Poftnlna pMam v gotovini €ttfw «l t- Stev. 192. V Ljubljani, četrtek 24. avgusta 1939 Leto VI Presenetljivo naglo sklenjena pogodba med Sovjetsko Rusijo in narodnosocijalistično Nemčijo: Molotov in Ribbentrop sta podpisala nenapadalno pogodbo „Če bi bila Nemčija napadena, Rusija ne bo pomagala z ničemer napadalcu" je določilo pogodbe Moskva, 24. a-vgusta. A A. DNB: Zunanji ministor v. Ribbentrop je imel v sredo popoldne v navzočnosti nemškega moskovskega poslanika grofa v. der Schulenburga triurni razgovor z Molotovim in Stalinom. Zunanji minister je odšel v sredo ob devetih zvečer spet v Kremelj, da bo nadaljeval razgovore. Pogajanja so se končala s sporazumom o sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Pakt sta podpisala nemški zunanji minister in Molotov v navzočnosti Stalina in nemškega poslanika Pogodba se glasi: Vlada nemškega rajha in vlada zveze sovjetskih socialističnih republik sta v želji, da se utrdi mir med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, izhajajoč iz temeljnih določil nev-tralnostne pogodbe, sklenjene aprila leta 1926. med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, sklenili tale dogovor: Čl. 1. Obe pogodbenici se obvežeta, da se bosta vzdržali vsakega nasilnega dejanja, vsakega napadalnega postopka in vsakega napada druge na drugo, bodisi posamič ali pa skupaj z drugimi državami. Čl. 2. če bi bila katera izmed pogodbenic predmet napada katere druge države, ne bo druga pogodbenica te države z ničemer podpirala. Čl. 3. Vladi obeh pogodbenic bosta v bodoče stalno v medsebojni zvezi s konzultirani em, da se bosta vzajemno informirali o vprašanjih, ki se tičejo njunih skupnih koristi. Čl. 4. Nobena od obeh pogodbenic ne bo sodelovala pri nobeni skupini držav, ki bi bila posredno ali neposredno naperjena proti drugi pogodbenici Čl. 5. V primeru spora ali spopada med obema pogodbenicama v kakršnihkoli zadevah, bosta obe stranki uredili spor ali spopad izključno s prijateljsko izmenjavo misli ali pa po potrebi z arbitražno komisijo. Čl. 6. Ta pogodba se sklene za dobo 10 let Če je katera izmed pogodbenic ne odpove leto dni pred potekom, se njena veljava avtomatsko podaljša za nadaljnjih pet let. Čl 7. Ta pogodba se ima rafiticirati v kar najkrajšem času. Ratifikacijski instrumenti se bodo izmenjali v Berlinu. Pogodba stopi v veljavo takoj po podpisu. Sestavljeno v dveh izvirnikih v nemščini in ruščini. Moskva, 23. avgusta 1983. Za vlado rajha: Ribbentrop 1. r. . . . Pa*> 24- .avgusta, o. Vest, da je btla med Sov-jetsko Kusa jo m Nemčijo že včeraj zvečer podpisana nenapadalna pogodba, je izzvala silno presenečenje. Kljub temu, da so jo vsi pričakovali, vendar pa ne predvidevali tako nagel podpis. Izpolnile so se s tem napovedi Čmogledov, ki so govorili, da Sovjetski Rusiji ni mar za Ironto mini, temveč da hoče voditi zgolj svojo samoljubno politiko in pustiti Evropo, da uredi svoje račune sama. Vse nenapadalne pogodbe, ki jih je Sovjetska Rusija do sedaj sklenila, so vsebovale točno stilizirano omejitev, da namreč pogodba izgubi veljavo v tistem trenutku, ko ena izmed pogodbenic stopi v vojno s tretjo državo. Tega določila pa v nenapadalni pogodbi med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo ni. — Pač pa so točno določene ostale točke, v katerih stoji, da ne bo nobena od pogodbenic podpirala tretje M W Nemčijo ali Rusijo napadla. S tem je renem rečeno, če vzamemo recimo praktičen pri- preskrbnvnl Rnsii“ 8 surovinami in živili Ste t “ ta zapletia v vojno. vprašanja reševali ,fr?ViiJ^?!sponu' medsebojna je tudi določba. A* medsebojnimi posveti. Zanimiva la bet £ ■ 86 P^odha sama po sebi podaljša ne odpove. ^ ^ ^ * Anglifa in Francija bosta branili Poljsko London, 24. avg o Vsa Anglija hladnokrvno pričakuje razvoja nadaljnjih dogodkov. Veliko za nimanje vlada za današnji govor ministrskeira predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Halifaxa. »Times« poroča, da sedaj Hitler dobro ve za stališče Anglije in da tudi ve, da bo Anglija v vsakem slučaju pomagala Poljski, če bo ona napadena. Svetuje pa Nemčiji, da se na miren način pogaja s Poljsko, ker v nasprotnem pri-meru, če se bo morala Poljska braniti z orožjem, bosta prisiljeni tudi Anglija in Francija, da branita neodvisnost Poljske. Ribbentrop se že vrača v Nemčijo . __Moskva, 24. avgusta. A A. DNB: Davi ob ®njh J® ,‘bbentrop sporočil voditelju rajha in kanclerju Hitlerju, da je sklenjen nemško-sovjetski nenapadalni pakt. V. Ribbentrop se bo odpeljal ob 18. iz kl" «“b“ pod’1 Japonci so užaljeni Tok^2i^A ^čji del japonskih listov obsoja zblizanje med Nemčijo in Rusijo, Tako pravi »Asabi sbimbun«, da je Nemčija enostavno kršila dogovor med državami proti Kominterni in da je postala ta pogodba enostavno navaden brezpomemben papir. Japonski listi cinično zavračajo, da bi Nemčija posredovala med Sovjeti in Japonci, da bi tudi oni sklenili slično pogodbo s Sovjetsko Rusijo. »List »Mijako sbimbun« pa poroča, da bodo Japonci v najkrajšem času odpovedali pogodbo, ki je sklenjena med devetimi silami. Že iz tega je razvidno, da sc Japonci ne morejo sprijazniti z dejstvom, da se_ je obrnila Nemčija na-pram Rusiji. Ko je včeraj prispel zunanji minister von Ribbentrop v Moskvo, ni bil prisoten japonski Za vlado 8S8R: Molotov L r. veleposlanik pri sprejemu, ravno tako pa se ni odzval vabilu na banket, ki ga je priredil nemški veleposlanik v Moskvi na čast von Ribbentropu. Poljska bo zasedla nocoj Gdansk? Čudni glasovi italijanskega tiska Rim, 24. avgusta: o. Italijanski listi javljajo pod velikanskimi naslovi o podpisu nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo v Moskvi in podčrtavajo tudi odgovor Hitlerja na poročilo britanske vlade, pa tudi pospešitev priprav za vojno, mrzlično diplomaticno delavnost Londona in Pariza in zasedbo Gdanska za danes, ki jo najavljajo iz Varšave. Pod naslovom »Je torej vojna?« piše »Messagero«, da je to vprašanje, ki zanima milijone ljudi. Novo dejstvo zadnjih ur je podpis pogodbe med Nemčijo in Rusijo, toda angleški in francoski narod bosta težko na- šla opravičilo za vojne priprave, ki so jih včeraj odredile vlade. List postavlja vprašanje, če hočeta Anglija in Francija vreči milijone ljudi v vojno, ko naznanjata, da ni vprašanja v tem trenutku v Evropi, ki bi se ne dalo rešiti z mirnimi sredstvi. Toda ta trditev ni resnična, posebno, ker smo na pragu nove vojne, ko bodo milijoni ljudi pozvani umreti za nerazumljivo stvar ali za skrivne interese. List ne veruje, da bi prišlo do končnih posledic in da si morata angleška in francoska vlada še premisliti. Končno piše list, da Italija zaupa duceju. Križarka »Konigsberg" pride jutri v Gdansk Gdansk, 24. avgusta, o. V mestu se je razširila vest, da bo jutri, v petek priplula v pristanišče svobodnega mesta Gdanska nemška križarka »Konigsberg«. Ladja bo ostala v pristanišču štiri dni, to je do 28. avgusta. ... Novica je izzvala med tupnu časopisnimi poročevalci silno senzacijo, čeprav je znano, da je poljska vlada svoj čas dala dovoljenje, da imenovana ladja obišče pristanišče v Gdansku. Nemški krogi sicer poudarjajo, da ne pomeni obisk nič posebnega in izrednega, ker je tak