo v roke načrt mesta Kamnika, ki ga je izdelala občinska geodetska uprava leta 1988 vidimo, da je bilo do tedaj zaznamovanih več kot sto dvajset imen.
Pred volitvami 1990 so vse politične stranke imele svoje javno ob-
javljene programe, v katerih preimenovanja ulic niso postavljale pred reševanje gospodarskih, socialnih in drugih problemov. V stiskah, v katerih je vse več ljudi tudi v naši občini molčečih, se čedalje pogosteje postavlja vprašanje o smotrnosti posameznih akcij, ki jih izvajajo nekatere stranke. Ne gre le za spremembe uličnih napisnih tabel in izdatkov v zvezi z njimi, gre za odrinjenost nas občanov od vplivov na nameravane spremembe.
Od poslancev in drugih odgQvoY-nih v občini pričakujem preudarno presojo glede nameravanih, sprememb. '
Ob koncu bi bralce opozoril na to, da kamniških ulic, cest in trgov do sedaj nikoli nismo poimenovali po tujcih iz drugih držav ali jugoslovanskih republik, kot se je to dogajalo v drugih krajih, izjema je bilo imenovanje Trga v Titov trg. Imenovanje je bilo posledica zahtev občanov, skupščine in delovnih organizacij, potem, ko je Josipa Broza-Tita mestna občina leta 1953 proglasila za častnega meščana. To je bilo v času tržaške krize.
DANILO CERKVENIK
MLADINSKI SiRVIS v • I e n i e
MLADINSKI SERVIS VELENJE
POSLOVALNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, tel. 812-083
Delovni čas: v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 10. do 14.30, ob sredah od 13. do 16. ure.
11. JUNIJ 1992
pisma, odmevi, mnenja, stališča
KAMNIŠKI OBČAN
Pasji park v Kamniku
Sedaj je pri nas Slovencih (ne vseh!) moderno: čim manj otrok in čim več štirinožnih tovarišev.
V Kamniku oziroma v Mekinjah smo imeli v preteklosti »ciganski park« ob Bistrici. Okolica je bila čista, drevje gosto zaraščeno z iglavci in grmičevjem, v katerem je gnezdila truma ptičev, od kosov, ščinkavcev, sinic in hrčkov. Cigani so našli svoj prehodni dom le v poletnem času. Kasneje so ciganski park - starejši so ga še dolgo tako imenovali, prekrstili v Keršmančev park, po lastniku Keršmancu. Tudi tedaj je vse lepo drevje in grmičevje ostalo.
Kmalu po drugi svetovni vojni, ko ni bilo več pravega lastnika, so veliko drevja posekali, češ da je prestaro, novega, žal niso posadili. Tako je zdaj park dvakrat osiromašen, ker so polagoma in zdaj še pogosteje lastniki psov vodili sem svoje štirinožne prijatelje. Vsi vedo, za kaj gre. Zelenica je popolnoma okužena. Kje ste Zeleni Kamnika, da tega ne vidite? Če bi bili pozorni, bi večkrat tudi sredi mesta zapazili pasje iztrebke. Ubogi komunalni čistilec! Dvakrat bi moral prejeti svoj honorar. Sama sem bila letos priča, kako je mladi oče z otrokom nabiral regrat v tem »Pasjem parku«. Opozorila sem ga, da je tu vse okuženo. Tega ni vedel, ker je doma južno od Kamnika. Tudi prebivalci bližine parka so že večkrat opozorili take, ki so hoteli tu nabirati regrat. Lansko leto se je primerilo, da je mlada mamica z majhno punčko sedla na bližnjo klop. Upajmo, da teh klopi Zeleni niso postavili za lastnike psov! Mamica ni vedela, da so tla okužena, a hčerkica, ki se je kratek čas igrala s peskom.
Opozorilo lastnikom psov
Konec meseca aprila je pričel veljati nov odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik. Radi bi opozorili lastnike psov na 6. točko 10. člena odloka, ki se glasi:
- zaradi varstva občanov in premoženja je prepovedano uničevati sadje, poljske in vrtne pridelke oziroma posegati v tuje premoženje. Tako vas lahko sprehod z vašim psom po travniku stane tudi do 2000,00 SLT. Razumljivo je, da kmetovalce razjezi »tacanje« po travniku, metanje kamenja in palic, da o iztrebkih niti ne govorimo. To res ni primerna krma za živino. Kršitelja oz. »pasjega trenerja« lahko prijavi direktno sodniku za prekrške oškodovanec sam. Najbolj so jezni lastniki travnikov ob blokih, saj je njihova lastnina videti kot pasje stranišče. Razumljivo je, da vsak brani svojo lastnino. Poleg tega naj vsak lastnik psa premisli, kako bi reagiral sam, če bi kdo spuščal psa na njegov vrt in uničeval vrtičkarski trud.
Marjeta DOLINAR
je začutila močno srbenje po rokah in nogah. Močno je jokala. Preden je dobila zdravniško pomoč, soji sorodniki, ki živijo v bližini, natrli roke in noge z žganjem, kar je nekoliko ublažilo bolečine. Spomnim se pa tudi negativnega dogodka ob Steletovi hiši. Mimo je mati vodila svojega malega sinčka. Otrok je hodil med dvema kot teleta velikima psoma. Tadva sta silila enkrat v levo, drugič v desno. Mati pa je namesto psov okregal sinčka. Samo: »Ubogi otrok!« sem rekla in pri srcu meje stisnilo.
L. 1941 sem bila zaprta pod nemškim okupatorjem in nato izseljena. A to je bil tujec! Sedanji dogodki v naši domovini pa mi ne gredo v glavo. Ali smo res tako brezčutni do sočloveka, ki trpi! Ali nam res nič ne pove številka 120.000 (reci sto dvajset tisoč) psov v Sloveniji! In na to še jutranji oziroma večerni pozdrav televizijske napovedovalke: »Dober dan, revščina!«
Žalostnih in trpečih obrazov mater z otroki in starih ljudi, izgnanih iz Hrvaške in Bosne, pa ne vidimo in jim ne naklonimo tople besede. V tem času je šele začela brsteti naša svobodna Slovenija. Potrebujemo zaupanje, pogum, nesebično delo, slogo, mir, sodelovanje, zvestobo dani besedi, medsebojno spoštovanje in pomoč, ne pa podtikanja, črnogledosti in oblastiželjnosti. Če ne bomo delali, kar je prav za naš slovenski narod, bo moral iz groba vstati France Prešeren in nas opozoriti: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.«
REZKA ŠKORJAK
Ekološki problem
Komu mar za Stahovico in Županje njive?
Ob branju lepo napisanega prispevka v Kamniškem občanu s seje občinske skupščine o lepi ureditvi mesta Kamnik se krajani Stahovice in Županjih Njiv sprašujemo, če kamniški »velmožje« ne vidijo dlje kot do mestnih vrat Kamnika. Naj se enkrat »vrli gospodje« zapeljejo v Kamniško Bistrico. V Stahovici naj se ustavijo ter si ogledajo barbarsko početje Rudnika kaolina, obrata Kalcit. Prisostvujejo naj miniranju, celotnemu transportu materiala v obrat predelave ter odvozu do porabnikov, toda brez vednosti delavcev, prevoznikov in njihovih šefov. S seboj pa naj pripeljejo še gospoda Jazbin-ška - ministra za urejanje okolja. Vsi prizadeti krajani smo že poslali protest s podpisi prizadetih krajanov (ki jih prilagamo v dokaz) Zelenim Slovenije in gospodu Plutu, vendar nismo dobili nobenega odgovora.
Kaj pomaga obnova ceste v turistični kraj Kamniška Bistrica ter naselji Stahovica in Županje Njive, če tovornjaki navozijo tone prahu in blata iz obrata Kalcit, tako da imamo krajani pravo dimno zaveso in razkopano cestišče.
Prizadeti se vprašujemo, kakšne posledice se bodo pokazale na stanovanjskih hišah po nekajletnem globinskem miniranju v kamnolomu, saj se ob vsakem miniranju čuti stres tal. Zanima nas tudi, kakšna nevarnost grozi ob zrušenju jezu, saj stoji pod kamnolomom, kjer se stalno izvaja globinsko miniranje. Očitno Kamničanov niti malo ne skrbi, kaj bo z njihovim vodovodnim zajetjem, ki je v neposredni bližini kamnoloma. Kalcit namerava razširiti deponijo razsutega materiala dobesedno med stanovanjske hiše v naselju Županjih Njiv, kar je, mirne duše rečeno, pravi kriminal. To početje bomo krajani preprečili, če ne z lepim pa z grdim ali blokado obrata. Že po dosedanjih razgovorih s KS Kamniška Bistrica bi morali razsuti tovor pri prevozih pokrivati s ponjavo, vendar tega nihče ne upošteva. Problem je v kaljenju nočnega miru krajanov, saj v nočni izmeni nakladalec nemoteno obratuje, kar povzroča krajanom neprespane noči.
Zato prizadeti javno sprašujemo kamniško vlado ter odgovorne v državi Sloveniji, kaj nam je storiti in na koga naj se obrnemo po zaščito. Kdo bo kos barbarskemu početju Kalcita oz. njegovih šefov? Verjetno nam boste odgovorili, da so za to pristojne inšpekcijske službe; če so, tega imena niso vredne, saj bi morale bolje opravljati svojo dolžnost ter varovati okolje in naravo, v kateri živimo. Zato zahtevamo, da se z grobim onesnaževanjem našega okolja preneha. Zahtevamo javni odgovor.
Ogorčeni krajani Stahovice in Županjih Njiv
17. svetovni kongres ICSID
Korak naprej v oblikovanju
Naječji svetovni dogodek na področju industrijskega oblikovanja je za nami. Številne razstave industrijskega oblikovanja in vrsta spremljajočih prireditev je še povečala kongresni utrip.
Kako so ga začutili predstavniki nekaterih kamniških podjetij, pa v nadaljevanju.
In kako geslo kongresa - Na križišču - vidijo nekatera sodelujoča podjetja?
Marjan Kocjan (STOL); »Že leta 1985 smo kot eden glavnih sponzorjev podprli idejo o organizaciji kongresa JCSID v Sloveniji, saj imamo zelo dolgo tradicijo industrijskega oblikovanja, ki sega v čase po prvi svetovni vojni in obsega znamenito Thonctovo serijo. Po drugi vojni je bil zelo kmalu ustanovljen oddelek za dizajn, ki ga je vodil prof. Niko Kralj. Iz tega časa izhaja tudi eden najbolje prodajanih kosov slovenskega industrijskega oblikovanja nasploh - stol rex. To je kultura, ki jo podjetje ima, zatoni naključje, da smo bili aktivni udeleženci kongresa. Dejansko smo na nekem križišču, čeprav je bila v Stolu strateška odločitev o smereh razvoja opredeljena že precej pred krizo, v kateri se trenutno nahaja slovenska industrija. Že pred leti smo ugotovili, da prihodnost ni v izvozu lesenih stolov, zato smo prednost dali zahtevnejšim modelom. Trenutno največ tržimo s pisarniškim pohištvom, saj se pri načrtovanju svojih izdelkov trudimo upoštevati svetovne standarde. Perspektiva pa je v tem, da se najdejo prazna mesta v ponudbi na trgu. In to nam delno tudi uspeva, saj imamo neko primerjalno prednost na tr-
Bahovčev stol št. 14, ki ga v Stolu z manjšimi tehnološkimi in oblikovnimi spremembami izdelujejo še danes
gu v tem, da je v naših izdelkih precej ročnega dela in lesenih de-iov, kjer so potrebna posebna mizarska znanja. Na področju veli-koserijskih proizvodov pa je konkurenca veliko hujša. Še do pred kratkim je pri nas veljala miselnost, da mora biti celotna proizvodnja organizirana znotraj ene tovarne; od razreza lesa pa do končnega izdelka. V svetu že dolgo ni tako, saj pomembno vlogo igrajo mala družinska podjetja in obrtniki, specializirani za izdelavo določenih delov končnega pro-
izvoda. In takšna srečanja, kol je bilo to, so pomembna prav zaradi Širjenja obzorij, spoznavanja novih mišljenj in izkušenj, ki pogosto pripeljejo do drugačnih razmišljanj, novih idej in novih dizajnov.«
Jože Zver (Svilanit): »V novih razmerah, v katerih smo se znašli, čutimo, da je dolžnost našega podjetja, da sodeluje pri promociji slovenske države. Svilanit že obvladuje del trga s svojima proizvodnima programoma frotirja in modnih dodatkov. Zavedamo pa se, da je modem dizajn prav tako pomemben kot funkcionalnost izdelka, saj v nasprotnem primeru trg izdelka sploh ne sprejme. In ker trenutno izvažamo skoraj 80% proizvodnje na tuje trge. je še posebej pomembno, da so naši dizajnerji tekoče seznanjeni s svetovnimi modnimi novostmi. Trudimo se tekoče spremljati modne trende, čeprav se ti zelo hitro menjajo. Ta trenutek so hit kravate z vzorci Disne-yevih junakov, ki jih je Evropa ponovno odkrila z odprtjem zabavnega parka v Parizu. Mi jih že izdelujemo. Zato lahko rečem, da smo križišče že prešli, saj smo izvozniki že 25 let. Problem je le
Naše zapise o predstavitvi razvojnega programa Velike planine bom zaključili z orisom bodočega razvoja prometnih povezav (ceste, žičnice), energetskega omrežja, oskrbe z vodo, odvajanje odplak in odpadkov ali z eno besedo, sicer tujko, infrastrukture.
Glede na vse večji poudarek letnemu turizmu lahko donedavnega odmaknjeni predeli zažive kot samostojna enota z okrepitvijo cestne povezave iz smeri Črna do Kranjskega Raka, Rakove ravni in območja pod Ušivcem. Obstajajo torej še vedno težnje po krepitvi tako žičniškega kot cestnega sistema dostopa, ki drug drugega lahko dopolnjujeta.
Glavni namen vzpostavitve močnejše cestne povezave do pod Ušiv-ca je oživitev rekreacijskih površin nižjih predelov ter jih približati večjemu številu obiskovalcev.
Od parkirne ploščadi in cestne zapore dalje pa bi bili možni le izjemni interventni dovozi v smeri proti Dolu in preko Koželovega zglavja do Tihe doline in dalje do planšarskega naselja. Natančni potek trase turistične ceste bo treba določiti z velikim posluhom za ohranitev krajine in naravnih značilnosti okolja.
Na velikoplaninskem območju je predvidenih tudi več sprehajalnih poti, ki bi večinoma lahko služile tudi kot tekaške proge.