obisk običajen in se je ponavljal vsa. prejšnja leta. Poučeni krogi pa pravijo, da je obisk nemške vojne ladje ▼ Gdansku zato značilen, ker prihaja v času najhujše napetosti med Nemčijo in Poljsko. Ta obisk spravljajo tudi v zvezo z govorom narodno - socialističnega pokrajinskega vodje v Gdansku, Forsterja, ki je pred tremi dnevi na kongresu nemških pravnikov v Zoppotu izjavil, da so dnevi obstoja svobodnega mesta Gdanska šteti. ^e obstoji vzročna zveza med obema omenjenima dogodkoma, potem ni izključeno, da bo Poljska prisiljena izdati protiukrepe, da si zavaruje pravice, ki jih uživa v Gdansku. Če bi se to zgodilo, potem se bo napetost v Evropi naglo stopnjevala do vrhunca, iz katerega bo težko najti miren izhod. Francoski obrambni svet fe odredil vpoklic rezervistov Pariz, 24. avg. o. Včeraj popoldne fe imel Daladier daljši razgovor s poljskim poslanikom. Takoj za tem pa se je podal ob 18.30 na sestanek obrambnega odbora, kateremu je pred-sedovaL Na tem sestanku so se sestali zuianji minister Bonnet, letalski minister Guy La-chambre, mornariški minister Campincm, Ga- Anglija je ogorčena Vse pričakuje nestrpno Chamberlainovo izjavo London, 24. avg. 0. Vest, da je bila nenapadalna pogodba med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo podpisana že prvi dan bivanja nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Moskvi, je izzvala v Angliji silno ogorčenje. Vse časopisje obsoja prav značilno orientalsko dvoličnost, ki so jo voditelji Sovjetske Rusije pokazali pri pogajanjih 8 Francijo in Anglijo. Sedaj so postali jasni razlogi, zakaj je Sovjetska Rusija tako zavlačevala pogajanja z zahodnima demokracijama in odklanjala slej ko prej sleherno njihovo ponudbo. Povrh ob-sojajo način, kako sta se Nemčija in Rusija pogajali- da ni nobena vest o kaki politični pogodbi prišla v javnost. Nemčija in Rusija sta namreč skoz in skoz zagotavljali, da se pogajata zgolj za novo trgovinsko pogodbo, nikakor pa nimata namena urejevat političnih računov. V angleški javnosti prevladuje prepričanje, da bi bila nadaljna pogajanja med angleškimi, francoskimi in sovjetskimi vojaškimi strokovnjaki sploh potrebna, odnosno koristna. S tem večjo nestrpnostjo pa pričakuje angleška javnost in z njo tudi svetovna javnost izjavo, ki jo bo Chamberlain podal danes popoldne v parlamentu. Vsi so prepričani, da bo predsednik vlade Chamberlain v svoji izjavi jasen, zlasti ko bo ponovno očrtal trdnost obvez, ki jih je Anglija sprejela do Poljske. Da bo angleška vlada vztrajala pri svojem stališču, je po vsej verjetnosti iskati zadnjega razloga tudi v odklonilnem stališču, ki ga je Hitler zavzel do spomenice, katero mu je včeraj v Berchtesgadenu izročil angleški veleposlanik v Berlinu enderson. Prav tako se javnost zelo zanima za govor, ki ga ho imel angleški zunanji minister lord Halifas zvečer v radiu. Vse tudi nestrpno pričakuje, kako se bo razvijal položaj okrog Gdanska, o katerem se širijo najbolj alarmantne vesti in se napovedujejo tudi zelo usodni dogodki za današnjo noc. Pariz, 24. avg. AA. Havas. Iz Moskve poročajo, da ni pričakovati nemške objave komunikeja o včerajšnjih pogajanjih v Moskvi. Mislijo, da prepuščajo nemški pogajalci svojim ruskim tovarišem popolno svobodo, da sami odločijo ali se jim zdi potrebno objaviti komunike ali ne. Opazili s,o da ni bilo na letališču, ko je priletel von Ribbentrop in tudi ne na slovesnem sprejemu na nemškem poslaništvu nobenega japonskega zastopnika. »Nemčija si je zagotovila preskrbovanje s surovinami za primer vojne" Italijanski tisk pravi, da je obkoljevalna politika strta Rim, 23. avgusta. AA. Stefani. Ravnatelj lista Sovjetska Rusija postavi proti Nemčiji in celo v vriornale d’Italia« Virginio Gavda ohiavlia fla- primera, evropskega spopada nudi možnost, da Sovjetska Rusija nadaljuje s preskrbovanjem Nemčije. Sistem obkoljevanja je na ^a način strt. To je resnica. Po vsem tem Francija in Velika Britanija lahko celo podpišeta nenapadalno pogodbo a Sovjetsko Rusijo, da bi ji pripravili zadovoljstvo, videti visoke zastopnike njihovih vlad. . - - Italia« Virginio Gayda objavlja Ha ,’.T haterem pravi, da ni izključeno, da po Mn«wU* n®mšho-8ovjetskega sporazuma pride v ..... * “° drugih sporazumov, pa celo tudi do ta med Veliko Britanijo in Francijo. Toda sta ne bi hil več tak, kakršnega Nemško-snvSor ^ • in, Anglija in Francija. jetski pakt izključuje možnost, da se melin, general Colson, vrhovni poveljnik suho-zemske vojske, admiral Francois Darlan, vrhovni poveljnik mornarice, general Guillemin, vrhovni poveljnik zračnega brodovja, general Tettu, general Aube in general Jules de Camp, Na tem sestanku so sklepali o vseh potrebnih ukrepih, ki bi prišli v poštev za slučaj vojne. Tako se je tudi sklenilo, da bo Francija poklicala te dni nadaljni kontingent rezervistov pod orožje. Po tem sestanku pa se je sestal Daladier ponovno z zunanjim ministrom in sta imela daljši razgovor. Podrobnosti o tem razgovoru pa niso znane. _V zvezi z vsemi temi dogodki pa je zapustil predsednik republike Lebrun svoj redni dopust in se vrnil včeraj zvečer v Pariz. Pariz, 24. avgusta. AA. Havas: Vpoklic novih kontingentov rezervistov na podlagi včerajšnjega sklepa vlade 6e nanaša na vojaške obvezenče, katerih mobilizacijska objava ima št. 3 in 4. Vpokli-cali jih bodo z lepaki, ki jih bodo ponoči nalepili na županstvih in na javnih poslopjih. Hitler odklonil angleške predloge Z angleškim veleposlanikom se |e pogovarjal komaj 10 minut Berlin, 24. avg. o. Kakor smo že včeraj poročali, se to sestal angleški veleposlanik Henderson s Hitlerjem. Na tem sestanku fe veleposlanik Henderson obrazložil angleške težnje ter istočasno izročil pismo ministrskega predsednika Chamberlaina. Nemški kancler Hitler je na vse to odgovoril, da ne more opustiti nemških življenjskih interesov; ki se tičejo nemškega naroda pod tujim nadzorstvom. O tem sestanku je bil izdan kratek komunike, v katerem se pravi, da se je Hitler in angleški veleposlanik sestal v Berghofu in da je ta sestanek trajal le deset minut. Takoj nato se je vrnil Henderson v Berlin, odkoder je poročal potek razgovorov svoji vladi. Francija se pripravlja. London, 24. avg. AA. Havas. Newcaste!ski ladjarji so odpovedali odhod več ladij v nemška in baltiška pristanišča. Gre za varnostni ukrep, p dohen lanskim septembrskim ukrenem Dr. Vladko Maček na Bledu Ljubljana, 24. avgusta. Z današnjim jutranjim belgrajskim brzovlakom sta se peljala skozi Ljubljano predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in voditelj Hrvatov dr. Vladko Maček. Po kratkem zadržanju na ljubljanski postaji, kjer ju je pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, sta nadaljevala svojo pot proti Bledu. Bled, 24. avg. Bfelgrajski brzovlak je pripeljal na postajo Lesce—Bled z 20 minutno zamudo. Iz salonskega vagona sta izstopila izredno dobro razpoložena predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček. Oba sta se takoj podala v avtomobil pred-sedništva vlade, številni fotoreporterji pa so hi-hiteli posnemati prizore tega zgodovinskega dogodka. S postaje sta se oba odpeljala takoj na Bled, kjer sta se nastanila v hotelu »Toplice«. V hotelu »Toplice« je zbranih poleg drugih tudi mnogo časnikarjev. Zastopani so vsi večji listi v državi, prav tako pa so glavne tuje časnikarske agencije podale na Bled svoje dopisnike Predsednik Bolivije Budi se Je ustrelil V* Pan’ ,24-. avgusta. AA. (Havas.) Predsednik republike Bolivije Buch je izvršil samomor. Ustrelil se je z revolverjem v sence. Samomor je izvršil v svojem kabinetu včeraj zjutraj ob 5.30. Noč pred tem je prebil na družinski zabavi pri svojem zetu. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, je umrl. Grobne Rim, 24. avgusta. A A. Havas: Snočnji sestanek med grofom Ciauom in francoskim poslanikom je trajal skoro tričetrt ure. Na sestanku so razpravljali o splošnem položaju in izmenjali misli o že znanem stališču obeh vlad. Varšava, 24. avgusta. AA. Pat: Včeraj popoldne je predsednik republike sprejel v navzoč nosti maršala Rydz-Smiglyja predsednika , poljsko vlade Skladkowskega in zunanjega ministra Becka, ki sta poglavarju države sporočala o tekočih za- Pisma iz najmanjše in naimlajše slovanske države: Oddelek, ki je srce vsega muzeja Razstava hoče podati družabni razvoj slovaškega življenja. Začenja s pastirskim življenjem kot najstarejšo in najprvotnejšo družabno obliko in končuje s sodobnostjo, ko kmečko življenje usiha v umetno obrt in industrijo. Planšarstvo je na Slovaškem še popolnoma razvito. Po nekaterih predelih drugo življenje kot pastirsko sploh ni mogoče, ker zemlja ne dopušča drugačnega načina življenja. Predmete za molžo, za vodo, za sirarjenje itd. izdelujejo pastirji sami. V lesenih bajticah iz brun gori ogenj in nad njim visi kotel, kjer se kisa sir. Ob bajti stoji »koSiarc, prenosna ograja, v katero zapirajo ovce, ko jih molzejo. Tudi bajte, ki pa služijo samo sirarjenju, ne spanju, se dajo prepeljati na drug kraj, ko so črede nek kos planine popasle. Bajte so položene na krivine sani in kadar je trava mokra, sani lahko drsijo po mokri spolzki travi, tako da jo je lahko prepeljati drugam. Bajta kot rečeno ne služi za spanje, ker pastirji legajo počivat pod primitivno pristrešje, stavbo v obliki pravokotnega trikotnika. Po stenah vise zvonci, ba-riglice, lesene zajemalke, trobente, rogovi in najzanimivejše godbeno pastirsko orodje, fujara, meter in tudi do tri metre dolga piščalka, zvita iz brezovega lubja, s katero si dajejo pastirji znake iz planine v planino, a na katero znajo igrati tudi cele melodije. Pastirji so si izumili z njimi svoj telefon, kajti na različno dolge fujare dajejo različno barvane in visoke tone in s temi toni se dorazumevajo iz laza v laz. Pastirji nosijo na glavi široke klobuke, ki jim krajevci visijo skoro čez ramena, ali pa imajo krojevce visoke zaokrožene navzgor — prvo kakor drugo jim služi v dežju, da se jim voda ali odteka raz glave ali da se jim v klobuku nabira, a jim nikoli ne teče na obraz in za vrat. Posebej živo »e je ohranilo na Slovaškem platnarstvo. Njihove narodne noše so iz domačega platna, ki ga izdelujejo doma iz svoje konoplje in lanu. Tudi volnene tkanine znajo izdelovati sami na statvah, ki so njih izdelek. Domača obrt je pri njih tako živa kakor med balkanskimi narodi. Cicllizacija ima do njih še dolgo pot. Vse priprave za predelavo lanu in konoplje, vsi kolovrati, krosna in statve so njih lastni izdelki iz lesa. Izpod njihovih k rosen izhaja debelo platno za odeje, travniške rjuhe in moške hlače, pa obenem tudi fino platno za ženske obleke in za perilo in najtanjše tkanine za presipavanje moke v mlinih. Tudi mreže, osti in trnki, s katerimi love po svojih vodah, so izdelek njihovih rok. Po stenah in tleh stoje priprave za izdelavo sodov, glavnikov iz roževine, sit in rešet, zvoncev in bičev, veder in oblik za maslo. Plug je tu ponekod res še drevo, ker orjejo z lesenim plugom, ki je v naslednji razvojni stopnji obit z železom. Da, celo lopate so nekatere lesene in le na spodnjem koncu obite s pločevino. Mleli so včasih in ponekod še dandanes meljejo z žrmljami, to je z ročnim mlinom. Žito sprav ljajo v glinaste in pletene velike posode. Seveda so domačega izdelka, tudi vozovi in kolesa, sanke in krpce, osolniki in komati, košare in žlice, sklede in grablje. Sredi poljskogospodarskega oddelka je nameščena svetovečerna miza: obložena je z vsemi darovi zemlje in z vrsto magičnih sredstev in rož, ki jih še sedaj kmetje uporabljajo, ne da bi vedeli za njih nekdanji vražarski pomen, na vrhu pa stoje sveče in visi zvon, znak krščanstva. Posebej svoj k6t ima vinogradništvo z vsem vinogradniškim orodjem izpred sto let, a pred tem kotom stoji stolp s sv. Urbanom, patronom vinogradnikov. Tako kot med Slovaki so se pradavni slovanski običaji najbrž ohranili samo še med Srbi in Kusi. Posebna dvorana kaže njihove narodne običaje. Za božič hodijo okoli z »betlehemomc. Za sv. Lucijo strašijo po vasi. Za pust se ponekod oblečejo popolnoma v slamo in si navežejo zvonce ter tako strašijo otroke. Na pomlad nesejo dekleta iz slame narejeno lutko iz vasi in pojo: Morena, Morena, za koga si umrla? Pesem opeva smrt zime Morane in napoveduje nastop pomladi. Dekleta prinesejo lutko iz vasi in jo vržejo v potok, v znamenje, da je zima končana. Posebej običaji so vezani na različne človeške dobe: na rojstvo, na smrt, na ženi tov n jo na praznik žetve, na ogledi itd. V fulifu je »knjiženih nad 12,800.000 din Ljubljana, 24. avgusta. Zanimiv to poučen {e za mesec julij pregled zemljiškoknjižnih poslov na okrajnem sodišču. Zemljiška knjiga, nekak gospodarski barometer, nam podaja prav poučne podatke o posojilih in kreditih, ki so jih bili dovolili različni ljubljanski denarni zavodi privatnikom, trgovcem, obrtnikom, posestnikom in pa raznim podjetjem v Ljubljani in okolici. Hipotečni trg je trden in se živahno razvija. Meseca julija je bilo v zemljiškoknjižnem uradu zaznamovanih 167 predlogov, nanašajočih te na vknjižbo zastavne pravice glede posojil in kreditov v skupnem znesku 12,871.305 din, junija nasprotno je bilo 165 predlogov za vknjižbo posojil in kreditov v celotnem znesku 10,102.126 din. Do konca julija je bilo letos že podanih 1159 predlogov za vknjižbo posojilnih terjatev in raznih kreditov v celoti 90,702.889 din. Ta posojila so bila vknjižena na različne nepremičnine v mestu in okolici. Ljubljanski lastniki nepremičnin, tako hiš in pa zemljišč *o rabili visoka posojila za rame investicije, zlasti mnogo posojil je bilo danih za dozidavo novih stanovanjskih hiš in vil, kajti stavbna sezona je letos razmeroma ugodna, ker so dana na razpolago denarna sredstva. Okoličani so rabili posojila za različne namene. Varčni delavci, stanujoči v okolici, si gradijo delavske hišice, kmetje pa skušajo svoja posestva z večjimi posojili izboljšati, skušajo denar investirati v modernejše naprave, mnogi pa rabijo denar, da zadoste raznim svojim obveznostim. Mnogo poslov je julija izvedla Privilegirana agrarna banka, ko je prevzemala terjatve posameznih denarnih zavodov nasproti kmetijam. Najvišje posojilo je bilo vknjiženo julija v znesku 2,500,000 din, najnižje pa v znesku 600 din. Posojila po 100.000 din in višja so prav pogosta. Težave so še vedno in bodo s prezadolženimi lastniki nepremičnin. Julija je bilo pri okrajnem sodišču na izvršilnem oddelku vloženih 46 predlogov za vknjižbo prisilne zastavne pravice glede različnih terjatev v skupnem znesku 392.259 din. Z realno eksekucijo so bili vknjiženi na razne nepremičnine v okolici in mestu prav nizki zneski, tako po 84 in 96 din, pa tudi višje vsote. Državni zaklad kraljevine Jugoslavije je v zastopstvu davčnih uprav za mesto Ljubljano in za ljubljansko okolico predlagal v osmih primerih vknjižbo davkov na nepremičnine v znesku 71.630 din. Najvišja davčna zneska sta bila vknjižena na neki nepremičnini v mestu za 20.924 in 31.216 din. Julija so bili dalje nekateri dolgovi izbrisani v zemljiški knjigi. Podanih je bilo 52 predlogov za izbris vknjiženih terjatev in posojil v celotnem znesku 3,583.798 din. Izbrisani so bili najmanjši zneski po 100, 200 in 300 din, pa tudi prav čedne vsote, kakor n. pr. 900.000 din, 330.000 in 100.000 din. V sedmih mesecih je bilo v zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča izbrisanih raznih dolgov v skupnem znesku okoli 30,236.000 din. Izbrisani so bili tudi silno stari dolgovi v stari avstrijski goldinarski in kronski valuti. S temi dolgovi so dostikrat velike sitnosti. Upnik, ki je bil intabuliran, je ie davno umrl, njegovi dediči so neznani in kmet, na katerega zemljišču je vknjižen kak tak star dolg, ima silno velike sitnosti. Mora pač tožiti in potom tožbe naposled doseže, da se tak dolg izbriše. Dolg sam je bil dostikrat malenkosten, toda stroški so bili sedaj razmeroma veliko večji. Meseca avgusta je zemljiška knjiga dalje zaznamovala tudi več prenosov lastninske pravice. Kakor smo že nedavno poročali, je realitetni trg to leto prav živahen in se množe velike kupčije hiš in zemljišč. Tako je zemljiška knjiga pravo zrcalo gospodarskih prilik mesta Ljubljane in okolicel Prva smrtna žrtev tihotapstva z ljudmi Maribor, 23. avgusta. Brezumno in zločinsko izvabljanje naših delavni ljudi čez mejo je že obrodilo žalosten sad. Včeraj je padla prva žrtev tega tihotapca. V Slatinskem dolu pri Svečini je bil tik Anderličeve hiše ustreljen 42 letni delavec Ivan Majhenič iz Peker pri Mariboru. Majhenič je imel zaposlitev v Limbušu, toda neprestane govorice o boljšem zaslužku v tujini so tudi njega izvabile, da se je udal vabljivim glasovom ter se je zaupal agentom, ki so ga skušali skupaj z nekaterimi drugimi tovariši spraviti čez mejo. Večja skupina teh ljudi se je snoči podala po stari tihotapski poti, ki pelje skozi Slatinski dol proti meji. Tik meje pa jih je presenetil graničar ter jih ustaviL Nekateri so se odzvali pozivu, Majhenič pa je hotel pobegniti. Stražnik je za njim zaklical svarilo, potem je ustrelil nekajkrat v zrak, toda ker je le bežal naprej, je pomeril ter ga zadel. Krogla ga je vrgla po tleh, prebila mu je hrbet ter izstopila na prsih. Še je živel, ko so ga naložili na voz, da ga zapeljejo v mariborsko bolnišnico, toda med prevozom je izdihnil. Ostale begune so graničarji pripeljali v Maribor ter jih izročili ob- mejni policiji. Do streljanja je prišlo včeraj tudi v bližini Dravograda. Tam je poskušala priti čez mejo skupina treh ljudi. Tudi te so zalotili graničarji in ker se niso takoj na poziv ustavili, so streljali. Dva sta obstala, tretjemu pa je uspelo, da je izginil v gozdu. Vsa meja je sedaj prav. zaradi tega tihotapstva strožje zastražena in ljudje, ki se podajajo skrivaj čez mejo, se niti ne zavedajo, da so v smrtni nevarnosti, če se graničarjem takoj ne pokorijo. Kljub vsem tem ukrepom pa jih je še vedno veliko, ki zapuščajo celo dobre službe ter gredo v negotovost v tujino. Tako je v železarni na Muti, ki svoje delavce ne plačuje slabo, pustilo posel kar osem kovačev^ ter so šli ponoči v Nemčijo. Nagovoril pa jih je k temu neki Ott, ki je bil našim oblastem znan zaradi svojega protidržavnega rovarenja. Ott je pobegnil s svojimi žrtvami vred. Iz čisto obmejnih krajev ljudje sicer ne silijo preveč v tujino, ker so jim razmere tam dobro poznane ter vedo, da se tam nikakor ne pretaka samo med in mleko. Zato pa je večja lahkovernost bolj v ozadju meje. Največ pa je teh begunov iz notranjosti države, kar imajo tam agenti najlažji posel. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 24. avgusta. Včeraj popoldne }e na Gorenjskem že močno kazalo, da bomo dobita nevihto, ki bo segla nemara prav do nas. Visoka burja p« je oblaike razgnala in večer je bil spet čist. Tudi danes zjutraj je ležala mogla, prijetno hladno je bilo in sveže, in ko je posijalo sonce, dolgo časa ni moglo ogreti dneva. Še en obisk bomo dobili Danes dopoldne ob t ričet rt na enajst je odpotovalo v Jugoslavijo 370 članov Cenitralne zveze jugoslovanskih katoliških in narodnih društev v Nemčiji. Na Jesenice bodo prišli jutri ob četrt n« devet zjutraj. Ekskurzija se bo odpravila nato na Blejsiko jezero, kjer bo ostala do dveh popoldne, ob petih popoldne pa bodo udeleženci te ekskurzije že prispeli v Ljubljano, kjer bo večina tudi prenočila. Dne 12. septembra bodo, kakor vse kaže, odpotovali spe* nazaj v Nemčijo. Udeleženci ekskurzije bodo na progi Ljubljana—Maribor vstopili na posameznih postajah. Ob desetih dopoldne bo v Mariboru pred odhodom prisostvovali skupini sv. maši. Vsi udeležnei te ekskurzije so zaposleni v težki nemški industriji, in sicer v krajih Meerbeck, Osterfeld, Hamborn, Hladbeok, Holthausen, Ho-berg ter Lintfort Avto ga |e podrl Včeraj dopoldne je tem na Celovški cesiti avto podrt Albrechta Franceta, žagarja iz Ljubljane. Albrecht je dobil poškodbe. Po nesreči se je pri delu sunil v roko Jarc Anton, mesarski vajenec iz Ljubljane. Prav tako ee je pri delu poškodoval Tone Ožbolt, delavec, zaposlen pri lesnem iodustrijcu Zavrlu v Kočevju. Vsekal se je v roko. Vozilo posebne sorte V Ljubljano se je včeraj pripeljal poseben avtomobil, ki mu pravijo »weekend-avto«. Spredaj je manjši avtomobil, ki vleče za seboj večjega, v katerem je urejeno prav prijetno stanovanje za letovanje. Ta avtomobil, ki ^g,je včeraj pripeljal v Ljubljano, je bil nemške znamke »Opek. Pred Zvezdo, kjer se je ustavil, se je nabralo brž lepo Število radovednežev, ki so stopili bliže in videli, da jo v prikolici ob oknu miza, spredaj so ležišča, zaidaj pa štedilnik. Takole potovanje no more biti napak. Človeku ni treba stanovati, kadar pride v kak tuj kraj, po hotelih in gostiščih, ui mu treba brez potrebe drago plačevati kosil in večerij po restavracijah. Kar 6am si lahko skuha kosilo ali večerjo ali pa zajtrk. Na tomboli je dobila - tata V Slovenski Bistrici je bila te dni tombola, na kateri se je zbralo veliko ljudi od blizu in daleč. Med obiskovalci je bila tudi žena posestnika Franca Suntra iz Zgor. Polskave. Namesto tombole pa je imela drugo srečo — zadela je namreč tata, ki je bil pred nekaj dnevi vdrl v njeno hišo ter odnesel možu vso obleko in perilo. Med množico je opazila na tomboli mlajšega fanta, ki je bil oblečen v sukajo njenega moža. Hitro je naprosila nekaj moških, da so fanta prijeli in že so bili tam tudi orožniki, ki so oba — fanta in posestnico odvedli na orožniško postajo, kjer se je zadeva pojasnila. 