Upoštevajoč slabe snežne razmere, se ne kaže kakšna večja potreba po širjenju kapacitet sedežnic in vlečnic. Prav v tem pa je bistvena razlika med vsemi dosedanjimi razvojnimi študijami, ki so megalo-mansko potencirale dejanske prostorske zmogljivosti, ne oziraje se na ekološke posledice.
Zato je v programu predvidena le prestavitev vlečnice s Purmana v Tiho dolino, podaljšanje vlečnice Jurček do nove vlečnice na Zeleni rob. Vlečnico Tiha 1 naj bi nadomestili s sedežnico od Tihe doline do pod Gradišča. Srednji del te trase je namreč izpostavljen stalnemu pomanjkanju snega zaradi vetra. Vlečnici Tiha 2 in Tiha 8 pa naj bi preuredili na električni pogon. Edina nova žičnica naj bi bila sedežnica s platoja pod Ušivcem, kjer bo parkirišče na koncu turistične ceste, do Dovje griče. Smučišča bodo v bistvu na obstoječih lokacijah, s tem da bo dan poseben poudarek ureditvi gozdnih tras za teke na smučeh, smučarske sprehode in hitro hojo.
V smeri planine Dol in Rakove ravni pa bi lahko uredili tudi sanka ške proge.
Zasnova elektrifikacije Velike planine sloni na elektrifikaciji za-
v tem. da smo zaradi znane situacije v bivši Jugoslaviji prisiljeni kar čez noč povečati izvoz na zahodne trge.
Irena Miklavčič (Ideja): Zaradi dolgoletnih prizadevanj in naše ustvarjalnosti smo se odločili za sodelovanje na kongresu. V Sloveniji je dizajniranje notranje opreme še vedno do neke mere zapostavljeno, niti ne moremo povsem aktualno slediti svetu, saj je tehnološki proces pri nas počasnejši, kot pa se zunaj razvijajo modni trendi. Letos dajemo največji poudarek tekstilu za oblazinjanje in pregrinjanje sedežnega pohištva. Bombažne žakardne tkanine se med seboj kombinirajo in dopolnjujejo, prostor pa dobi zaključno podobo z zavesami, izdelanimi iz akrilne tkanine. Gradimo na enostavnih formah, kjer prednja-čijo geometrijski vzorci, čeprav so nekaterim ljubši organski. Naša naloga je, omogočiti potrošnikom doma in v tujini, da bi se v mozaiku naših barv in materialov počutili prijetno. Prav počutje je namreč glavni cilj večjega sestavljanja in kombiniranja tek-stilij v prostoru.«
MATIC ROMŠAK
hodnega dela, s tem da se od Šim-novca do Zelenega roba napelje podzemni kabel, od tod pa preko razdelilne trafo postaje zagotovi električno energijo eventualnemu turističnemu območju višjega ranga na Jamah ter opremi obstoječi žič-niški sistem z diescl agregati. Predvidena je zagotovitev električne energije vsem počitniškim domovom. Bodoči turistični center pod Ušivcem pa naj bi napajali s prostim vodom ob cesti iz Kranjskega Raka.
Pomanjkanje vode je gotovo eden od največjih problemov sodobno zasnovanega razvoja tega turistično rekreacijskega območja. Na voljo so sicer posamezni izviri manjšin zmogljivosti, vendar ne zadostujejo za kritje niti sedanjih, še manj pa bodočih potreb. Zato bo verjetno treba uporabiti obstoječe nižinske sisteme oz. zajetja.
Kot je zapisano v programu, naj bi z vodo prek omrežja oskrbovali le počitniške domove, morda le na enem območju, ki bi tako tržno pridobil na ugledu. Pri tem so imeli načrtovalci v mislih naselje na Jamah. Seveda pa dovod tekoče vode zahteva, da se bo treba posebno skrbno obnašati do na ta način nastajajočih večjih količin odplak in bo treba takoj zagotoviti vse zaščitne ukrepe v zvezi z maskimalnim varovanjem okolja.
Za izvedbo preskrbe z vodo naj bi napeljali na Planino dva tlačna cevovoda, in sicer iz doline Kamniške Bistrice do Šimnovca in dalje do Gradišča ter iz doline Volovljek pod Plešivcem z zajetjem obstoječih vodnih virov.
Kot smo že dejali, tako obstoječe kot nove koncentracije turističnih objektov, terjajo dosleden sistem odvajanja in čiščenja odplak. Zalo bo treba ob najbolj zgoščenih virili onesnaževanja torej ob vseh počitniških domovin (Simnovec, Gradišr če. Zeleni rob, Domžalski dom. Črnuški dom in dom Induplati, Ki-sovec, Rakova Ravan, pod Ušivcem in v Tihi dolini) predvideti izgradnjo ustreznih čistilnih naprav.
Za naselje brez vodovodnega omrežja je predvideno lokalno oz. interno prečiščevanje za vsak objekt posebej, za območje Na Jamah pa naj bi zgradili centralno čistilno napravo za vse hišice, ki bodo priključene na vodovodno omrežje
V zvezi z odpadki, ki so doslej povzročali precej težav pri ohranjanju čistega okolja, je predvideno, da na Planini ne bi bilo nikakršnih stalnih deponij odpadkov, pač pa bi vse odpadke sproti spravljali v dolino. Pri tem naj bi uporabili tudi ustrezno stiskalnico za zmanjšanje prostornine odpadkov in lažji prevoz.
E. SVETEIJ
Še o preimenovanju ulic
Stanujem ,v ulici Toma Brejca in nihče me ni vprašal, če sem proti preimenovanju. Ravno tako nihče ni vprašal mojih polnoletnih otrok, ki so že vsak osebnost zase. In tudi, če bi me kdo vprašal, ne bi podpisala, ker je to manipuliranje z ljudmi.
Toma Brejca nisem poznala. O njem lahko preberem v enciklopediji, da je bii politični delavec. Kamnik tam ni omenjen.
Ime ulice me moti, ker velikokrat pride do zamenjave z ulico Matija Blejca. Pošto dobivamo na Matija Blejca, T. Brejka ... Zakaj je ne preimenujemo v Brejčevo?
V Veliki Lasni stoji plošča, na kateri piše, da je tam Tomo Brejc Matija Blejca povišal v politkomisarja. Torej je hiša spominsko obeležje.
In zakaj ZB in tisti, ki so politično obremenjeni, ne pogledajo v hišo, kdo in kako danes tam živi? Zakaj se ne ozremo okoli in ne pomagamo tistim, ki so potrebni pomoči? Medtem se ukvarjamo z nepomembnimi stvarmi.
Spominjam se gospe, stanovalke naše ulice, ki jo je imenovala Fižolov drevored. In čemu ne Fižolov drevored?!
METKA MALI, Toma Brejca
Presenetilo nas je pisanje v vašem cenjenem časopisu, češ da je kar 83 od 86 v ulici Toma Brejca živečih prebivalcev podpisalo protestno pismo in s tem izkazalo ogorčenje ob poskusu preimenovanja ulice v Maleševo. Ker od naših družinskih članov, trije živimo tukaj, vsi polnoletni, nihče ni ničesar podpisal, isto pa trdi kar nekaj sosedov, smo začudeni, od kod avtorju ta podatek. Ob drugih pisanjih mu svetujemo večjo mero natančnosti, vsaj ob tako kočljivih temah. Veliko uspehov še naprej vam želi.
neogorčena družina Tomšič, Toma Brejca 11 a, Kamnik,
Kdor je imel veliko, ima danes še več!
Pred približno desetimi leti je bila dana od strani SKG naročilnica za popravilo zunanjih vrat v dnevni sobi v stanovanjskem bloku na Ljubljanski 3/a. Ker pa vrat, po ugotovitvah mizarja, ni bilo moč popraviti, je bila naročilnica stornirana. Pred dvema letoma pa so bila v trisobnem stanovanju v I. nadstropju obnovljena vsa vrata in okna (moje stanovanje je v pritličju), ne glede na nujnost. Tako so pred odkupom družbenega stanovanja izkoristili ugodnosti posamezni stanovalci v bloku (brez vednosti predsednika HS) in dobili naročilo za obnovitev oken in vrat, seveda preko zvez in poznanstev na SKG. Sedaj ob odkupu pa so bila vsa stanovanja enako ovrednotena, ne glede na opravljena obnovitvena dela. Blok na Ljubljanski 3/a ima sedaj pisano zunanjo podobo (nova vrata in okna rjave, stara bele barve). Trdim, da smo zamenjave oken in vrat bili potrebni vsi stanovalci v bloku, vendar nismo enako priljubljeni na SKG. Tako so sedaj posamezni stanovalci veliko pridobili na vrednosti stanovanja, kljub temu da so lastniki že svojih stanovanjskih hiš.
A. KODERMAN Ljubljanska 3/a
Razvojni program Velike planine (6)
Najtrši oreh; infrastruktura
PORTRETNE RISBE
JANEZA
PRAPROTNIKA
V kavarni Veronika razstavlja od 22. maja do 19. junija akademski slikar Janez Praprotnik, ki smo ga do sedaj poznali predvsem kot slikarja, ki je v risbah, akvarelih, gvaših in akril-nih podobah najrajši marljivo beležil mediteranske motive v značilni tradiciji barvnega realizma. V zadnjem letu in pol pa je s prejšnjimi likovnimi izkušnjami in kot tenkočuten in občutljiv likovni ustvarjalec, pod travmatskim psihološkim pritiskom znanih balkanskih dogodkov, napravil drastičen preobrat v svojem filozofsko-likovnem mišljenju in naziranju. Tako je ustvaril serijo izredno lucidnih akrilov na papirju, s katerimi je pretrgal realistično tradicijo. Te kompozicije, govorijo še vedno prepričljivo le še z ekspresivnimi potezami in abstraktno barvitostjo, je avtor razstavljal v aprilu in maju 1992 v galeriji Vodnikove domačije v Ljubljani.
Pričujoča razstava portretnih risb, ki jih je Janez Praprotnik prvič predstavil javnosti, je svojevrsten fenomen v dosedanjem umetnikovem in tudi sodobnem slovenskem slikarstvu. Ti izredno »sveži« in likovno prepričljivi črno-beli ali barvni por-tretni krokiji so nastajali v zadnjem času ob slikarjevem siceršnjem poklicnem in slikarskem delu. Praprotnikovi portreti so pravzaprav preizkus in samopotrditev njegovega risarskega znanja in kreativne moči. Včasih so celo samo neobremenjena rutinska vaja, ki pa prinaša iz podzavestnih vrelcev umetnikovega duha presenetljive rezultate. Skieozni, v večini predvsem linearni vehemetno risani portreti, ki jim ne moremo odvzeti ali dodati niti najmanjše linije, so ustvarjalni brez pravega risarskega orodja, s povsem naključnimi risalnimi pripomočki. Pra-protnikove portretne študije so pravzaprav čista fikcija, risbe brez konkretnih modelov. Vendar so upodobljena lahko in so vsakdo izmed nas, našli prijatelji, znanci, ljudje s ceste, iz uradov, iz kina, s televizije; prebivalci Kamnika, Domžal, Ljubljane, Dunaja, Pariza ali New Yorka. Skratka, sami znani neznanci. V nekaterih primerih so nekatere kreature jasno prepoznavne kot v primeru likovno neizčrpne figure Don Kihota. Tudi skozi portret se nam tako kažeta estetska opredelitev umetnika in okolje, v katerem živi in dela.
Slikar Janez Praprotnik je v teh delih ustvaril panoptikum psihološko označenih človeških značajev, za katerimi se skriva kriza družbe, ki sluti tudi katastrofo, ki se v sedanji tragediji, grozoti in norosti balkanskih vojn tudi potrjuje.
PREDSTAVITEV
KULTURNEGA
CENTRA
V okviru muzejskega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani se je v petek, 29. maja, v Valvasorjevi dvorani predstavil Kulturni center Kamnik. Na tiskovni konferenci sta ravnateljica MIRINA ZUPANČIČ in kustos, umetnostni zgodovinar MARKO LESAR govorila o razstavi Staneta Cudermana v Maleševi galeriji v Kamniku in o zbirki - stalni razstavi upognjenega pohištva, kije že od leta 1969 postavljena v kamniškem muzeju v gradu Zaprice in je edina zbirka te vrste pri nas ter ena redkih v Evropi. Predstavljeni sta bili še dve publikaciji: izčrpen in bogat katalog ob Cudermanovi razstavi, ki je razen fotografije in oblikovanja pravzaprav avtorsko delo Marka Lesarja, in katalog o upognjenem pohištvu, ki so ga izdali ob kongresu ICSID.
Izredno, domiselno in funkcionalno oblikovana brošura (oblikovanje MARJAN KOCJAN, fotografija MILAN PAJK) obsega dva dela: »Thonetovo pohištvo« izpod peresa MARKA LESARJA in »Upognjeno pohištvo na Slovenskem«, ki ga je prispevala zgodovinarka, kustosinja ZORA TORKAR. Besedilo je v angleščino prevedel TOMAŽ LONGYKA, katalog je natisnil Gorenjski tisk v Kranju. DUŠAN LIPOVEC
Vrhunsko grafično oblikovanje
Podobe podjetja Stol
V likovnem razstavišču Veronika v Kamniku je bila od 20. maja do 6. junija postavljena razstava »Podoba podjetja Stol 1985-1992«, kije spremljevalna razstava BIO 13, sovpada pa tudi s svetovnim oblikovalskim kongresom ICSID v Ljubljani.
Razstavljeni plakati in publikacije predstavljajo v grafičnem oblikovanju podobo podjetja Stol od leta 1985, ko se je temeljito spremenil imidž firme, tudi zaradi nove ekipe za propagando. Stolove propagandne publikacije sodijo zaradi visoke kvalitete grafičnega designa v sam vrh tovrstne slovenske produkcije. Ta raven je bila dosežena predvsem po zaslugi tandema MARJAN KOCJAN (oblikovanje) - MILAN PAJK (fotografija). Kamničan ing.
arh. Marjan Kocjan je bil za svoja dela večkrat nagrajen, njegovo grafično oblikovanje pa je bilo tudi že proglašeno za likovno delo meseca.
Izstopa nekaj eksponatov, kot so: nepogrešljive »Nove podobe prostorov«, lucidno oblikovana »Pisarniški sistem City« in prospekt »Game«, jasno spoznavni Stolovi stenski koledarji, med katerimi se nam je najbrž najjasneje zapisal v spomin tisti iz leta 1989 z legendarnima Lauren Bacali in Hamphrevem Bogar-tom, ki je hkrati posrečena reklama za kino-fotelje, če omenimo le najbolj vpadljiva dela. Izven konteksta Stolo-vih reklamnih edicij omenimo vsaj še plakata: BIO 12 in Plečnik, ki sta prav tako sad naveze Kocjan-Pajk. Sodobni logotipi, logogrami in znaki, vrhunska tipografija in fo-
tografija z nadihom eksklu-zivnosti in ekstravagantnosti, pa tudi ironije; ne nazadnje pa Kocjanova osebna oblikovalska kreacija in imaginacija, pa naj jo imenujemo post-modernistična ali kako drugače, zaokrožuje podobo Sto-lovega grafičnega propagandnega materiala in ga brez dvoma uvršča v Evropo in Svet. V svet, kjer vizualna reklamna občila danes niso več samo klasično estetsko lepe podobe z nedvoumno jasno sporočilnostjo, temveč hočejo, morejo in morajo tudi ironizirati, zabavati, tudi šokirati, predvsem pa na novo, drugače in na višji umetniški ravni estetizirati naše življenje in okolje.
Omenimo še Stolov novi zaščitni znak z zleknjenim le-vom-sfingo in novim logoti-
pom, ki sta ga družno oblikovala slikar (Kostja Gatnik) in oblikovalec (Kocjan), kot postmodernistično, retro-gardno vračanje k izvorom, k znaku z levom iz davnega začetka tega stoletja; tudi k simbolu, ki pomeni in pomni nekdanjo nesporno kvaliteto nekdanjih Thonetovih, takrat Bahovčevih in Remče-vih, danes Stolovih stolov. Ko smo že pri Thonetovem pohištvu, ne pozabimo omeniti še kataloga o zbirki (Tho-netovega) upognjenega pohištva, ki ga je ob kongresu ICSID izdal s pomočjo Stola Kulturni center Kamnik in ki sta ga izredno lepo, domiselno in estetsko oblikovala spet Kocjan-Pajk. Ta katalog je lahko vzorčen primer kvalitetnega grafičnega oblikovanja!
DUŠAN LIPOVEC
Objavljamo izostalo besedilo
Ponovno odkriti slikar Cuderman
V portretnih študijah so opazna nihanja v kvaliteti. V delih, ki so nastala po naročilu, so portretiranci bolj togo in sladkobno naslikani, prilagojeni filistrsko-meščanskemu (ne)okusu. V slikarsko neobremenjenih podobah prijateljic, prijateljev in žene Berte ter seveda v avtoportretih pa prihaja na dan vsa slikarska moč in nesporni likovni talent. Izredno sugestivni so slikarje-vi lastni portreti: vizionarski avtoportret z naslovom »Meditacija« iz ok. leta 1925, vehementno in suvereno naslikana lastna podoba iz istega leta, skrivnostno-simbolična podoba bledega slikarjevega obraza v polprofilu v temnem ozadju iz leta 1929. Upam si trditi, daje morda najbolj sugestiven zadnji znani avtoportret (kat. št. 93), kjer zre v nas obraz mladega moža, lepih potez in skladne fiziognomije, s pronicljivo hladnim, a odločnim, prav uporniškim izrazom. Ta pogled bomo, zaradi frapantne podobnosti obrazov, pa naj se sliši še tako paradoksalno, videli v petdesetih letih - na filmskih platnih. Pogled večnega (filmskega) »upornika brez razloga« - Jamesa Deana.
Tudi sicer je slikar Stane Cuderman, z nekonvencionalnim stilom življenja, uporništvom in »drugač-
Sosedski obisk
Avstrijci občudovali Kamnih in Komendo
V soboto, 23. maja, je prišlo prvič na obisk v Slovenijo 30 članov Biblične ekumenske skupine iz Beljaka. Doslej so hodili na redne letne obiske le v Furlanijo-Julijsko krajino. Odkar je Slovenija samostojna država in zaradi prijateljskih stikov nekaterih od njih s komendskimi izobraženci, so se tokrat odločili za Slovenijo.
Prva postaja na njihovi poti je bila Komenda. Ž zanimanjem so si ogledali lepote baročne cerkve sv. Petra in še druge zanimivosti stare Ko-
mende, ki jim jih je z besedo približala prof. Anda Peter-lin, dobra poznavalka zgodovine Komende in Kamnika ter voditeljica v avtobusu. Po izdatni malici v lepo urejenem gostišču Slovencev hram so se odpeljali v Stično, kjer so si ogledali starodavno ci-stercijansko opatijo, film o njej, se srečali z opatom Antonom Nadrahom in drugimi redovniki. Vrh njihovega obiska je bilo bogoslužje božje besede in predavanje dr. Bogdana Dolenca, profesorja na ljubljanski Teološki
fakulteti o ekumenskem položaju v nekdanji Jugoslaviji in v Sloveniji.
Avstrijski gostje so se pred slovesom od Slovenije ustavili še v Kamniku, pred tem pa si kratko ogledali slovensko prestolnico. Kamnik jim je zelo ugajal, posebno staro mestno jedro. Z zanimanjem so poslušali, kar jim je prof. Peterlinova povedala o njegovi bogati zgodovini, kulturnem, trgovskem in cerkvenem pomenu. Ogled mesta in njegovih znamenitosti so zaključili s prijetnim pomenkom ob dobri postrežbi v gostišču Planinka.
Pokazalo seje, kot že mnogokrat, da imamo v kamniški občini marsikaj zanimivega pokazati tudi tujim gostom in da ti opazijo tisto, kar marsikomu od kamniških občanov malo pomeni ali skoraj ne vidi več. Kamnik je s svojo prelepo okolico takšen turistični biser, da bi ga veljalo še bolj izbrusiti, najprej pa ohraniti v njegovi pristni podobi za turiste, domačine in zgodovino.
JOŽE PAVLIC
nostjo«, s svojim predvojnim težkim Harlev-Davidsonom, s katerim je izvajal akrobatske figure, vznemirjal Kamničanc. Z vsem tem, s svojo eksotično lepo ženo, foto-grafinjo, in z neobičajno hišo-ate-ljejem-gradičem, ki jo je konec tridesetih let zgradil na griču nad mestom nasproti Malega gradu, si je ustvaril imidž upornika — »z razlogom«, če zopet parafraziramo naslov Dcanovega filma. Zaradi vsega tega, zaradi nekih, danes povsem irelevantnih dogodkov z Nemci med okupacijo, predvsem pa zaradi nepojasnjenih okoliščin njegove tragične smrti leta 1946 v Kamniški Bistrici, je bil, kljub svojemu še vedno dokaj konvenci-onalnem slikarstvu, za (malo)meš-čanstvo vsaj problematičen, za povojni boljševiški režim pa sumljiv in nevaren.
Čeprav včasih ne izraziteje določljivo in nekoliko eklektično, pa tudi kvalitetno, slogovno in nazorsko dokaj heterogeno, ostaja delo Staneta Cudermana eden temeljnih kamnov slovenske likovne umetnosti med obema vojnama. Se bolj poglobljena strokovna raziskovanja o umetnikovem delu in verjetna nova odkritja njegovih slikarskih del bodo prinesla še nova spoznanja o tem našem slikarju, katerega nesrečna usoda se navezuje na vrsto krivičnih in trnjevih življenjskih poti slovenskih umetnikov naše polpreteklosti.
Naj zaključimo z mislijo Ljerke Menašc iz kataloga retrospektive M. Maleša v Moderni galeriji v Ljubljani leta 1974, ko primerja v zaključku besedila dva velikana naše likovne umetnosti, Jakca in Maleša: »Pri prvem skozi ves slogovni razvoj in spremembe veliki etični imperativ, romantična zavzetost za stvar in čustva, pri Malcšu pa v formi in motivu nenehno pričujoča spogledljiva igra, igranje z materijo in samim izrazom. Tam klicaj, tu tri pikice! Poskusimo označiti še Staneta Cudermana: klicaj, tri pikice, vprašaj!
DUŠAN LIPOVEC
ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti
Vrhoplje 73 Tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in montaža telefonskih central Iskra Selecom.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
PETEK, 12. junija, ob 20.30
Renesančno dvorišče gradu Zaprice
VEČER SLOVENSKIH PESMI
Koncert Mešanega pevskega zbora Titan in Tunjiškega okteta
Zborovodkinja: Ana Štele SOBOTA, 13. junija, ob 20. uri
Frančiškanska cerkev, Kamnik
KONCERT BAROČNE GLASBE
Izvaja Simfonični orkester Domžale-Kamnik
Solista: Tomaž Lorenz - violina, Volodja Balžalorsky
- violina
Dirigent: Tomaž Habe
NEDELJA, 14. junija, ob 16. uri
Arboretum Volčji Potok
KONCERT V NARAVI
Izvajata Ženski pevski zbor in Mešani pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik
Zborovodkinji: Olga Štele in Ivica Ropaš
SREDA, 17. junija, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
ODPRTJE RAZSTAVE: VINKO ŽELEZNIKAR
- SLIKE IN GRAFIKE
Razstava bo odprta do 5. julija
PETEK, 19. junija, ob 21. uri
Arboretum Volčji Potok
BIL JE ŠKERJANEC (komedija)
- gledališka predstava na prostem.
Izvaja Mestno gledališče ljubljansko
SOBOTA, 20. junija, ob 19.30
Dvorana Veronika, Kamnik
KONCERT IZ CIKLA MUŠICA AETERNA: EVA BOHTE - klavir
NEDELJA, 21. junija, ob 16. uri
Arboretum Volčji Potok
KONCERT V NARAVI
Izvaja Mešani pevski zbor Titan Kamnik Zborovodkinja: Ana Štele
SREDA, 24. junija, ob 20. uri
Ploščad Veronika, Kamnik
POZDRAV SLOVENIJI
Koncert Ženskega in Moškega PZ DKD Solidarnost, Mešanega PZ Cantemus, Mešanega PZ Titan, Moškega PZ PSPD Lira in Mestne godbe Kamnik na predvečer praznika - dneva državnosti
SOBOTA, 27. junija, in NEDELJA, 28. junija, ob 20. uri
Kulturni dom Komenda
NAJDENČEK
Premiera gledališke predstave o življenju in delu Petra Pavla Glavarja v izvedbi gledališke skupine KD Janez Čebulj iz Komende Režija: Franc Štebe
NEDELJA, 28. junija, ob 16. uri
Arboretum Volčji Potok
KONCERT V NARAVI
Izvaja Moški pevski zbor PSPD Lira iz Kamnika Zborovodja: Samo Vremšak
Ljudski običaji
»O kresi se dan obesi«
Da bi dobro sušili, se kosci priporočajo sv. Medardu (8. 6.), ki že napoveduje košnjo.
9. rožnika godujeta brata sv. Primož in Felicijan, ki sta bila zaradi vere pod Dioklecijanom obglavljena. Njuno češčenjc seje v naših krajih zelo razširilo, saj so jima pri nas postavili kar 30 cerkva. Posebno znana je božjepotna cerkev sv. Primoža nad Kamnikom, ki slovi zaradi prekrasnih stenskih podob. Božja pot je v 17. stol., kot poroča Valvasor, tako zelo slovela, da so obiskovali shode ne samo Kranjci, ampak tudi Štajerci in Korošci.
Tu je duhovnik blagoslavljal ajdo. ki jo je cerkovnik nato delil romarjem, ki so jo doma pomešali med semensko ajdo. Romarji so s seboj prinašali nekaj več ajde in jo dajali cerkovniku, kije imel po ajdovi žetvi tudi pravico do ajdove bere. Za to je obhodil Sorsko polje in vse vasi od Kamnika in Kranja do Škofje Loke in Ljubljane.
»Če o sv. Primožu sadč zeljnate sadike, se gotovo primejo, ker je sv. Primož devetkrat prisegel, da se bodo prijele«, pravijo na Homcu.
Dan sv. Barnaba se je v Podgorju pod Slavnikom v preteklosti že zgodaj pričel. Tega dne (11. 6.) so praznovali pastirji ovčarji. Ob tej priložnosti je moral priti duhovnik v stajo že ob štirih zjutraj in opraviti blagoslov ovac.
Številne panjske končnice in podobe na steklu kažejo prizor, kako stoji pogubljeni starec s hudičem pred čudodelnim svetnikom Antonom Padovanskim. Svetnik, ki goduje 13. 6.. je postal ljudstvu nepogrešljiv pomočnik v najrazličnejših težavah. Za svojega zavetnika so ga bili izbrali vojaki, kasneje pa tudi dekleta, ki bi rade imele moža. Posebno pribežališče je še danes vsem. ki so kaj izgubili. Celo tatovi so ga prosili za pomoč. ..
Ljudstvo je svetnika zamenjevalo s sv. Antonom puščavni-kom (»prešičkarjem«, 17. 1.) in ga zato klicalo na pomoč tudi ob boleznih pri živini. V novejšem času pa verniki zelo radi darujejo za »kruh sv. Antona« - milodare za reveže.
Vidova(15. 6.) pomeni začetek »kmečkega poletja«. VMot-niku so čredniki sv. Vida v prejšnjem stoletju častili kot »ovčjega patrona«, drugod pa naj bi prevzemal nase živalske bolezni ...
Ker je sv. Vid tudi eden od 14 pomočnikov v sili, se je ljudstvo zatekalo k njemu tudi v boleznih, predvsem pri padavici in božjasti. Slovenska (in hrvaška) posebnost je, če se zatekajo k sv. Vidu tudi pri očesnih boleznih.
O vremenu sv. Vida pa velja, da ne sme biti dežja, ker je to zelo slabo za letino...
Morda največje slavje prvotnih rodov pa prihaja s soncem, ko to na svoji poti doseže vrh. Čeprav se astronomsko to zgodi že 21. junija, velja iz starega izročila ohranjeni »kresni dan« med ljudstvom za najdaljši dan v »letu«.
Spoznanje o pojemanju sončne moči je prvotnega človeka vsako leto znova ob tem času navdajalo s strahom za obstoj. V svojem preprostem mišljenju pa je menil, da more z magičnimi sredstvi Soncu ohraniti moč. Takšno čarno sredstvo, kije »pomagalo« Soncu, da ne bi omagalo in shiralo, je bil ogenj.
Človek je v Soncu videl vir življenja. Sonce mu je dajalo svetlobo in toploto, omogočalo je rast in zorenje pridelkov. Slavja ob ognju so se po animističnih predstavah udeleževali tudi duhovi rajnih. Živi so jim ob tej priliki žrtvovali, ogenj pa jih je branil pred njimi...
Božansko Sonce je dobilo tudi človeško podobo. Staroslo-vanski Svetovit, »zlatolasi in zlatoroki sin nebeškega vladarja«, je bil pri Slovencih Kresnik.
V krščanski dobi so poganske motive zamenjali s krščanskimi. Tako je Kresnika uspešno izpodrival sv. Janez Krstnik, ki praznuje na večer pred 24. rožnikom. Ta svetnik se je pri nas lažje uveljavil, ker sta si naziv »Krstnik« in »Kresnik« (Krsnik) v govoru docela enaka. Zato se je sčasoma poganski Kresnik povsem umaknil, ime sv. Janeza pa se je tako priljubilo, da je postalo menda najbolj razširjeno slovensko krstno ime.