10 letni delavec Franc Čander od Sv. Areha na Pohorju je priznal, da je izvršil omenjeni vlom pri posestniku šuntru. Šel je mimo hiše, pa je videl, da ni nikogar doma in izrabil lepo priložnost. Nekaj ukradene obleke je že razprodal, drugo pa je obdržal za sebe. Najlepšo obleko je oblekel, ko je šel na tombolo, kar pa mu je postalo usodno. Dva mlada in nevarna vlomilca Dva mlada in nevarna vlomilca 6ta prenesla torišče svojim nočnim vlomom iz Notranjskih krajev na Gorenjsko. Prvi je Tone Hace, 22 letni dečko, doma iz Loške doline, ki ima že v zadnjih 4 mesecih mnogoštevilne in velike vlome na vesti. Oborožen ie ko kak rokovnjač. Vedno ima pri sebi dva nabasana revolverja. Na samoti stoječe kmetije ustrahuje, mu morajo dajati zavetje in tudi hrano. Tone Hace, kakor kažejo vsi indici, je osum-Jen-i_ v stanovanje zastopnika družbe »Condor« Angela Valterja ter mu vilo popolnoma oplenil. Bogat plen je pobral, med drugim tudi 6.000 din gotovine. Pomagal mu je neznan »pajdaš« Ta vlom je bil izvršen na Trati pri St. Vidu nad Ljubljano. Hace je krenil na Gorenjsko. Dobro je živel. Plen je delil s tovarišem, katerega identiteto še niso mogli varnostni organi ugotoviti. Orožniki v Vodicah na Gorenjskem sedaj javljajo, da je Hace 19. t. m. vdrl v trgovino Marije Kraljeve v Mostah pri Komendi in pobral mnogo različnega blaga v vrednosti 2.200 din. Drugi tak vlomilec je Vrhničan Jože Lenič, brezposelni brivec in človek brez stalnega bivališča, ki je izvedel zadnje mesece več tatvin po no_ tranjskih naseljih. Iz Borovnice poročajo, da je Jože Lenič 11. t. m. vlomil v hišo posestnika Franceta Peljka na Padežu. Lenič je vse prebrskal. Pobral je razno obleko, perilo in zlatnino. Peljko ima okoli 1.200 din škode. Lenič ima doslej na vesti že okoli 10 vlomov, izvršenih po raznih krajih Notranjske, tako okoli Vrhnike, Borovnice, Cerknice in Grahovega. Po drugih poročilih ®e je Lenič tudi preselil na Gorenjsko. Zločinska lahkomišljenost zahtevala mlado življenle Maribor, 23. avgusta. V mariborski bolnišnici je umrla mlada služkinja Jožefa Holer, ki je že od mladih nog služila pri jtosestniku in gostilničarju Karlu Hoflerju v Drazenvrhu pri Velki. V bolnišnico so jo pripeljali, ko je že imela hudo vročico zaradi za-strupljenja krvi. Ugotovili so, da je zastrupljenje nastopilo kot posledica splava. Proces je bil že tako razširjen, da ji zdravniška pomoč ni mogla rešiti življen ja. Mlada 22 letna Jožefa Holer je imela razmerje s 25 letnim posestniški m sinom Friderikom Vendom iz Velke. Ko je zanosila, ji je njen fant prinesel neko sredstvo za odpravo plodu, ki pa je bilo vzrok njene smrti. Orožniki so Venda aretirali ter izročili mariborskemu okrožnemu sodišču. Grd zločin v Sv. Janžu pri Vuzenici Maribor, 23. avgusta. K delavcu Andreju Lužniku pri Sv. Janžu nad Vuzenico ]e prišel 33 letni kovaški pomočnik Anton Remic iz Vuceaice. Hotel je kupiti mladega psa od Lužnika. Pogodila sta se za ceno ter je bila kupčija sklenjena. Potem pa je Remic prosil Lužnika, naj mu njegov otrok nese psa z njim v Vuzenico. Lužnik je poslal svojo sedemletno hčerko, ki je vzela psička v naročje ter je odšla z Remicem. Komaj pa ste prišla nekaj sto korakov od Lužnikove hiše, se je Remic vrgel na otroka ter izvršil nd njim ostuden zločin. Nesrečna deklica so je čez nekaj Časa komaj privlekla domov, nakar je odšel oče po orožnike, ki so zločinca aretirali ter ga oddali v zapore marenber-škega okrajnega sodišča. 4 razbojnike so predvčerajšnjim obesili v Šabcu. Bili so to člani razbojniške tolpe hajduka Petra Blaževiša Petraka, ki je morila po Mačvi dobro leto. Šabačko sodišče je obsodilo sicer šest tolovajev na smrt, toda kasacijsko sodišče je dvema znižalo kazen na dosmrtno ječo. Ko so štirim sporočili, da s pomilostitvijo ne bo nič, sta se dva prestrašila, dva pa sta bila že vdana v svojo usodo. Noč pred usmrtitvijo so preživeli različno. Glavar tolpe je bil miren in časnikarjem govoril, da je kazen zaslužil in da zato ni zanj treba nobene milosti. Stanislav Bojičič je dejal, da je kazen zaslužil, le hud je bil na vse tiste, ki so ga v življenju zapeljali na slaba pota. Druga dva pa sta se jezila, češ da bosta umrla popolnoma nedolžna. Vpis«™"!®* enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Christnfov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska cesta 15, se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Šolska iz-vestja m novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji in najmodernejši zavod te vrste t državi. Novo Šolsko poslopje! Edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva s pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, železniške karte). — Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt. 43' Skrivnost smrtne megle Molk moža ob volanu je deloval nanj vznemirljivo. Spet je nanj prežala bogve kakšna nevarnost... Ne, ta neumna vožnja skozi temno noč nima prav gotovo nobenega smisla. »N« prvem ovinku ustavite!« je ukazal Devorny ostro. >In da boste vedeli: cev mojega samokresa je za las točno naravnana proti vaši glavi.« »Vi ne boste streljali, sir,« se je nenadoma glasi! trd odgovor. »S približno devetdeset kilometrov hitrosti pelje moj avtomobil. Labko si torej približno izračunate, kakšno bi bilo vaše truplo, če bi vozilo ostalo brez vodstva.« Detorny se ni mogel znajti v poplavi teh besed. Brez dvoma je imel mož prav, a samokres ni bil ta trenutek dosti več vreden kot kaka igračka. >Sicer pa,« je nadaljeval mirno mož ob krmilu, »nimate ludi nobenega razloga, da bi streljali name. Kar jaz delam, gre namreč samo vam v dobro.« »Za koga me vendar imate?« je hotel vedeti Devorny. »Za tistega, kar ste v resnici.« Odgovor je bil več kot diplomatičen, toda iz prepričljivega zvoka je sklepal detektiv, da ga je šofer prav točno poznal. »Vi mi hočete pomagati? je vprašal. »Da.« »Kakšen smisel naj ima potem to brezumno vozarjenje sem pa tja?« »Prav nobenega. Pridobil bi rad le čas, da bi premislil o tem, kako bi vam najbolj varno pomagal.« »Zares lepo od vas,« je dejal Devorny in komaj pogoltnil porogljiv naglas. »Toda povejte, — vi vendar prav gotovo ni- ste slučajno s svojim vozilom stali tam, kjer sem vas mogel jaz potrebovati?« »Ne.« »Vi ste me torej pričakovali. Kako pa ste vendar mogli vedeti, da bom jaz ravno v to smer bežal?« »Tega nisem vedel. In jaz vas tudi nisem pričakoval. Mi smo celo mLslili, da boe te vi bežali vprav v nasprotno smer, — in tam sta bila dva izmed naših ljudi postavljena, da bi vam bila za skrajni slučaj v pomoč. Ta voz pa pripada vašemu »neznanemu prijatelju« in prav njega, svojega gospodarja, pričakujem.« In kljub temu ste me brez nadaljnega vzeli s seboj?« je zaklical Devomy presenečen. »Le zato, ker sem vedel, da ravnam s tem točno po načrtu svojega gospodarja,« se je glasil zelo odločen odgovor. Nekaj časa sta obadva molčala. Nato je šofer spet nadaljeval z razgovorom. »Jaz imam sedaj nek načrt,« je dejal hladno. »Glavna stvar je, da vam preskrbimo nesporen alibi. To vendar razumete, kajne? Jaz vas bom torej na določenem ovinku pustil. Vi boste potem šli kakih 100 korakov naravnost naprej, dokler ne boste na desni strani našli neke gostilne. Tja boste vstopili in se zadržali najmanj poldrugo uro. Ura v gostilni zaostaja za tričetrt ure. Mi bomo po možnosti naredili, da bo šla ta ura med vašim poldrugournim bivanjem dvakrat hitreje kakor sicer. Če boste zapustili gostilno, bo torej ura kazala pravilni čas in mi bomo imeli celo vrsto prič, ki bodo izpovedale, da ste bili vi ob kritičnem času v imenovani gostilni. Ste vse razumeli?« »Da, da, seveda,« je hitro odgovoril Devorny, čeprav je bil raztresen. Njegova roka je čisto po poklicni zvedavosti drsela po predalih na stenah v notranjščini voza. Točno je zaznal pri tipanju dve predmeta: prvi je morala biti majčkena brizgalnica, drugi — mala stekleničica. Avtomobil je nenadoma ustavil. >Tako. Tu smo,« je pojasnil šofer. »Tukaj desno in naravnost, prosim. Pa ne pozabite ničesar. Ravnajte natančno tako, kakor sem vam bil ravnokar povedal.« Devorny se je nerodno izkobacal iz vozila. Nerodno, ker je njegova desnica medtem z bliskovito naglico zdrsnila v žep in tam shranila svojo najdbo. »Hvala. Zdravstvujte,« je dejal prijazno in krenil v označeno smer. Nato se je točno držal tujčevih navodil. Tiho je sedel v kotu gostilnice, mešal neužitno črno kavo in napeto zasledoval tekmovanje med stensko uro in svojo zapestno uro. Zares! Tričetrturna razlika se je vidno zmanjševala! Dolgo se je Devorny boril sam s seboj, preden se je ^odločil, da bi pogledal na dva majhna predmeta v svojem žepu-Previdno ju je končno vzel^ iz žepa v dlan. Aha! Eden je bil majhna brizgalnica, kakor jo rabijo morfinisti. Kaj je morda tudi njegov »nezhani prijatelj« užival ta strup? Na vsak način pa ta najdba ni povedala dosti... In druga? Stekleničica z zelenkasto-rumeno vsebino. Za vraga! Na njej je bil vendar bel listič z označbo tvrdke! »Drogerija I. F. Buttom,« je Deromy zamišljeno bral. Nato pa so njegove oči obvisele na nekaj črkah, ki so bile izpihane spodaj z roko: »Za mr. A. M.« »A. M.... A. M....,« je tuhtal detektiv. Kdo bi bil ta A. M.? Kaj se je sploh dalo dvomiti o tem, da bi bil to njegov »neznani prijatelj«, v čigar avtomobilu je odkril to stekleničko... Od tu in tam .Tngoslov&nsko-nemški gospodarski odbor se Ito zbral 10. oktobra v lielgradu in se bo bavil z ureditvijo izvoza v Nemčijo za naslednje četrtletje. Naša država je namreč že prekoračila kontingente, ki so jih bili določili za izvoz živine in rastlinskih proizvodov v tekočem četrtletju. Sprva so računali, da eo bo odhor sestal že septembra, toda potreba po sestanku je odpadla, ker so vprašanje prekoračenja kontingentov med tem časom že rešili. ^°S»j»nja za novo trgovinsko in plačilno pogodbo med Jugoslavijo in Grčijo se bodo po vsej verjetnosti začela v kratkem v Atenah. Dosedanja pogodba je bila že dvakrat podaljšana ter poteče konec prihodnjega meseca. Glavno vprajšanje, ki ga mora naša vlada rešiti, je vprašanje ureditve starih grških računov v devizah, ki jih dolgujejo gnSki trgovci našim izvoznikom še izza časov pred uvedbo- moratorijev. Učitelji, ki so zborovali pred dnevi v Banjaluki, so sprejeli tudi spomenico, v kateri zahtevajo da se jim vrne stalnost, kakor so jo imeli pred letom 1929. Obenem bi tudi radi. da bi se temeljito spremenilo ocenjevanje učiteljev v službi, katero je sedaj v navadi. Radi bi, da bi veljali poslej samo dve oceni in sicer pozitivna in negativna. S tem bi odpadla nepotrebna razlika med pozitivnimi ocenami in bi ne nastajale nove ovire za napredovanje učiteljev v višje plačilne skupine. Dalje predlagajo, da bi se dala oženjenim učiteljem, ki imajo najmanj tri otroke, pravica, da stopijo po dvajset letih službe v pokoj. Dalje naj se vrneta draginjska doklada in stanarina vsem oženjenim učiteljicam, češ da morajo za vse enako veljati enake pravice. V koliko bodo učitelji uspeli, pa je drugo vprašanje. Načrt uredbe za uvedbo socialnega Eav ar oranja obrtnikov se popravlja v trgovinskem ministrstvu. Prvi načrt je bil poslan vsem obrtniškim zbornicam v pregled. Znano je, da so slovenski obrtniki skoro soglasno zavrnili prvi načrt, češ da jim nalaga preveč bremen. Podobno so se izjavili tudi obrtniki v drugih banovinah in predlagali, naj bi del bremen za začetek prevzela drlava. V trgovinskem ministrstvu sedaj urejajo končno besedilo nove uredbe in pri tem skušajo upoštevati vse obrtniške predloge, v kolikor je to mogoče. Že lani je bilo napovedano, da se bo nova uredba za zavarovanje obrtnikov za starost, onemoglost in smrt uveljavila najkasneje do začetka prihodnjega leta. Veliko električno centralo bo zgradilo mesto Bitolj v vasi Zlokučanih. Vas bodo odkupili in vse hiše podrli ,nakar se bodo Arnavti razselili po drugih krajih. Vas ima svoje ime zaradi neštevil-nih zločinov krvne osvete, ki so se odigravali dolga stoletja. Krvna osveta je bila tako razvita, da ga ni bilo moškega v vasi, ki bi bil umrl naravne smrti. Vse je bilo med seboj nespravljivo zaso-vraženo in zato je tekla tudi dostikrat nedolžna kri. Krvna osveta je prehajala iz roda v rod. Svoj čas je bilo v vasi 75 hiš, danes pa jih je še 16. Vse druge so si sovražniki vzajemno podrli. Prvi moški, ki je umrl naravne smrti, je umrl od kapi zadet pred 10 leti. Takrat pa je krvna osveta že ponehavala, ker je vas skoro izumrla. Še zmerom pa obstoja med ljudmi govorica, da so bili Zlokučani vas, v kateri si dobil za dober denar ob vsakem času človeka, ki je bil pripravljen izvršiti vsak zločin. . J Sr- f.. ZvaniSniki finančne kontrole so zaključili predvčerajšnjim s svojim kongresom in' sestavili spomenico, v kateri so razložili želje in prošnje za izboljšanje svojega težkega gmotnega položaja. Posebno odposlanstvo je odšlo nato v Belgrad k finančnemu ministru Djurčiču in ga prosilo, naj jim pomaga s tem, da izda uredbo o finančni kontroli, za katero je dobila vlada pooblastila v letošnjem finančnem zakonu. Minister Djuričič jim je vso svojo podporo obljubil. Svojo lastno hišo, za kafer« so se pulili sorodniki, je zažgala 80 letna starka Joka Krajino-vič iz Hongore pri Sarajevu. Starka je živela sama v svoji bajti ob skromni invalidski pokojnini. Neprijetne ure pa so ji stalno povzročali sitni sorodniki, ki so silili vanjo, naj vendar že za življenja uredi, komu bo zapustila imetje. Starki je bilo sitnarjenja preveč in je zato sklenila vse uničiti. Zažgala je hišo in se vsedla na posteljo z namenom, da bi tudi sama zgorela. Vihar je raznesel ogorke po vasi, da se je vnelo še pet hiš, vendar Pa so kmetje še rešili starko iz plamenov. Ko je je pXSav S;la’ da ji namera ni uspela’ II moko5 •P®*”**’1*1 trgovec £ «88?» £; ,i. - r*1 A, ln odnašal iz mlina velike ki hčine moke oeprav prinese, niti enegazrna Končno je bil še tako predrzen da ie , „ ~ ?