Prvi pisni viri o kresovih izhajajo šele iz 13. stol. Docela so že pokristjanjeni, zato jih imenujemo pri nas kar ivanjske ali šentjanževske kresove, katerih prvotni smisel je že zbledel. Kresni večer pa nikakor ni izgubil svoje nekdanje skrivnosti, kajti še dolgo so pri nas spoštovali staro šego, da se mora ogenj za prižiganje kresa ukresati iz kremena, sicer da nima prave moči. Okoli kresa pa so se tu in tam sprožile nespoštljive spletke. Pogosto se je namreč zgodilo, da je kres »zacvetel«, kar pomeni, da je zagorel dan ali dva prezgodaj, kar je bilo ponavadi »delo« fantov iz sosednje vasi...
Da kurijo kresove v istem času vsi Slovenci z drugimi Slovani (in Germani) vred najrajši po hribih in gorah, izvira iz prepričanja poganske dobe. Na ta način je bil prvotni človek bliže soncu. Danes kresujejo večidel na starih kresiščih, zato da se ogenj lepo vidi daleč po okolici.
Pobuda za kresovanje je prehajala od fantov čedalje bolj na mlajše dečike, ki so po hišah zbirali »fuštre« (butare) dračja. Gorenjski zbiralci so naložili dračja okoli »kresnega mlaja«, ki so ga dekleta okrasila z vrtnicami in rdečimi nageljni. Ta mlaj ali drog z vsem okrasjem vred zgori.
Pesem in vriskanje se oglašata ob kresovih po vsem Slovenskem, toda čisto obredne pesmi in plesi so se ohranili le še v Beli krajini.
Ognju je človek že v predavnini pripisoval očiščevalno moč. Če skočiš čezenj, te ne le očisti, ampak ti tudi da skrivnostnih moči, ki te obvarujejo bolezni in čarov... Skakanje čez ivanjske kresove so upodabljali tudi na panjskih končnicah.
Kresni ogenj pa ni plamenel samo iz grmade na hribu. Magično vzdušje so ustvarjale tudi druge obredne šege, ki so povezovale človeka s Soncem.
V indoevropskih predstavah je simbol Sonca — kolo. »Obstalemu« Soncu je bilo potrebno pomagati z magičnim sredstvom, ki naj bi o kresu bili »ognjena kolesca« (s slamo ovita in zažgana), ki so jih spuščali z gore. Vir: N. Kurct, Praznično leto Slovencev, 1. knjiga
MATEJA RADEŽ
(se nadaljuje)
Pred izidom knjige o zvonovih na Slovenskem (4)
Lepo mi poje ta kamniški zvon
Ne le s svojim glasom, tudi z raznimi napisi in podobami nam zvonovi sporočajo marsikaj. Posebno starejši bronasti zvonovi imajo po več napisov, ulitih navadno nekje na spodnjem robu. Skoraj vedno je na zvonu posvetilo, sledi ime livarne, kraj uliva-nja, tekoča številka izdelka in pa letnica izdelave. Redko pa imajo navedeno težo. Starejši zvonovi imajo napise še v latinščini ali nemščini, novejši izdelki pa v slovenščini. Kakšna sporočila so zapisana na naših zvonovih? Oglejmo si nekaj primerov. Srednji zvon iz leta 1491 pri Sv. Primožu ima v toski pisavi napisano: OREX GLORIE VENI CUM PACE + SANCTE PRIMUS ORA PRO NOBIS - V O kralj slave, pridi z mirom + Sveti Primož prosi za nas. Na zvonu iz leta 1739 pri Sv. Neži na Selih je napisano: SANCTA AGNES ORA PRO NOBIS - LVCAS DIMIZ ME FVDIT LABACI ANNO 1739 FVS CLEMENTS XII PONT. CAROLO VI. IMP. LEOPOLDO RASP BLEB. STAIN     VICARIO LOCI
FRANC. MICH. PAGLOVITZ
- Sveta Neža prosi za nas - Luka Dimic me je vlil v Ljubljani leta 1739, koje bil papež Klemen XII, cesar Karel VI, dekan v Kamniku Leopold Rasp in tukaj krajevni vikar Mihael Pa-glovec.
V prejšnjem stoletju izdelani zvonovi pa že nosijo posvetila, napisana v slovenščini. Veliki zvon v Tunjicah, ki je bil ulit leta 1864, nosi napis: »Kamorkol se glas moj sliši — milost Božja vas obiši«. Veliki zvon na Homcu pa ima napis: »Ko slišite zvonjenje, se odkrijte in molite Angelsko čaščenje«. Mali zvon pa ima napis: »Ko me slišite zvoniti, je treba za duše vic moliti«. Mali zvon v Stranjah pa ima napis: »Glejte, križ Gospodov blišči - proč od nas sovražne moči«. Posebnost je tudi napis na velikem zvonu
— kronogram - v Komendi: »Vsi ti Petri VLII V sVeteM LeTV V čast BogfV In presVetl DeVICI In prVakV, apostoLoV PetrV«. Vse velike črke so hkrati tudi rimske številke in seštete nam dajo letnico svetega leta, ki
ga napis omenja in je hkrati tudi letnica vlivanja zvona - 1925.
Poglejmo še posebno zanimiv napis na zvonu v cerkvi Sv. Jošta nad Kranjem. Ta zvon je bil ulit okoli leta 1834 iz v morju potopljenih turških bronastih topov, napis zanj pa je sestavil v verzih sam dr. France Prešeren in se glasi:
Moj bron je najden bil v dnu morja,
ko Turčije kraljestvo v Heladi
končal je Navarin.
Ga kupi romar,
ga Samassa v zvon prelije,
glasim zdaj Božjo čast iz Svetga
Jošta lin
Na zunanjih bokih naših zvonov skoraj vedno najdemo eno ali več podob - ikon. Razumljivo, največkrat je upodobljen Kristus na križu. Kar velikokrat najdemo upodobljenega Sv. Florija-na, ki mu je v mnogih cerkvah posvečen en zvon, da bi nas ta svetnik varoval pred »časnim in večnim ognjem «. Tudi podobo Marije in sv. Jožefa dostikrat nosijo zvonovi. Vsaka cerkev ima
tudi svojega zavetnika, ki pa je navadno tudi upodobljen na nekem zvonu.
Poleg napisov in podob ima večina zvonov tudi okrasitve nad spodnjim robom in pod zgornjim robom v obliki venca ornamen-tov. Posebno na starejših zvonovih najdemo zelo lepe okrasitve, najlepše pa imajo zvonovi, ki jih je ulival Albert Samassa.
Še mnogo zanimivosti bi lahko napisali o naših zvonovih. Če kdaj ob praznovanju ali žegnanju slišite in vidite pritrkovalce v zvoniku, se kar korajžno povzpnite po stopnicah do zvonov. Vedno se še najde kak prost kotiček v navadno tesnih zvonikih, kjer boste sami lahko opazovali lepoto zvonov, poslušali njihove mogočne glasove, opazovali izurjene pritrkovalce in uživali čudovite razglede iz naših zvonikov. Vedno pa se trudimo in delajmo tako, da nam bodo naši zvonovi lahko oznanjali čimveč lepih dogodkov. Kaj nam bodo oznanjali, je odvisno predvsem od nas - ne od zvonov!
Da je popis zvonov v dekaniji in občini Kamnik uspešno opravljen, izrekam zahvalo vsem župnikom, ki so z razumevanjem pomagali pri tem delu, zahvala tudi cerkovnikom in ključarjem. Posebna zahvala pa župniku s Sel. gospodu Francu Turku, za vsestransko pomoč.
(Konec) FRANC HVALE
Skozi pokrajine in čas
IZ JORDANIJE V IZRAEL
PREDGOVOR
Z vse večjim širjenjem krščanske vere je vse bolj raslo med ljudmi tudi zanimanje za »Sveto deželo«. Najprej so jo začeli obiskovati romarji iz krščanskega in muslimanskega sveta; zaradi izredno številnih in dragocenih zgodovinskih in drugih znamenitosti pa zahaja tja tudi vse več turistično naravnanih ljudi. Več milijonov jih je doslej že obiskalo ta kraj: iz Amerike, Azije, Avstralije in Evrope, med katerimi smo vse bolj vidni tudi Slovenci. Tudi mi se bomo napotili tja, v mislih, ob prebiranju geografskih in zgodovinskih podatkov ter izkušenj s poti: od A man a in Petre  v  Jordaniji  do vstopa
v Izrael, kjer se bomo največ po-mudili ob mestih v Judeji in Galileji, nekaj prostora pa bomo namenili tudi znamenitemu Jordanskemu jarku z Genezereškim jezerom in Mrtvim morjem.
Razvaline najstarejšega dela Jeruzalema
POKRAJINSKI ORIS IN
PREBIVALSTVO
IZRAELA
Pred ustanovitvijo izraelske države leta 1947 so vse njeno sedanje ozemlje in ves svet med obalo Sredozemskega morja in Jordanskim jarkom, kjer od severa do Mrtvega morja teče reka Jordan, imenovali Palestina.
V Izraelu, ki meri z okupiranim zahodnim bregom Jordana, vzhodnim delom Jeruzalema, delom Golana in Gaze, 20.770 km2 (samo 514 km2 več kot Slovenija), živi 4,4 milij. prebivalcev. Od tega je 82% Izraelcev in 14% Arabcev (Palestincev). V istem razmerju žive v Izraelu tudi judje in muslimani, poleg njih pa še 2% katoličanov in 2% predstavnikov drugih verskih skupin, med katerimi velja posebej omeniti druze, ki verujejo, podobno kot hindujski verniki v Indiji, v reinkarnacijo, to je v ponovno zemeljsko bivanje človeka.
Glavno mesto Izraela je Jeruzalem z 0,5 milijona prebivalcev! največje mesto pa je Tel Avi-v-Yafo, ki šteje kar 1,5 milijona
prebivalcev. Nagosteje je naseljena obalna ravnina ob Sredozemskem morju, kjer živi kar štiri petine prebivalstva Izraela.
V pokrajinskem pogledu sestavljajo ta svet štiri izrazitejše naravnogeografske enote:
- Obalna ravnina ob Sredozemskem morju (Šaron, Šefela) med Libanonom na severu in Egiptom na jugu, ki je dolga 187 km in široka do 20 km, in severno od pogorja Karmel, v južni Galileji, ravnina Jesreel, ki se povezuje s severnim delom Jordanskega jarka.
dr. MARKO ŽEROVNIK (se nadaljuje)
[APREDEK
DOMŽALE
V veliki nagradni akciji, ki jo je za svoje kupce organiziralo Trgovsko gostinsko podjetje Napredek iz Domžal, so bili izžrebani
Cerar Marjan, Prevoje 1, Blagovica, Jug Nežka, Vojkova 28, Ljubljana, Sadiku Šukri, Ljubljanska 84, Domžale, Ravnikar Matic, Stegne 2, Kamnik, Rebenak Francka, Srednje Jarše 38, Domžale, Marko Franci, Mušičeva 9, Vir, Rebenak Francka, Srednje Jarše 38, Domžale, Mežnar Angela, Žnidaršičeva, N. M., Tome Anka, Pirš Jožeta Luke 9, Radomlje, Likeb Stojan, Knezova 36, Ljubljana, Šimec Franci, Krašnja 61, Lukovica, Fatmir Ibraimi, Kettejeva 12, Kociper Milena, Podboršt 5, Komenda, Mohar Angela, Kreigherjeva 6, Domžale, Iskra Renata, Ljubljanska 89, Domžale, Koderman Pavovec Vesna, Krožna 8, Domžale, Sironič Štefan, Planina 1, Kranj, Zakot-nik Edvard, Rintovška 7, Ljubljana, Jerkič Marija, Valvazor-jeva 16, Domžale, Strehar Helena, Gora 8, Vače, Sare Marjan, Žiče 18, Radomlje, Satramšak Milan, Glavarjeva 4, Mengeš, Orjag, Tratnikova 8, Brod, Naler Anka Pot v zeleni gaj 14, Lj.-Polje, Blanc Mirko, Simona Jenka 13, Domžale, Pajk Vanja, Teneliše 10, Litija, Korošec Slavko, Miševa 7, Domžale, Banko Anton, Dragomelj 94, Domžale, Balažič Francka, Stritarjeva 22, Domžale, Lojen Tanja, Župančičeva 11, Domžale. Nolimal Dušan, Veljka Vlahovičeva 1/b, Domžale, Šemso Agovič, Županje njive, Stahovica, Žibert Branka, Prečna 14. Domžale, Grilj Anon, Bukovčeva 3, Vir, Škrnjarič Natalija, Jakopičeva 5, Kamnik, Majdič Pepca, Vegova 8, Moravče, Jaleb Ana, Zikova 7, Kamnik, Zupane Olga, Dob, Ulica 7. avgusta 24, Novak Mateja, Spodnje Jarše 46, Domžale
40 Napredkovih tort prejmejo vsi izžrebani, Blaž Patarčec iz Topol 11, p. Mengeš, pa prejme še osebni avto R 5 Campus
Izžrebanci lahko dvignejo kupone za prevzem tort na kreditnem oddelku blagovnice Vele v Domžalah do 30. 6. 1992
Izžrebancem iskreno čestitamo!
V BLAGOVNICI VELE BOGATA DISKONTNA PRODAJA ŽIVIL IN
NOVO
- PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV (konfekcija, perilo...)
Nov začetek
cestnohitrostnega
motociklizma
Sekcija za motošport deluje praktično že od ustanovitve kamniškega AMD. V njenem okviru so cestno hitrostna tekmovanja, motokros in avtokros. Pristaši tekmovanj v avtokrosu skozi vso sezono organizirajo tekmovanja na tekmovališču na Vrhniki, manj pa vemo o dejavnosti eestno-hitrostnih ter motokros tekmovanj.
Na tem področju je AMD zastopan z dvema vrhunskima tekmovalcema, ki s svojimi rezultati segata v vrh Slovenije; tekmujeta pa tudi v evropskem okviru. To sta Silvo Habat in Gregor Goreč.
Silvo Habat je tekmovalec z desetletnim stažem v cestnohi-trostnih dirkah. Rojen je bil I. 1954 in je z aktivnim tekmovanjem začel razmeroma pozno: v letu 1981 v takratni kategoriji M/. - 250. Naslednje leto si je kupil staro YAMAIIO, ki pa zaradi vseh pomanjkljivosti ni zdržala do konca niti enega tekmovanja. Ker je bila želja po tekmovanju in uspehu velika, je Silvo zbral dovolj denarja in kupil novo yamaho, ki je prinesla tako
željene prve rezultate, saj je že 1984. leta postal državni prvak takratne Jugoslavije. Naslednje leto je svoj uspeh ponovil. Leta 1986 je zaradi tretjič osvojenega državnega prvenstva dobil zlato čelado, najvišje priznanje v mo-tošportu takratne Jugoslavije.