‘ izsilil od mlinarja, da mu je 'vrnil tistih tis^ dinarjev. Pred nekaj dnevi pa je Šturm nena doma izginil. Prej je bil dobil od obeh trfm^l družabnikov 30.000 din pod pretvezo, da grfS vagon čebule v bližnjo vas. Od tam pa je 4 n«m izginila vsaka sled. Družabnika sta spoznala da jima je odnesel ves denar, nakar je pobegnil’ čez mejo na Madžarsko. Cene za sveže grozdje, ki se bo izvažalo iz naše države, je določila Privilegirana izvozna družba. Cene se gibljejo med 20 in 22 markami za 100 kg za izvoz grozdja v Nemčijo, katera je določila za uvoz našega grozdja 500.000 mark. Obenem je Prizad določila tudi izvozniško nagrado za vsakih 100 kg grozdja po 25 din, da bi na ta način podprla izvoznike. t Zaradi dveh snopov žita je izruval brke svojemu prijatelju Mijat Patič iz Dervente. Filip ‘ je imel krasne brke, na- katere je bil od sile Ponosen. Nesreča pa je hotela, da sta se dobra prijatelja Matič in Patič sprla zaradi dveh snopov p»h* ie nekaj klofut, nakar je invalid polovilTzruval ** **** Z3 ^ ^ '' ob«tajo v mri * oporoko Združenje inženirjev in arhitektov si je včeraj ogledalo novi železničarski trakt na Golniku Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana, 24. avgusta. Iz Tavčarjeve ulice so včeraj popoldne krenili trije avtobusi, ki so odpeljali ob treh popoldne proti Golniku približno stočlansko ekskurzijo Združenja inženirjev in arhitektov. Udeleženci so po enourni vožnji izstopili pred imenitno urejenimi poslopji našega največjega zdravilišča za jetične. Železničarski fond je zgradil poseben trakt Vodja ekskurzije, inž. g. Kham, je ekskurzi-ste, v pretežni večini ljubljanske inženirje in arhitekte, povedel k novemu, trinadstropnemu, zares izredno velikemu in dolgemu traktu, katerega pravkar gradi Železniški fond. Vse do zdaj so se bili železničarji v naši državi trudili, da bi dosegli za številne svoje na tuberkulozi obolele člane poseben oddelek, in končno so se jim prizadevanja le posrečila. Trakt, ki bo namenjen bolnikom iz železničarskega stanu, bo v resnici zgrajen in opremljen po najmodernejših izkustvih in z najmodernejšimi^ izsledki. Razporeditev prostorov, ki so namenjeni zdravljenju, kakor tudi vseh pritiklin, ki v takem poslopju ne smejo manjkati, je idealna. Trakt sam, ki razpada na bolniški in na stanovanjski oddelek za zdravstveno osebje, je v vseh treh etažah zvezan po dolgih hodnikih z glavnim zdraviliškim poslopjem. Oboleli železničarji, ki so jih do zdaj zaradi zares ogromnega navala drugih bolnikov morali v veliki meri odklanjati ali pa jih sprejemati, ko je bilo že dokaj pozno, če ne prepozno, bodo odslej imel svoj poseben trakt, katerega bo upravljala v zdravstvenem pogledu ista zdravniška služba, ki upravlja dosedanje oddelke zdravilišča. Trakt bo tudi po kapaciteti popolnoma zadoščal vsem potrebam ter bo lahko sprejel vse tiste železniačrje, ki bodo oboleli za tuberkulozo. Železničarski fond je g tem poslopjem na odličen način rešil pereči problem. Največja posebnost: žarilna kurjava V bolniških prostorih je bila uvedena odlična pridobitev sodobne tehnike: žarilna kurjava po sistemu »Crittalk. Dozdaj je ogrevanje prostorov obstajalo v segrevanju zraka na razne načine: g pečmi, s kaloriferji, z radiatorji. Vsi ti načini pa so povzročali nezdravo vdihavanje suhega in s prahom nasičenega zraka, pa tudi izmenjava toplote med telesom in segretim prostorom je bila nepravilna. Principa, ki sta vodila izumitelje ža-rilne kurjave, sta bila: 1. Potrebno je ogreti zidove do temperature, ki je nekoliko nižja, kakor temperatura telesne površine, s čimer je dosežena zmerna, vendar zadostna izmenjava toplote z izžarevanjem telesne toplote na zidove. 2. Potrebno je uplivati na suho temperaturo in na gibanje zraka, da se da regulirati izmenjavo toplote s konvekcijo in izpuhtevanjem. Načelo žarilne kurjave je v naslednjem: žarenje, toplota, prihaja od zgoraj, s stropa. Na opaž pri instalaciji tega načina kurjave polože sisteme specialnih cevi, ki leže na omrežju. Pri tej priliki morajo biti opravljene tudi vse druge instalacije, kakor električna napeljava itd. V enakomernih presledkih so po- 12 30 ■ r T , Se obetajo v zven i oporont najbolj bogatega Jug„sJovaila pokojnega dr. De-deona Dundjerskega iz Novega Sada Včerai smo poročali o njegov, oporoki, v kateri je bolj pičlo odpravil svoja sinova. Dal jima je samo tisto, kar jima zakon odreja, sedaj pa sta s® oglasila sinova in pravita, na njun oče sploh ni imel pravice raz-polagati s svojo imovino ker je bila imovina očetova odnosno dedova. Ded Laza Dundjerski ie snra ,.il ftfrrnmnp nuliifvno .. * .. 1 r luva uuuuouu J'unojerski je spra- vil skupaj ogromne milijone in v svoji oporoki postavil sina Gedeona samo za oskrbnika, pravi dediči pa so bili po njegovem testamentu’ vnuki in vnukinje. Kakor kaxe, se bo stvar okroR milijonov še sukala pred sodiščem. Sinova namreč odločno zatrjujeta, da bosta oporoko razveljavila. Delavski in nameščenski zaupniki v Delavski zbornici za ieto 1939 sledeče^'-**'8 z^orn'ca nas naproša za objavo Pri zbornici je registriranih 961 podjetij, odnosno obratov, v katerih se je uvedel voiivni postopek. J •, danes i.® zbornica prejela votivne zapas-hiu £ volitvah iz 923 obratov in je bilo izvoljenih 1626 delavskih in 178 nameščencih zaupnikov skupno torej 1804 zaupnikov. kov je^edeča priT>adnoet Goljenih zanpni- -J-a o7e7;e 7x1 rul delav. (Jugorasa) 665 Organizacija Strokovne komisije URSSJ . 461 Organizacija Jugoslov. strokovne zveze . . 243 Organizacija Narodno strokovne zveze . 366 Organizacija Zveze društev privat. namešč. 17 Organizacija Botič .... . 16 Organizacija Neopredeljeni Organizacija Neorganizirani' i \ \ ir i- • , , . Skupaj . . . 1804 Voiivni podatki manjkajo še za 39 obratov. Delavska zbornica v Ljubljani. Kozamernik V., predsednik. Hafner A-ndr., tajnik. Šah v Zagrebu Izid prvega kola finanlnega turnirja V torek zvečer se je začel v Zagrebu finalni šahovski turnir med osmimi šahisti, ki so si priborili najboljša mesta v predtekmovanju. Za to finalno tekmovanje so bile izžrebane tele številke za posamezne igralce: 1. Rajkovič, 2. Rabar, 3. Gabrovšek, 4. Gligorič, 5. Šiška, 6. &orli, 7. Jerman in 8. Šubarič. V prvem kolu so igrali: Rajkovič s Šubari-cem, Rabar z Jermanom, Gabrovšek s Šorlijem in *Jtigorič s šiško. — Najkrajša partija je bila • , ar : Jerman, komaj 18 potez. V njej je in • , ar beli od začetka do konca premoč nrJ,?„x’ (r vtis> kakor da si Rabar prav n® Prizadeva za zmago. Prav kakor če bi UDraviVcm« Š?hista’ 0(1 katerih prvi drugega E5® Podcenjuje. - Rajkovič je im«l šele v //avk.a ? Kuharičem. Premagal ga je nekako nr«* Z£' ^ubarieev poraz je bil kar barič v tfrorff1? je Prve8a kola, saj si je kupa iLTk£v?čt»m^Vanju Prib<)ril P°1 ‘očke več kot Naiveč zanimal nasproti drugim igralcem. — obem-i Sloveni-'a pa^e bil° vsekakor za igro med iem kTT Gabrovškom in šorli-no?2 točk in |5L P"edtekm°vanju nabrala vsak if v gl skuPini zasedla skupno prvo mesto, vredno za vsakega po 900 din. Kakor v predtekmovanju tako sta tudi zdaj točko raz-delila in se torej se vedno ne da trditi, kdo od njiju bo boljši. Ves čas sta v tej finalni borbi stala približno enako, le v začetku je Gabrovšek morda bil nekoliko boljši, saj je tudi imel bele figure. Po 38. minuti sta si segla v roke ob popolnoma izravnam poziciji ter sklenila remis. -Usodo S u bari ca in Jermana pa je doživel tretji Slovenec Siska.