V tem času je tekmoval tudi Kamničan Božo Janežič, čigar uspehi so znani. V letu 1987 je Silvo Habat prestopil v tako imenovani kraljevski razred do 500 ccm. Tu je tekmoval s tako ble-stečimi imeni tega športa, kot so: Spencer, Lavson, Gardner, Ra-iney in drugi.
S svojo tricilindrično Hondo 125 KM je dosegel 14. mesto na svetovnem prvenstvu, medtem ko so tovarniške ekipe že takrat vozile motorje s 4 cilindri ter 165 KM. V sezoni 1988 je na evropskem prvenstvu v Mugellu (I) dosegel zavidljivo 6. mesto. Zaradi osebnih razlogov je v sezoni 1989 in 1990 prenehal s tekmovanjem. Nemirni duh dirkača tekmovalca se ni umiril, zato je sredi sezone 1991 kupil yamaho 250 ecm (letnik 1990) ter se ponovno pridružil tekmovalcem.
Na nedavni dirki v Portorožu 1992 si je priboril 1. startno pozicijo, saj je bil po rezultatih treninga kar 1,3 sek pred drugo-uvrščenim Italijanom Georgiom Viellzezjem. Po uspelem startu pa je v drugem krogu padel, vendar je kljub temu dosegel 5. mesto. Da je njegova vrnitev na tek-movališča stvarna, nam potrjuje tudi načrt tekmovanj, na katerih bo zastopal barve države Slovenije ter predstavljal tudi mesto Kamnik.
Gregor Goreč iz Radomelj je mlajši tekmovalec, saj je rojen 1971. Kljub temu da tekmuje bistveno krajši čas (od 1985), kažejo njegovi rezultati, da je talentiran in vztrajen. L. 1985 je kot 14-leten pričel tekmovati v razredu do 50 ccm ter si je štiri leta pridobival ustrezne izkušnje v razredu do 125 ccm, v katerem tekmuje sedaj.
Že v razredu do 50 ccm je osvojil šestkrat prvenstvo Slovenije, trikrat pa je bil tudi prvak bivše Jugoslavije. Tudi v evropskem merilu je osvajal točke, ki so mlademu tekmovalcu dejale novo spodbudo in voljo.
V sredini Silvo Habat in Gregor Goreč
Tekmovalna sezona 1992 se je za Gregorja uspešno začela. V Portorožu, na prvenstvu Slovenije je osvojil prvo mesto, saj je prehitel drugouvrščenega Jermana (HB Internacional) kar za 17 sekund.
Nato se je udeležil dirke v razredu do  125 ccm v Mostu
(ČSR), kjer se je odvijalo tekmovanje oz. odprto prvenstvo Švice; zasedel je 3. mesto ter tako prvič na mednarodnem tekmovanju v tujini kot tekmovalec Slovenije stal na stopničkah za zmagovalce.
Načrt letošnjih tekmovanj Gregorja Gorca in Silva Habata je bogat in pester. Kaže, da bo-
mo letos tudi na straneh našega časopisa še večkrat zabeležili njuni imeni.
AMD Kamnik pa si je z njunim članstvom pridobil velik ugled med drugimi AMD. Pred njim pa je tudi obveza za vsestransko moralno, pa tudi materialno pomoč.
TJAŠA GRKMAN
Motokrosisti uspešno začeli sezono
Kljub neurejenim oz. onemogočenim možnostim za trening (polemiko v zvezi s progo za motokros ste prebirali v nekaj zadnjih številk Kamniškega občana) so kamniški motokrosisti uspešno začeli novo sezono pod okriljem AMD Kamnik - sekcije za motokros.
Organizacijo in predstavitev tekmovalcev v motokrosu boste lahko prebrali v naslednji številki Kamniškega občana, danes pa bomo na kratko predstavili rezultate letošnje sezone.
Prva dirka v motokrosu je bila v Sotini pri Murski Soboti, kjer so startali najmlajši tekmovalci do 80 ccm, stari do 12 let. Pred-
stavnik AMD Kamnik DEJAN KOŠIR je dosegel prvo mesto, medtem ko se je najboljši tekmovalec zadnjih let SEBASTJAN KERN na treningu hudo poškodoval.
Člani pa so svojo sezono začeli na veliko noč, 20. aprila 1992, v Lenartu, in sicer v kategoriji 80 ccm, 125 ccm in 250 ccm. V kategoriji 80 ccm so startali trije tekmovalci AMD Kamnik in zasedli naslednja mesta: ROMAN JELEN 8. mesto, BLAŽ STRE-HOVEC 11. mesto in ROK SITAR 13. mesto. V kategoriji 125 ccm je štartal EMIL VETO-RAZŽI in zasedel 9. mesto, medtem ko se je PRIMOŽ GRKMAN hudo poškodoval že
Zmaga dupliških odbojkaric
v pripravljalnem obdobju. V kategoriji 250 ccm pa se je začel ogorčen boj za novega državnega prvaka med Kamničanom JANEZOM JUHANTOM in JA-NIJEM SITARJEM. V prvi vožnji je zmagal Juhant, v drugi pa Sitar, tako da je Juhant z istim številom točk dosegel 2. mesto.
1. maja 1992 pa je bila druga dirka v Dolenjskih Toplicah, kjer so Kamničani spet odlično vozili, saj je bil v kategoriji 80 ccm Jelen 2., Strehovec6. in Sitar 11. V kategoriji 125 ccm pa je bil Veto-razzi 7. V kategoriji 250 ccm pa se je ponovila situacija iz Lenarta, kjer je bil Juhant spet drugi z istim številom točk kot Sitar.
Že 10. maja so kamniški motokrosisti startali na zelo zahtevni progi v Brežicah. V kategoriji 80 ccm je bil Jelen 8., Strehovec 11. in Sitar 13., v kategoriji 125 ccm je bil Vetorazzi kljub večkratnim padcem 17., v kategoriji 250 ccm pa se je rezultat prejšnjih dirk ponovil.
Teden dni pozneje, t. j. 17. maja, pa je bila dirka v Radencih. Zaradi slabo pripravljene proge so vsi tekmovalci bojkotirali tekmo, tako da je bila odpovedana.
Že 31. maja pa se bo pričelo tekmovanje v supermotokrosu v Velenju, kjer bodo barve Kamnika zastopali vsi kamniški motokrosisti. T. G.
Najboljši kegljači so med obrtniki
Končano je občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju. Bilo je kar nekaj napetih dvobojev in tudi presenečenj ni manjkalo. Razen prvih štirih ekip so druge za nianso slabše. Tekme s obile zanimive in so se odločale v zadnjih metih in z nekaj keglji razlike.
Obrtniki so letos potrdili dobro formo, saj so ponovili lanskoletni uspeh in osvojili 1. mesto. Že v rednem delu so vodili z nekaj točkami naskoka in v končnici sta bila oba tekmeca za prvo mesto premagana z veliko razliko v kegljih.
Končni vrstni red:
1. Obrtna zbornica, 2. Lipa, 3. Veronika, 4. KIK, 5. Stol L, 6. Titan, 7. Zarja, 8. Eta, 9. Al-prem, 10. Stol, II., 11. Upokojenci, 12. Žito.
Obrtniki so nastopili v naslednji postavi: Emil in Mitja Grzin-čič, Marjan Kosirnik, Miran Markovič, Branko Maric, Brane Potočnik, Vojko Poljanšck, Vinko Polak, Rafael Vrankar.
Ko že govorimo o uspehih v kegljanju, povejmo še to, da smo imeniten uspeh, 1. mesto dosegli na zadnjem državnem prvenstvu obrtnikov v Celju in tako postali »prvi državni prvaki«.
Tudi smučarji nismo od muh. Na gorenjskem prvenstvu smo se odlično odrezali. Moška skupina je dosegla 1. mesto, ženska 3.
Odbojkarice KS Duplica se že več let udeležujemo tekovanj v okviru Kamniško-domžalske trim lige, ki jo organizira ZTKO Domžale. V prejšnjih letih nam je KS Duplica krila stroške uporabe telovadnice na Duplici ter tudi stroške prijavnine za tekmovanja. Ker KS dupliea sedaj zaradi neizglasovanega samoprispevka nima več sredstev za sofinanciranje športnih aktivnosti, nam je v tej sezoni pomagal Caslor z Duplice ter plačal stroške prijavnine za udeležbo na tekmovanjih v tej ligi, za kar se mu ob tej priliki zahvaljujemo.
V zimski sezoni 1991-1992 so se tekmovanja odvijala v prostorih telovadnice OŠ v Mengšu. Sodelovale so ekipe odbojkaric Mengeš L, Mengeš II., gasilsko društvo Domžale, Lek Mengeš, Stol Kamnik, Dom upokojencev Kamnik ter KS Duplica. Ekipe so tekmovale po pravilu - vsaka z vsako na dva dobljena seta. Prve tri ekipe so se uvrstile v finalno tekmovanje na katerem je ekipa KS Duplica zasedla 1. mesto ter si tako kot v lanski sezoni ponovno priborila zlato medaljo.
Za ekipo KS Duplica so tekmovala: I. Forte, R. Jerman, N., Osolin, H. Omovšek, N. Flajs, D. Božičnik, T. Karner in H. Križnik.
Zmaga v Kamniško-domžalski trim ligi nas je vzpodbudila, da smo se vključile v tekmovanje v okviru občinske lige v odbojki Kamnik.
ODBOJKARICE KD DUPLICA
Jadralno padalstvo
Pokal Kamnika
Društvo za letenje z jadralnimi padali POLET iz Kamnika je v začetku maja organiziralo tekmovanje jadralnih padalcev v disciplini točnost pristajanja. Tekmovalci so vzleteli na Veliki planini, pristajali pa so v Godiču. Klub temu da vreme ni bilo najbolj naklonjeno organizatorjem, je tekmovanje lepo uspelo. Tekmovanja, ki je bilo organizirano na medklubski ravni, se je udeležilo 52 pilotov iz 10 slovenskih klubov, med njimi pa so bili tudi nekateri naši najboljši piloti in reprezentanti.
Poleg pokalov, ki so jih prijeli najboljši tekmovalci, je glavni pokrovitelj tekmovanja, firma NOVI GRANITI iz Stranj, ki je tudi sicer zelo naklonjena jadralnim padalcem, poklonila prvo-uvrščenim tekmovalcem marmornate mize. Vsi tekmovalci, tudi tisti, slabše uvrščeni, so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali Kemostik, Urko, Lek, Petrol, Donit, Trgovina Janez, Titan in še nekateri. Tekmovalci so se po tekmovanju zadovoljni razšli v želji, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno. Radi bi se zahvalili tudi gospodu Janezu Zobavniku iz Godiča, ki nam je odstopil del travnika, kjer so tekmovalci pristajali, prav tako pa se zahvaljujemo za sodelovanje tudi drugim krajanom Godiča. REZULTATI:
1. Sebastjan Podbregar, (DJP Velenje), 2. Peter Slapar, (POLET Kamnik), 3. Sandi Marinčič, (KIMFI.Y).      D, o.
mesto, v skupni razvrstitvi pa drugo mesto.
Tudi med posamezniki smo stali na vseh treh stopničkah za zmagovalce. Obrtniki smo s tem dokazali, da nismo samo dobri delavci, ampak tudi dobri športniki.
VINKO POLAK
MARATON MOSTE 1992
Kolesarski navdušenci pri krajevni skupnosti Moste prirejajo letos že deseti, jubilejni maraton Moste 1992.
Maraton bo v nedeljo, 21. junija, prijave bodo zbirali od 7. do 7.45 pred osnovno šolo Moste. Prireditev bo ob vsakem vremenu, primerna pa je za vse kolesarje, ki zdržijo 80 kilometrov vožnje. Otroci, mlajši od 14 let, lahko vozijo le v spremstvu odrasle osebe.
Kolesarji bodo sicer vozili na lastno odgovornost, vendar bodo nezgodno zavarovani pri Zavarovalnici Triglav, in so dolžni upoštevati navodila organizatorjev.
Štartnina znaša za odrasle 300 tolarjev, otroci, mlajši od 14. leta, bodo lahko po progi peljali brezplačno. Vsi udeleženci bodo prejeli medaljo, ki so jo letos na novo oblikovali, po končani vožnji jih bodo tudi pogostili s pivom. Prireditev so podprli trgovina Scorpio iz Most, Pivovarna Union, Zavarovalnica Triglav, Petrol Ljubljana, Karntncr Sparkassc in Fructal Ajdovščina.
Šahovske novice
Za predsednika novega občinskega šahovskega odbora je bil izvoljen FRANC POGLAJEN, za tajnika Peter Plevel - oba iz Komende, za predsednika nadzornega odbora pa Marjan Ogri-nec iz Kamnika. Letos bo občinski šahovski odbor organiziral šahovska dvoboja v spomin prof. Ivana Zika in Milana Osolina z najboljšo selekcijo domžalske občine, letni nagradni šahovski turnir v aktivnem šahu, moštveni šahovski turnir ekip kamniškega območja in nagradni šahovski hi-tropotezni turnir ob občinskem prazniku, 27. juliju, samo za šahiste kamniške občine.
Šahovska ekipa upokojencev v sestavi Albin Štrajhar, Franc Ravnikar, Marjan Ogrincc, Lado Podgoršek in Franc Humar je na tekmovanju moštev DU gorenjske regije zasedla drugo mesto za Škofjo Loko in pred močnimi ekipami Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča.
Vabimo vse ljubitelje šahovske igre, naj se udeležujejo rednih mesečnih hitropoteznih turnirjev v klubskih prostorih v Kolodvorski ulici 5 v Kamniku vsak prvi ponedeljek s pričetkom ob 17.30 uri. M. O.
Uspešno v Trbovljah
Učenci OŠ 27. julij iz Kamnika so se tudi letos udeležili področnih športnih iger šol s prilagojenim programom ljubljanskega področja, ki so bile 23. maja v Trbovljah.
Atletika in mali nogomet sta bila področji, na katerih se je pomerilo preko sto tekmovalcev iz enajstih šol.
V malem nogometu je naša ekipa zasedla drugo mesto v konkurenci petih ekip. Dva učenca: Aleš KOROŠEC in Nusmir ČAMDŽIĆ pa sta se uvrstila v ekipo ljubljanskega področja, ki bo sodelovala na republiškem tekmovanju.
V atletskih disciplinah je iz naše šole sodelovalo šest učencev. Njihovi dosežki:
PIONIRKE - 60 m: 1. mesto
- Metka PODBEVŠEK. čas 8.73 (s tem rezultatom se je uvrstila na republiške športne igre šol s prilagojenim programom v NOVEM MESTU).
PIONIRJI - 60 m: 3. mesto
- Damjan ZAPLOTNIK PIONIRJI - MET ŽOGICE: 2.
mesto - Sandi HRIBAR 65 m, 4. mesto - Aleš KOROŠEC, 14. mesto - Sandi KUHAR.
ZĐRAVKO SLEVEC
10 LET . KINOLOŠKEGA DRUŠTVA KAMNIK
Kamniško kinološko društvo praznuje letos K), obletnico delovanja. Konec meseca junija bo izpite opravljala žc 11. generacija psov vseh pasem. Psi bodo delali izpit iz vaje poslušnosti in sledenja, obrambe in napada. Namen šolanja je, da se psi znajo obnašati v urbanem okolju.
Tako kot vsako leto bo tudi letos potekala mala šola za pse v starosti od 6. do 9. meseca oz. do enega leta. Vpis v malo šolo bo v četrtek in petek, 11. in 12. 6., ob 17. uri, in v soboto, 13. 6., ob 17. uri na društvenem vežbališču Kinološkega društva Kamnik (cesta proti Tu-njicam - za tovarno KIK).
Ob 10. obletnici pa Kinološko društvo vabi vse kinologe in druge ljubitelje psov na kinološki piknik, ki ho v soboto, 13. junija, ob 17. uri na društvenem vežbališču. Takrat si boste lahko ogledali nastop šolanih psov in videli, kaj vse se psi v našem društvu lahko naučijo. Vabljeni!       MAJA KOROŠEC
ŠIVAM ZA VSO DRUŽINO
Telefon 712-771, 711-435.
1. JUNIJ 1992
otroški kotiček,
KAMNIŠKI OBČAN
Nekaj za vas, otroci!      Dan odprtih vrat
Materin jezik je dragocena vrednota
Na tekmovanju za Cankarjevo priznanje
Ne morem reči, da me je tlačila mora, zaspati pa le nisem mogel. V mislih sem znova in znova preletel vse znanje slovenščine, ki sem ga pridobil v osmih letih. In še posebno v zadnjih nekaj mesecih, ko smo se pripravljali na tekmovanje. Slovnična pravila me niso preveč skrbela. Pod skrbnim vodstvom mentorice gospe Kraljeve smo se veliko naučili. O tem nisem prav nič dvomil. A le kako bo s spisom ? Kakšen neki bo naslov? Pa saj nas je mentorica poučila ... Bal sem se tistega občutka, ko nemočen sloniš nad papirjem, misli se motajo po glavi, a jih ne moreš urediti.
Jutro je bilo mrzlo, a lepo in obetal se je sončen dan. Z glavne postaje smo se odpravili peš proti Gimnaziji Moste. Marko, Maja. Anka in jaz. Pogovarjali smo se sproščeno. Učiteljica nas je skušala spomniti še na razne podrobnosti. Prevzel me je neki novi občutek. Tista spoštljiva razdalja, ki loči učence od učitelja, se je manjšala. Mislim, da sem v tem trenutku dojel, kaj je pravi smisel tega tekmovanja. Spoznal sem veliko ljubezen učiteljev do slovenskega jezika in nesebično prizadevanje, da bi to ljubezen prenesli na mlade rodove.
Tekmovanje samo se je odvijalo podobno kot vsa tekmovanja. Napetost je popuščala, glave so se sklanjale nad belimi papirji. Čela so se grbančila, iščoč lepe misli in izraze. Z vprašanji sem opravil dokaj hitro. Natančno in vestno delo se je izplačalo. Spis je bil trši oreh. Jezik je moj dom. Napisati strnjeno, zadeti bistvo in ne biti suhoparen. V takih trenutkih šele spoznaš, kako lepo je, če se znaš lepo izražati, kako velika in lepa je ta umetnost.
In rezultat tekmovanja. Bili smo dobri, dobili smo tudi priznanja. In tisti drugi namen je bil tudi dosežen. Vsaj, kar zadeva mene. Sklenil sem, da bom spoštljivo uporabljal materin jezik in odkrival lepote besedne umetnosti.
ROK ŠTEFANČIČ 8.c OŠ Komenda-Moste
V torek. 19. maja. je bil na naši šoli DAN ODPRTIH VRAT. V šolske klopi smo povabili naše starše. Prve tri ure je bil pouk. Ker so nas pri pouku spremljali starši, smo se učenci potrudili in bili še bolj tiho. Po treh urah so se predstavili različni krožki.
Člani gledališkega krožka so uprizorili igrico KAM SO IZGINILI REDI, likovniki pa so pripravili razstavo v večnamenskem prostoru. Pri zemljepisnem krožku pa so učenci predstavili projektne naloge, ki prikazujejo posamezne države sveta. Starši so lahko obiskali še pravljični in modelarski krožek, ročna dela ter računalništvo. Tudi v telovadnici je potekalo kar nekaj dejavnosti. Ogledali smo si prikaz odbojke, rokometa in gimnastike, deklice iz nižjih razredov pa so predstavile ritmično dejavnost.
Na koncu smo povprašali za mnenje nekatere starše. Povedali so, da so se vabilu odzvali predvsem iz radovednosti. Pravijo tudi, da se je pouk precej spremenil od takrat, ko so oni gulili šolske klopi in da je v šoli delo sedaj bolj sproščeno kot pred leti.
POLONA JESENOVEC. 6.č KATJA PLEVEL. 6. č OŠ FRANA ALBREHTA. Kamnik NOVINARSKI KROŽEK
List iz mojega dnevnika
Moja prva stavka
Moj dnevnik je zelo zaupen, zato nihče ne ve, kaj v njem piše. Največ,strani namenim ljubezni in prepirom. Največkrat se skregam s prijatelji, včasih pa tudi s starši. V dnevniku je seveda tudi uvod, ki prepoveduje kakršnokoli brskanje po njem.
15. maj 1992
Mnogo ljudi na svetu kadi. Vsak drugi človek, ki ga srečam, je kadilec. Med njimi sta tudi moja starša. Zelo sem proti temu. Začela sem se pritoževati, toda vse moje pritožbe so se razblinile kakor cigaretni dim. Ko mi je bilo dovolj tega trpljenja in vdihovanja dima, sem se odločila za stavko. Priče-tek stavke je bil ob 17. uri in je trajala do večera, dokler mi ni začelo kruliti po želodcu. Stavkala sem namreč tako, da nisem jedla.
16. maj 1992
Po kosilu sem spet stavkala. Samo da nisem hotela govoriti, kajti b^la sem se, da bom stradala. Ko sem tako sedela in molčala kot mumija, sta postajala radovedna. Povedala sem jima za stavko in bila pripravljena na kakršnokoli folozofsko razlago. Vsaj mislila sem. Nato sta začela tako enkratno filozofirati, da sem skoraj zaspala Ko sta se izpovedala, sta si malo odpočila in pokadila vsak eno cigareto. Ko sem videla, da nič ne pomaga, sem se umaknila v drugo sobo.
17. maj 1992
Še vedno se umikam v drugo sobo.
18. maj 1992
Živčna sem postala, ker neprestano maham z rokami in odrivam cigaretni dim.
19. maj 1992 Pripravljam se za spis.
20. maj 1992
Napisala sem ga in upam, da mi je uspelo. Še vedno sem besna in mislim, da bi morali prekiniti s proizvodnjo cigaret in vsemi reklamami.
Judita Husaj, 6. b
OŠ Frana Albrehta Kamnik
Okolju prijazen dom
V petek, 21. maja, smo si ogledali ekološko razstavo. Namen razstave je bil prikazati, koliko moremo prispevati k čistejšemu okolju. Tako bi lahko zbirali odpadke, ki se jih da ponovno pregledati-reciklirati, uporabljali naravna čistila, praške brez fosfatov, varčevali s pitno vodo, uporabljali čistejše vire energije npr. plin, elektriko, kurilno olje namesto premoga, ker le-ta povzroča nastanek kislega dežja.
Ker predvsem v starem delu mesta kurijo v vsakem stanovanju posebej, namesto da bi uvedli skupno ogrevanje za celo hišo, je to zelo zaskrbljujoče.
Na koncu koncev pa bi se morali tudi malo manj voziti naokrog z avtomobili. Vse kaže, da se sploh ne zavedamo, kako s tem uničujemo okolje. Tudi odnos do električne energije bi morali krepko spremeniti, saj naj bi hiša prihodnosti letno porabila le še 5000 k Wh el. energije. S skupnimi močmi in prizadevanji bi lahko veliko prispevali k čistejšemu okolju.
TALIJA MERČUN, 8. b., OSNOVNA ŠOLA FRANA ALBREHTA
Na podlagi sklepa 20. skupne seje Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik z dne 27. 5. 1992
obveščamo vse zainteresirane, da bo v času od 12. 6. 1992 do 12. 7. 1992 izvedena
JAVNA RAZGRNITEV
osnutka odloka o razglasitvi Starega gradu nad Kamnikom za arheološki, umetnostni in zgodovinski spomenik, in sicer v prostorih Občine Kamnik, II. nadstropje ter v prostorih Krajevne skupnosti Novi trg v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik.
JAVNA OBRAVNAVA
osnutka odloka bo v ponedeljek, dne 22. 6.1992, ob 19. uri v dvorani Veronika - Kamnik.
VLJUDNO VABLJENI!
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE BOJAN MLAKAR
OBRAZLOŽITEV ODLOKA O RAZGLASITVI STAREGA GRADU NAD KAMNIKOM ZA ARHEOLOŠKI, UMETNOSTNI IN ZGODOVINSKI SPOMENIK
Stari grad nad Kamnikom se prvič omenja leta 1202. Tedaj je bil v lasti rodbine Andechs-Meranskih in sedež njihove obsežne posesti na Kranjskem. Njihovim ministerialom Gallen-bergom je pripadal nato do leta 1427, ko postane deželnoknežja posest. To je bil do leta 1586 (z različnimi zaupniki), ko ga odkupijo pl. Thurni, od njih pa Auerspergi. V času njihovega oskrbnika Mihaela Sigmunda pl. Bremsfelda leta 1670 se je udrla streha in od tedaj grad razpada.
V grajski kapeli sv. Janeza Krstnika je bila zadnjič maša leta 1749.
Najbolj ohranjen je danes južni vhodni del s tremi vrati; relativno dobro se razbira tudi zunanje obzidje na zahodni strani z osrednjim kvadratnim stolpom. Romansko jedro gradu je moralo biti na vzhodni strani - kaže se v močnem stolpastem delu, pravilno plastovito zidan, na katerem danes stoji gostišče. Ostanki grajskega jarka so posebno jasno vidni na zahodni in vzhodni strani.
V celoti predstavlja Stari grad tipičen primer srednjeveškega gradu, razpotegnjenega po grebenu, ki se je iz prvotnega romanskega jedra razširil okrog osrednjega grajskega dvorišča in postopno krepil in dopolnjeval obrambni sistem.
Je torej velikega pomena tako iz zgodovinskega kot umetnostnozgodovinskega in arheološkega, pa tudi s krajinskega (vizualno-ekološkega) vidika.
S tem odlokom družba določa svoje pravice in dolžnosti do tega dela narodnega bogastva. Pravice, ki jih uveljavlja družba, vsebujejo predvsem zagotavljanje dejavnosti in prepovedi, zapovedi in omejitve, kar naj služi ohranjanju kulturnih spomenikov. Tako po sprejetju tega odloka v skladu z njegovim 3. členom na zavarovanih površinah ne bo mogoč noben poseg v zemeljske plasti brez dovoljenja spomeniške službe. Lokacija, ki jo obravnava ta odlok, je že in bo tudi v prihodnje zajeta v vseh prostorskih izvedbenih aktih, hkrati pa bo v primerih, navedenih v členih od 43. do 49. Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. I. SRS, št. 1/81, 42/86, 9/90), omogočena razlastitev ali prenos pravice uporabe. Dolžnosti, ki jih družba s tem prevzema, pa obsegajo zlasti zagotavljanje sredstev za izvajanje dejavnosti ter za nadomestila, do katerih so zaradi omejitev upravičeni lastniki ali imetniki pravice uporabe v skladu z 20. in 35. členom Zakona o naravni in kulturni dediščini. Tako je lastnik ali imetnik pravice uporabe spomenika upravičen do enkratnega nadomestila, če se mu zaradi omejitev prepovedi, ki jih prinaša ta odlok, bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka oziroma življenje in delo, če seveda tega izpada ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo. Lastnik je prav tako upravičen do povrnitve škode, ki nastane zaradi proučevanja ali dokumentiranja spomenika s strani strokovne organizacije ali pooblaščenih posameznikov, pa tudi do povrnitve škode, ki bi nastala zaradi obiskovalcev spomenika.
Poleg tega pa je ta odlok osnova in pogoj za kakršenkoli konservatorski poseg na spomeniku.
Za kršitev določil tega odloka veljajo kazenske določbe Zakona o naravni in kulturni dediščini.
HIŠA
IZREDNE
PONUDBE
Ljubljanska 21/a
Duplica pri Kamniku tei. 812-332
Delovni čas: od 7. do 20. ure
ob sobotah: vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 7. do 17. ure, sicer pa od 7. do 13. ure.
V KAMNIKU SE NEKAJ DOGAJA.
S ponosom odpiramo prvo zasebno hišo s celovito ponudbo v Sloveniji!
Dejavnosti: delikatesa, drogerija, pohištvo,
dekoracija, predmeti za gospodinjstvo, darila, knjigarna in papirnica, cvetličarna, usnjena galanterija, konfekcija za vse generacije, metrsko blago in drobna galanterija, športna oprema in oblačila, menjalnica in bistro...
VABIMO VAS NA OTVORITEV KOMERCIALNEGA TEDNA
Z MODNO REVIJO
IN ANSAMBLOM KRT
V SOBOTO, 20. JUNIJA, OB 17. URI
(tega dne bo podaljšan delovni čas naših pro-daJaln) PRISRČNO VABLJENI!
1 O KAMNIŠKI OBČAN Oglasi__., -, JUN|J 1992
Spoštovani občan!
Turizem je ena od perspektivnih panog slovenskega gospodarstva. Ugotavljamo, da je v preteklih letih turistična dejavnost še vse premalo sooblikovala razvoj naše občine. Da bi vzpodbudili čimhi-trejši in čimboljši razmah turistične ponudbe, je potrebno vključiti k sodelovanju različne segmente dejavnosti in tudi vas občane. V želji, da bi spoznali, kakšen odnos imate prebivalci občine Kamnik do razvoja turizma, kako se počutite v svojem kraju bivanja in kako ste se pripravljeni vključiti v akcijo pospeševanja turizma na območju občine, je Sekretariat za gospodarske in družbene dejavnosti pri Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik pripravil anketo za bralce Kamniškega občana. Z odgovori na zastavljena vprašanja boste prispevali delež k usmeritvi prizadevanj za razvoj turizma v naši občini.
Anketa je anonimna. Rezultati bodo predstavljeni kot skupni statistični podatki.
Prosimo vas, da odgovorite na vsa vprašanja, tako da vselej obkrožite ustrezni odgovor na vprašanje, oz. da vpišete ustrezni odgovor na označeno mesto pri vprašanju.
Izpolnjeni anketni vprašalnik pošljite, prosimo, najkasneje do torka, 23. junija 1992, na naslov: Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ANKETA
Titov trg 1, 61240 Kamnik
a/i ga oddajte osebno v nabiralnik pri vratarju na istem naslovu.
Prosimo, da upoštevate rok za oddajo izpolnjenih vprašalnikov. Kasneje prispelih vprašalnikov ne bomo mogli več vključiti v računalniško obdelavo.
Za vaše sodelovanje v anketi se vam vnaprej najlepše zahvaljujemo.
Skupščina občine Kamnik Izvršni svet
Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti Miha Novak l.r.
KAVA BAR »MONTONA«
Steletova 25
V prijetnem ambientu (glasba, terasa) vam bomo glede na večletne izkušnje prijazno postregli.
NAŠE POSEBNOSTI:
- kava montona
- kava makijato
- toast
- sendvič
Odprto vsak dan od 7. do 23. ure.
JEANS CLUB PALMAS
na Steletovi 25 (nasproti SKG)
- kavbojke in jakne Diesel
- poletne majice za odrasle in otroke vseh barv
- ženske letne kavbojke - samo 980,00 SLT
- svilene trenirke
CENE ZELO UGODNE!
Odprto od 13. do 20. ure, ob sobotah od 8.30 do 13. ure. PALMAS PALMAS PALMAS
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI IN PRIBOROM
na Steletovi 25, v Kamniku
tel. in faks: 812-511
PRI NAS SPET NEKAJ NOVEGA!
ca 600 različnih nians avtolakov COLOMIX pripravimo na naši novi mešalni aparaturi.
barva Hidrocol za pleskanje
Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Material brezplačno pripeljemo na dom.
SE PRIPOROČAMO!
Anketni vprašalnik
ANKETNI VPRAŠALNIK ZA OBČANE
1. Kako se osebno počutite v svojem kraju? (en odgovor)
1 — odlično
2 - dobro
3 - slabo
2. Če se v svojem kraju ne počutite dobro, kaj je glavni razlog za to? (izberite en odgovor) 1
2 3 4 5
premajhen kraj
- premalo možnosti za razvedrilo v prostem času
- nimam prijateljev
- slabi stanovanjski pogoji nezadovoljstvo na delovnem mestu
6 — drugo (navedite)
Ali imate v svojem kraju dovolj možnosti za razvedrilo v prostem času? (v vsaki vrsti obkrožite ustrezen odgovor!)
imam     imam   ne vem, dovolj   premalo   me ne > možnosti možnosti zanima
1 gledališke predstave
2. koncerti resne glasbe
3. zabavno-glasbenc prireditve
4. družabna srečanja
5. filmske predstave - kino
6. športne prireditve
7. organizirana rekreacija
8. razstave
9. prireditve za otroke
10. turistična ponudba
11. gostinska ponudba
1
4. Ali se v prostem času ukvarjate aktivno s katero od navedenih dejavnosti? (Pri vsaki dejavnosti obkrožite ustrezen odgovor!)
1. kulturne dejavnosti DA NE
2. športne dejavnosti DA NE
3. turistične dejavnosti DA NE
4. drugo (kraj) DA NE
5. Ali je po vašem mnenju v vašem kraju dovolj organiziranih možnosti za igro in zabavo otrok? (izberite odgovor)
1 - možnosti je dovolj
2 - možnosti je premalo
3 - nobenih možnosti ni
4 - ne vem, ne znam oceniti
6. Ali je po vašem mnenju v vašem kraju dovolj organiziranih možnosti za zabavo maldostnikov? (izberite en odgovor)
1 - možnosti je dovolj
2 - možnosti je premalo
3 - nobenih možnosti ni
4 - ne vem, ne znam oceniti
7. Ali je po vasem mnenju v vašem kraju dovolj organiziranih možnosti za razvedrilo starejših krajanov? /izberite en odgovor/
1 - možnosti je dovolj
2 - možnosti je premalo
3 - nobenih možnosti ni
4 - ne vem, ne znam oceniti
8. Ali ste zadovoljni s trgovsko ponudbo v svojem kraju? /izberite en odgovor/
1 - da, vse nakupe opravim v domačem kraju
2 - ne povsem, po določenih nakupih moram v drugi kraj
3 - ne, večino nakupov opravim drugje
9. Ali ste zadovoljni z obstoječo ponudbo raznih storitev v svojem kraju? (frizer, avtomehanik, TV servis itd.) /izberite en odgovor/
1 — da, storitvenih dejavnosti je dovolj
2 - ne, storitvenih dejavnosti jc premalo
3 - ni nobenih storitvenih dejavnosti
10. Ali v svojem kraju morda kaj povsem določenega pogrešate?
1 - da /navedite kaj
2 - ne, ničesar ne pogrešam
11. Na kaj ste v svojem kraju še posebej ponosni?
/vpišite kaj/
12. Kako bi ocenili turistično privlačnost svojega kraja? /izberite en odgovor/
1 - naš kraj je turistično zelo privlačen
2 - naš kraj je turistično bolj malo privlačen
3 - naš kraj turistično ni privlačen
4 - ne vem, ne znam oceniti
13. Kaj je po vašem mnenju v vašem kraju najprivlačnejše za obiskovalce?
/napišite kaj/
14. Kaj po vašem mnenju najbolj odbija obiskovalce v vašem kraju?
/napišite kaj/
15. Kako bi ocenili dosedanja prizadevanja za razvoj turizma v vašem kraju?
/izberite en odgovor/
1 - prizadevanja za razvoj turizma so dovolj uspešna
2 - prizadevanja za razvoj turizma so premalo uspešna
3 - nobenih prizadevanj ni
4 - naš kraj ne potrebuje turizma
5 - ne vem, ne znam oceniti
16. Kaj bi po vašem mnenju kratkoročno najbolj vplivalo na razmah turizma v vašem kraju?
/izberite en odgovor/
1 - bolj učinkovita propaganda
2 - vsebinsko bolj pestra turistična ponudba
3 - dvig kakovosti gostinske ponudbe
4 - boljša medsebojna povezanost nosilcev turistične ponudbe
5 — bolj strokovno delo pri organizaciji turistične ponudbe
6 - vključevanje krajanov v akcije za polepšanje domačega okolja
7 — drugo
8 — ne vem. ne znam oceniti,
17. Ali bi bili osebno pripravljeni sodelovati v skupni akciji za razmah turizma v vašem kraju?
/izberite en odgovor/
1 - da/kako..................................
2 - ne
3 - ne vem. nisem razmišljal o tem
18. Ali bi kupili obveznice občine Kamnik, s katerimi bi pospešili razvoj turizma v celotni občini, če bi vam bile ponujene? /izberite en odgovor/
1 - da
2 - ne
3 - ne vem
19. Kako dolgo vi in vaša družina prebivate na območju občine Kamnik?
/izberite en odgovor/
1 - manj kot 5 let
2 - 6-10 let
3 - 11-15 let
4 - 16-20 let
5 - 21-30 let
6 - več kot 31 let
20. Če ste se v občino Kamnik vi ali vaša družina priselili od drugod, navedite, kje ste živeli pred tem?
/izberite en odgovor/
1 - v sosednji občini/kateri.........................
2 - v Ljubljani
3 - v drugi slovenski občini
4 - v kraju izven Slovenije
5 - že moji /partnerjevi/ predniki so živeli v občini Kamnik
21. Če ste se vi in vaša družina priselili v občino Kamnik, navedite, kaj je bil glavni razlog za vašo odločitev?
/izberite en odgovor/
1 — zaposlitev
2 - rešitev stanovanjskega problema
3 - osebni razlogi
4 - drugo....................................
5 - že moji /partnerjevi/ predniki so živeli v občini Kamnik
Prosimo še za nekaj podatkov za skupno demografsko obdelavo:
22. Spol: /označite/
1 - moški ,
2 - ženska
23. Vaša starost: /označite/
1 - do 20 let
2 - med 21-30 let
3 - med 31-40 let
4 - med 41-50 let
5 - med 51-60 let
6 - med 61-70 let
7 - 71 let in več
24. Vaša izobrazba: /označite/
1 - osnovna
2 - poklicna
3 - srednja
4 - višja
5 - visoka
25. Koliko članov šteje vaša družina? /označite/
1 - eden
2 - dva
3 - tri
4 - štiri
5 - pet in več
26. Kraj bivanja
27. Vaša krajevna skupnost:
KOLIKOR IMATE ŠE DODATNE PRIPOMBE, PREDLOGE, ŽELJE, JIH NAPIŠITE:
HVALA LEPA ZA SODELOVANJE!
metalka
trgovina
PRODAJALNA DOMŽALE
UGODNO
Velika izbira keramičnih ploščic. Za gotovinsko plačilo in članom stanovanjskih zadrug nudimo 10% popust. Tel.: 721-267 in 714-851
Priporočamo se za nakup!
metalka
1 * »S«*- m tuđ, metu »»ni
POROČILO
0 MATIČNIH DEJSTVIH ZA MESEC MAJ 1992
SMRTI:
- KOSEC Marija, gospodinja iz Upelj št. 3, stara 49 let
- MEZEK Ana, upokojenka iz Ljubljane, Jakčcva ul. 1, stara 66 let
- DUŠAK Martin, upokojenec
1 Moravske Gore 53, star 83 let
- GRADIŠEK Rudolf, os. upokojenec s Stahovice 32, star 80 let
- DOLINŠEK Ljudmila, uslužbenka iz Mekinj, Cesta treh talcev 28/C, stara 53 let
- FAGANEL Friderika Karoli-na, upokojenka iz Ljubljane, Re-sljeva c. 16, stara 89 let
- GERKMAN Alojzij, upokojenec iz Suhadol št. 31, star 69 let
- KODRIČ Marija, druž. upokojenka iz Mekinj, Neveljska pot 26, stara 73 let
- KLAVČIĆ PETER, os. upokojenec iz Kamnika, Ljubljanska cesta 3/C, star 79 let
- ROSTAN Drago, upokojenec •Z Mekinj, Neveljska pot 11, star 76 let
- REBERŠEK Janez, km. upokojenec iz Bele 13, star 80 let
- GORJUP Olga, upokojenka 'z Kamnika, Klavčičeva 3, stara 80 let
- BERLEC Dušan, študent, iz Kamnika, Žebliarska pot 2/A, star 25 let
/?////
- ker je enostavno,
- ker ob nakupu ne potrebujete gotovine,
- ker Imate zamik plačila tudi do enega meseca,
- ker zadostuje le vai podpis,
- ker lahko kupujete povsod, kjer je oznaka Adut,
- ker lahko dvigujete gotovino v SKB banki
- in ker vas čakajo še druge ugodnosti.
Majhna kartica — veliko razkošje
Z Adutom lahko že kupujete tudi v bližini vašega doma:
Merkur, Metalka Trgovina,, Metalka Commerce, Napredek Domžale, Unlverzale Domžale, Cedam Domžale, Castor Kamnik, Kočna Kamnik, Grame*. Acon Trzin, Azur Kamnik, K&H Mobil Trzin, Zavarovalnica Tilia, Krka Zdravilišča, Tenturs Domžale, Gostišče pri Špomu, Sitar pneumatic center
Kamn* - ... ki drugje po Sloveniji
S. m
3
9
O <
	"D
	3.
	3
	a
	
	
ish a>
■§ 3
erjg
j? CD 5 &.
x- ° a>
Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76
Telefon 713-781 in 713-783
POROKE:
- SMOLNIKAR Franc, str. ključavničar iz Buča, in KRT Helena, med. sestra iz Podjelše
- VIRANT Bojan, strojni mehanik iz Ljubljane in ŠKRJANEC Helena, delovodja iz Volčjega Potoka
- POLJANŠEK Alfred, vzdrž. vodovodnih naprav z Markovega, in RIFEL Darja, šivilja z Markovega
- NOGRAŠEK Marko, str. ključavničar iz Most, in ŠRAJ Mojca, slaščičarka iz Radomelj
- BURKELJCA Sandi, str. ključavničar z Jeranovega, in ŠUŠTAR Veronika, slaščičarka z Velike Lasne
- OZIMEK Andrej, voznik iz Šmarce, in BERČON Jožica, knjigovodja iz Ljubljane
- MEŽNAR Vojtch Ludvik, električar iz Ljubljane, in GOLUBIĆ Doroteja, gospodinja iz Senožeč
- JAGODIC Roman, elcktro-mehanik iz Mekinj, in PODMILJ-ŠAK Irena, prodajalka iz Kamnika
- ŠTEBE Janez, sociolog iz Domžal, in PERŠIČ Andrejka, profesor matematike iz Trzina
MALI OGLASI
Tri do štirisobno stanovanje ali hišo najamem v Kamniku. Tel. 310-950, Tomaž Longvka, Ilirska 8, Ljubljana.
Instruiram matematiko, fiziko, računalništvo in elektrotehniko za srednje šole in sprejemne izpite na fakultetah. Tel. 832-020.
Jarčke, rjave, lahko dobite pri Za-lazniku, Srednja vas 23, Kamnik.
V strogem središču Kamnika oddamo 70 m2 poslovnih prostorov, telefon, centralna, potrebna adaptacija, gostinstvo ne pride v poštev. Tel. 831-450 po 17. uri.
Potrebujem pomoč pri čiščenju stanovanja štirikrat mesečno proti plačilu. Tel. 814-106.
KS Srednja vas proda na Lokah, v novem naselju, več gradbenih parcel po 20 DEM/in2. Informacija po tel. 847-159 ali 832-703 Koncilja.
Šolske knjige za 8. r. prodam. Tel. 813-469.
Inštruktor z dolgoletnimi izkušnjami instruira matematiko, fiziko in kemijo za osnovno in srednjo šolo ter fakultete. Tel. 831-988.
Enosobno stanovanje — opremljeno, na Ljubljanski 3/a, oddam. Pisne ponudbe na uredništvo Kamniškega občana.
Enosobno stanovanje, novo, 43 m2, telefon, SAT TV, prodam. Tel. 340-206 (zvečer).
Instruiram matematiko, fiziko in elektrotehniko. Tel. 738-662.
Kamnik, Steletova 25 J^^^mmmm^^mJj^
ŠOLSKE POTREBŠČINE, IGRAČE,
UNIKATNA KERAMIKA
Ne čakajte jeseni in s tem začetek šole, ampak si že sedaj zagotovite vse za novo šolsko leto in še po ugodnih cenah.
Imamo tudi veliko izbiro nahrbtnikov iz uvoza.
Pri nakupu nad 2.000 SLT možnost plačila na dva čeka.
Do 30. junija 1992 pa ob takojšnjem plačilu priznamo 10% popust.
NOV DELOVNI ČAS: od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19.30, ob sobotah od 9. do 12. ure.
krčita
UGODNO V KOČNI
V VSEH PREHRAMBENIH TRGOVINAH
poteka AKCIJSKA PRODAJA s 30% popustom
SALON POHIŠTVA
vam nudi po izrednih ugodnostih celoten pohištven program in talne obloge
ŽELEZNINA
na Tomšičevi prodaja v juniju z gotovinskim popustom premaze Belinka (Beltop, Belton...)
V KONFEKCIJI
prodajajo moške obleke s 15% gotovinskim popustom
V OBLAČILIH
na Titovem trgu lahko kupite s 15% popustom balonski plašč
KNJIGARNA
na Ljubljanski cesti organizira prodajne akcije po šolah (24. 6. Moste) in ugodno prodajo zvezkov, šolskih potrebščin, učbenikov...
Cenjene kupce obveščamo, da so naše živilske trgovine odprte od 7. do 20. ure, ob sobotah do 13. ure, razen dežurne; neprehrambena trgovine pa so odprte od 8. do 20. ure, ob sobotah do 13. ure.
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE O NAŠIH KONKURENČNIH CENAH!
Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane,
da bomo namesto v četrtek,
25. junija,
smeti in odpadke odvažali v petek,
26. junija.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube sestre, tete in sestrične
OLGE ŽARGAJ
se iskreno zahvaljujemo vsem so-rodnikom, prijateljem, znancem yl£fr;y''        p sostanovalcem in delavcem LB d.
d. podr. Kamnik, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, ji poklonili cvetje in sveče oziroma darovali prispevke za maše. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta in zdravnikom ter zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma v Kamniku za vso pomoč in lajšanje trpljenja v času njene bolezni, posebno njeni zdravnici dr. Andreji Krtovi. Najlepša zahvala gospodu župniku Dragu Markušu za lepo opravljeni pogrebni obred in za lep poslovilni govor. Prisrčna hvala tudi vsem pevcem za lepo petje. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: sestra Milka Škrjanec z družino in brat dr. Tomo z družino
Kamnik, Boston, 2. junija 1992
ZAHVALA
Bila je luč, ki je gorela v žrtev, zdaj mirno spi. njen stenj jc mrtev, njen sij iz večnosti nam sije.
Ob koncu majnika so se v 82. letu iztekle življenjske ure naši dragi
IVANKI PEC
IVIejačevi mami iz Žajasovnika
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, darovali cvetje in za druge namene in pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Društvu upokojencev Motnik in pevcem z Vranskega. Hvala dr. Krtovi za zdravljenje in pomoč. Posebna zahvala g. župniku Hočevarju in gospe Ce-netovi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: Ivica, Janko, Marjan z družinami in drugo sorodstvo
Križ, Zajasovnik, maj 1992
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kur druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, sina, dedija in tasta
JOŽETA SUHOVRŠNIKA
iz Mekinj, Ul. dr. Tineta Zajca 17/a
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem iz Titana, Kočne in Nove mode za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Društvu upokojencev Kamnik za cvetje in govor, pevcem Lire in g. župniku. Vsem, ki ste ga imeli radi, hvala.
Žalujoči: žena Anica, hči Lili z družino, oče Miha, bratje in sestri z družinami ter drugo sorodstvo
Mekinje, Kamnik, maj 1992
ZAHVALA
Saj ni rečeno, da te ni. čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami, očka, si!
V 51. letu življenja nas je za vedno zapustil naš nepozabni mož, očka, dedek, brat in stric
ALOJZ KERN
iz Most 59/a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in drugim za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter sosedom za denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in g. Trobcu za zaigrano Tišino v zadnje slovo.
Žalujoči vsi njegovi
Moste, Dob pri Domžalah, april 1992
Napredek preseneča
V soboto. 30. maja, je Trgovsko-gostinsko podjetje Napredek iz Domžal z velikim javnim žrebanjem zaključilo veliko nagradno akcijo. Štirideset kupcev so nagradili z Napredkovimi tortami (ker letos praznujejo 40 let); Blaž Patarčec iz Topol 11 pa je prejel še osebni avto R 5 Campus. Žrebanje je vodil Miro Cerar, sodelovali so otroci iz vrtca, Tof in direktor Napredka Stane Skok, ki na odru ni mogel skriti zadovoljstva nad dobro prodajno akcijo, še posebej prehrambenih izdelkov. Tako so se ta dan pred blagovnico Vele s prodajo in degustacijami predstavili nekateri Napredkovi dobavitelji: Pivovarna Union, Ljubljanske mlekarne, Fructal, Meso Kamnik, Jata, Eta...
Na sliki: Srečni nagrajenec Blaž Patarčec, sicer učenec 2. r. OŠ Mengeš, je na vsa Tofova vprašanja odgovarjal sproščeno in odločno, zato mu je direktor Napredka še z večjim veseljem izročil ključ osebnega avtomobila.
VERA MEJAČ
Iz Doma upokojencev
Obiskali so nas pevci in igralci
Ponovno nas je obiskal Tunjiški oktet s svojim poživljajočim nastopom, ki vedno znova razveseli. Napovedovalka Cilka Plevelj ga je predstavila, saj deluje že 7 let in gostuje tudi izven kamniške občine. Umetniški vodja Anica Štele je uvrstila v program za večjo pestrost renesančne, umetne in narodne pesmi. Prva je bila Jakoba Aljaža: Oj Triglav moj dom in Razstanek Hrabroslava Volariča. Sledile so koroške pesmi. Po zaslugi Pavla Kernjaka se je ohranila mila pesem O tebi sanjam, deklica. Vrnil jo je ljudstvu, da ni šla v pozabo. Oktet rad zapoje eno najlepših pesmi Hrabroslava Volariča — romantično. Slovenski rožmarin. Gustav Ipavec je napisal slovenskemu človeku prelepo Slovenec sem, ki opisuje Slovenijo in pride v času naše samostojnosti še bolj do izraza.
Na koncu moramo priznati, da Slovenec Slovenca rad povabi; zato so ob zaključku zapeli to pesem - kot je rekla napovedovalka. Izrazila je upanje, da so nam s svojim nastopom prinesli kanček svežine in da se še kdaj srečamo.
Skupno pa smo vsi zapeli po naši želji Prav lepa je Tun'ška fara, sv. Ana je njen patron. Tako smo zaključili prijeten večer.
V začetku maja pa so nas presenetili stanovalci Doma upokojencev na Izlakah, ki so iz svojih vrst osnovali igralsko skupino in z njo nastopili v veseloigri Kocjanov Janez.
V treh slikah je bila podana vsebina: Problem nezakonske matere z otrokom, ki pride na sodišče tožit za očetovstvo. Pripoved in nastop igralcev je originalen, posebno dekletov s cekarjem, in Janezov, ki se zaradi jecljanja s pesmijo ubrani svoje dolžnosti.
Skupino, ki je dobro in pogumno nastopila, vodi pedagog Boris Dienik. Udejstvuje se s to dejavnostjo v sklopu delovne terapije, ki jo je prerasla. Želeli bi imeti še več članov, čeprav so se tudi v majhni skupini izkazali. Morda bi jih veljalo posnemati tudi pri nas! Igralci so nas ob slovesu povabili na Izlake pri Zagorju, mi pa smo se jim zahvalili za prihod. MARIJA LAVRIČ
kočna
NE IMEJTE SKRBI Z BOJLERJEM!!!
MESEC TIKIJA
V KOČNI-ŽELEZNINA KAMNIK
od 15. 6. do 15. 7. 1992
- brezplačna montaža bojlerjev
- dostava na dom
- plačilo na obroke
Informacije: Kočna-Železnina, Tomšičeva 11, tel. 831-444
Zaupajte našim izkušnjam in kakovosti: GORENJE-TIKI
Direktor Kočne Jože Kopušar se zahvaljuje in čestita marljivim prodajalkam
Nova moda v novi obleki
V ponedeljek zjutraj, 1. junija, je direktor Kočne Jože Kopušar ponosno predal namenu prenovljeno prodajalno NOVA MODA na Ljubljanski l/a v Kamniku ob njeni 25-lctnici. Obnovitvena dela so stala Kočno 3 milijone SLT in so bila opravljena v rekordnem času, saj je bila trgovina zaprta le 7 dni. Ob odprtju se je direktor zahvalil Stolu za lično opremo, aranžerkama iz Kočne Vlasti in Ajdi, ki sta pripravili prekrasne izložbe, še posebej pa je pohvalil marljive prodajalke, zlasti poslovodki-njo Marto Štrajhar. Da je ta prodajalna nepogrešljiva med kupci, so dokazali z obiskom že takoj na začetku delovnega časa. Prvega kupca nad 1000 SLT, to je bila Pepca Slapnik z Županjih Njiv 32/a, je poslovod-kinja nagradila s Kočninim bonom v vrednosti 2000 SLT.
Na 100 m2 prodajnih površin je kupcem na voljo pestra izbira metrskega blaga, pozamenterije, volne, bombaža, gospodinjskega tekstila, posteljnine, spodnjega perila, nogavic, pižam, spalnih srajc, trenirk, bluz in še in še. Kamničani, oglasite se, prijazno boste postreženi!
VERA MEJAČ
Z Rdečega križa
Po zadnjih podatkih RK Kamnik se je število beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki so našli zatočišče v kamniški občini, povečalo na skoraj 390. Vsi so oskrbovani pri sorodnikih in znancih ter v obeh zbirnih centrih. Nekaj beguncev se je že vrnilo, prihajajo pa novi.
Prošnja:
Rdeči križ Kamnika nujno potrebuje za normalno oskrbo beguncev: pralni stroj in hladilnik
Potreba po teh dveh gospodinjskih strojih postaja vse večja in pomembnejša zlasti v prihajajočem poletnem času in zaradi višjih temperatur.
Rdeči križ prosi občane, ki imajo lak gospodinjski stroj v uporabnem stanju in bi ga lahko pogrešali, naj to sporočijo na RK Kamnik, telefon 811-697 s. S.
Begunci iz BiH v zbirnem centru Mekinje
Rokovnjaški pohod
Drugega rokovnjaškega pohoda, ki ga organizira meddruštveni odbor planinskih društev ljubljanskega območja, se je tokrat, 16. in 17. maja, udeležilo tudi 26 Kamničanov. Za to zahtevno celonočno turo se je prijavilo kar 245 udeležencev iz vseh krajev Slovenije.
Start pohodnikov je bil na Trojanah 16. maja ob 20. uri. Pohodniki so odšli v smeri proti Dolinam in Golčaju in nato do Limbarske gore. Tu so pohodniki dobili čaj in krof. Po krajšem postanku so odšli proti Hrastniku nad Moravčami in nato dalje proti Sp. Slivni. Po nekajurni hoji so v zgodnjih jutranjih urah 17. 5. prišli do Sp. Slivne, kjer jih je
čakal golaž. Dolgo se niso mogli zadrževati. Čas jih je priganjal. Že so odšli proti Geosu in dalje proti Grmačem in do Miklavža. Ne dolgo zatem so krenili proti Ciciju in preko Murovice prišli skoraj do Trojice. Odmor, čajček, in že so hiteli dalje do Oklega in Tabora ter se nato spustili proti Gorjuši, kjer je bil cilj in 22. srečanje planincev MDO Ljubljana za leto 1992.
Letošnji rokovnjaški pohod je bil napornejši od lanskega. Dolg jc bil več kot 60 km in je trajal polnih 14 ur (počitka je bilo komaj dobro uro). Nočna hoja je bila kar v redu, saj je močno svetil mesec, tako da svetilk pohodniki skoraj niso potrebovali.
Tempo pohoda je bil preveč poudarjen, pa tudi trasa poti je bila
predolga za normalno vzdržljivost povprečnega planinca.
Ožuljene noge, odstopi nekaterih bodo prav gotovo v opozorilo organizatorjem, da bodo pri naslednjem pohodu načrtovali normalno in zmogljivejšo pot. Organizacija pohoda, preskrba, varstvo in drugo je bilo dobro urejeno. Dolžino trase bo potrebno prilagoditi, pa
bo zadovoljstvo organizatorjev in pohodnikov obojestransko.
Udeležencem - Kamničanom, bo ta pohod ostal še dolgo v spominu.
Po prihodu na Gorjušo so se pohodniki priključili slavnostim ob 22. srečanju planincev MDO Ljubljana.
STANE SIMŠIČ
Radioamaterji ne spijo
Kamniški radioamaterji, predvsem tisti, ki imajo E razred, imajo že nekaj časa vsak večer okoli devetih »sked«, to je nekakšen sestanek, na radijskih valovih enajstega kanala dvometrskega radioamaterskega pasu. Takrat izmenjajo novice, preizkusijo svoje postaje in se pogovorijo še o marsičem.
Toda v soboto, 23. maja, so imeli svoj »sked«, namesto na radijskih valovih, kar na zemlji. Zbrali so se pri lovski koči v Palov-čah, ki jo je ljubeznivo posodila lovska družina Kamnik. Čeprav se je večina prišlekov že prej poznala med seboj, je bilo vseeno nekaj takih, ki so se tokrat prvič srečali. Zanimivo je spoznati nekoga, ki ga že dlje časa poznaš samo z radijskih valov, tudi osebno. Posebno je to zanimivo za nove člane, ki so komaj dobro naredili izpit in začeli s samostojnim delom.
Radioamaterji so si izmenjali veliko tehničnih izkušenj, preizkusili nekaj anten, popravili nekaj malenkosti, hkrati pa si pošteno privezali dušo s trdno in tekočo hrano, za katero je poskrbel Podgorškov Janez. Ta pa je ves denar, ki so mu ga za to dali udeleženci, podaril beguncem iz Bosne.
3 EBP
SERVIS • PRODAJA ŠPORTNE OPREME
OBLIKOVANJE
ARANŽERSTVO
KAMNIK, Mlakarjeva 1/a
tel. 811-580
Delovni čas:
od 9. do 12. in od 16. do
19. ure,
ob sobotah od 9. do 12. ure.
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92zdne 18.2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.