^ igral je z odličnim Belgraj-čanom G 1 i go r i č e m. V 66. potezi, torej po prvi prekinitvi, se mu je šiška v sredo dopoldne vdal. Torej se prvo kolo za Slovence ni posebno dobro končalo, saj v njem nih^e ni zmaeal. ložene prečne železne palice. Potem graditelji preidejo k betoniranju. Ogrevalne cevi in mrežico od ometa na stropu loči le največ dva centimetra debela plast. Cevi vodijo skozi zidove iz nadstropja v nadstropje. Žarenje samo pa se dosega takole: v kleti je kotlarna, razvodne cevi so pri tej instalaciji iste kakor pri centralni kurjavi. Centrifugalna črpalka žene segreto vodo, ki se dviga v ceveh že itak sama od sebe, kvišku v cevi. Voda kroži po vodoravno položenih, meandrsko razvrščenih ceveh, toplota pa se širi enakomerno, za kar skrbi omrežje. Princip žarilne kurjave je v tem, da za gorkoto ne skrbi segreti zrak, ampak posebni, nevidni toplotni žarki, ki prihajajo s stropa. Glavne prednosti žarilne kurjave so naslednje: a) Temperatura je enaka po vsem ogrevanem prostoru, še celo tik ob zidovih. Pri istem občutku udobnosti je temperatura zraka nižja, kakor pri konvekcijskem ogrevanju, kar omogoča boljše dihanje. b) Brzina kroženja zraka je znatno zmanjšana, kar preprečuje gibanje prahu. c) Kroženje zraka med ogrevanimi prostori, ki imajo različno temperaturo, je zelo zmanjšano, kar posebno v bolnišnicah znatno zmanjšuje nevarnost okuženja. č) Pri mirnem vremenu so okna lahko odprta brez znatne izgube toplote. To omogoča vdihavanje svežega zraka, ne da bi pri tem trpel občutek ugodnosti, in olajšuje prodiranje ultravio-letnih žarkov v prostore. d) Poleti je mogoče brez velikih izdatkov prostore tudi ohla.ievati prav s to instalacijo žarilne kurjave. e) Ker ima zrak na vseh mestih sobe enako temperaturo, ni izpostavljen stalnemu dviganju in padanju temperature, ki ima za posledico, da se neprestano menja relativna stopnja vlage. Mnogo manjši pa so tudi pogonski stroški: a) zaradi počasnega dviganja zraka ob hladnih zidovih, b) ker je potrebna pri istem občutku ugodja manjša srednja temperatura zraka od one, ki jo zahteva konvekcijska kurjava, c) zaradi zmanjšanja često že pretiranega obnavljanja svežega zraka; za to se moramo zahvaliti enakomerno segretim vodoravnim slojem zraka. Pa tudi v estetskem pogledu ima napeljava žarilne kurjave svoje prednosti. Ogrevalne cevi so popolnoma nevidne, na stenah ni nobenih temnih madežev, ki nastajajo sicer zaradi sežganega prahu, kateri se nabira na stenah in nad radiatorji, boljše in dalj časa pa se tudi ohrani v dobrem stanju vsa stanovanjska oprema. Sistem te žarilne kurjave je udeležencem ekskurzije razložil inž. g. Kham, ki jim je hkratu pojasnil tudi druge prednosti novega železničarskega trakta. Ves potrebni material je za žarilno kurjavo v poslopju novega železničarskega trakta priskrbelo tehnično podjetje D. J. Hudnik, Dvorakova ul'-a 10. Pri železničarskemu traktu je bil uporabljen način »Crittalk. Po natančnem ogledu napeljave in vsega poslopja so se udeleženci spet odpravili pred glavno poslopje na Golniku. Tam so sedli v avtobuse ter se zadovoljni z lepim ter poučnim popoldnevom vrnili v večernih urah spet v Ljubljano. Rezultati drugega kola še niso znani. V njem je igral Šubarič s Šiško, Šorli z Gligoričem, Jerman z Gabrovškom ter Rajkovič z Rabarjem. Tretje kolo se začenja danes zvečer in bodo nastopili: Rabar s Šubaričem, Gabrovšek z Rajkovičem, Gligorič z Jermanom in šiška s Šorlijem. Športne vesti Letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo bo 2. septembra v Italiji, in sicer v mestu Varesse. To je po osmih letih prvo amatersko kolesarsko prvenstvo. Proga, po kateri bodo vozili dirkači, bo dolga 146 km, in sicer v štirih zankah po 36.5 kilometrov. Proga je izpeljana v bližini mesta Varesse in ima precej vzpetin. Start ze letošnje prvenstvu v bo Varessu, od tam pa bodo dirkači vozili z višine 408 m v Ambrogio 460 m — Fo-gliaro 491 m — Rasse 526 m — Brincio 504 m — Rancio-Valenira 296 m Grastole 298 m — Cunar-do 468 m — Chirbia 450 m — Grotte Valganua 516 m — Isola-bella 360 m in zopet nazaj v Varesse. Proga je torej precej težavna. Jugoslovanska kolesarska zveza je sklenila, da pošlje na letošnje kolesarsko prvenstvo tri najboljše vozače, in sicer Stjepana Grgca (HKB Sokol), Avgusta Prosenika (Gradjanski), oba iz Zagreba, ter Josipa Pokupca iz Belgrada. Odhod naših dirkačev na svetovno prvenstvo pa je še negotov, ker kolesarska zveza nima na razpolago zadostnih sredstev. Prvo kolo tekem v hrvatsko-slovenski ligi bodo sodili naslednji sodniki: V Zagrebu Concor-dia : Slavija (Osijek) g. Čamernik, namestnik g. Vrhovnik, Gradjanski : Ljubljana g. Macoratti po sporazumu, namestnik g. Mrdjen. Ostale tekme sodijo: Split : Hašk g. Ster, Slavija (V) : Sašk g. Bilač in Bačka : Hajduk g. Bažant. Obe zagrebški tekmi bosta na igrišču Gradjanskega. Razpis Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86 zakona o drž. računovodstvu B. >Pogodbe in nabave« nabavo 200 m5 bukovih drv v cepanicah. Drva morajo biti suha, zdrava, v cepljenih polenih pa en meter dolžine, brez okroglj-ic in brez klad ali grč. Dobavljena drva se bodo prevzemala na dvorišču kraljevske banske uprave in morajo biti zložena paralelno brez križev. Ceno je ponudiiti po enem m* franko dvorišče banske palače. Dobavni rofa je takoj, najdalj« pa do 1. oktobra 1930. Ponudbe je predložiti v zaprti kuverti najda-Ije do 1. septembra 1939 ekonomatu kraljevske banske uprave v Ljubljani. Ponudba mora biti taiksirana z 10 dinarskim banovinskim kolkom. Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave Bleiweisova cesta 10, soba št. 33. Vpisovanje na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani 6e vrši dne 1. sptembra od 8 do 12. Vpisati se ne morejo: hospitantke in izven Ljubljane stanujoče Vsaka interesentka napiše nekolkovano prijavo, ki jo dobi na Državnem osrednjem zavodu in prinese k vpisu še potrdilo o višini uslužbenskega, zemlji- škega ali hišnega davka, ki ga plačujejo starši. Imena sprejetih goi|enk bodo objavljena dne 9 septembra 1939. Krai Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C« 0^ 2 > > - ec 3S 05 O a ocz ¥ Veter (•(mer. jakosti Pada- vine . * °! K , **■ “2 o « £ S B vrsta Ljubljana 7647 26-7 134 87 t 0 Maribor 763-6 27-0 100 80 0 0 — — Zagreb 7600 29-0 12 0 60 3 0 — — Belgrad 762-5 33-0 150 70 0 0 — — Sarajevo 7&3-5 27-0 io-o 60 3 0 — Vis 762 1 24-0 170 70 5 0 — Split 762-0 32-0 210 50 4 0 — — Kumbor 760-6 2S-D 210 40 3 w, — — Rab 762-4 280 21-0 60 2 W. — — Oobravnm 76 -5 27 0 19-0 70 0 NE, — Vremenska napoved: Stanovitno, pretežno jasno in toplo vreme. Možnost krajevnih neviht s kratkimi nalivi. Koledar Danes, 24. avgusta: Jernej. Potek, 24. avgusta: Ludvik. Obvestila Sv ^ ,raa,0„ Iekarne: mr. Bakarčič, Sv; ffkoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mT. Munmayer, Sv. Petra c. 78. - i ^P's°v“ie v Državno dvorazredno trgovsko * ^Miani. Učenci in učenke, ki žele v i. I. ... . v*topiti v I. razred, se morajo osebno ja- To\'oPrt !|a^natel)«tv« dne 26. ali 28. ali 29. avg. L?- j‘u 12‘ Uro,'? Predložiti a) prijavo za knIwM° 0 javiti pri ravnateljstvu in predložiti a) prijavo kol- ra0^ • 5°, t™' ^ izpričevalo o dovršenem I. azredu m plačah šolnino in vse drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. ’ liansl^01/^ trŽovski tečttJ mestne občine ljub- voSvoIiUStanfOVčj^,1??0 6 Pravico Jakosti pod 9 do lin r ,ypisovanie 9' sptembra od m.j l,1 ,na mestnem liceju. Pogoji za sprejem- 1 jemni ir^ Z,aVršni izPil računstva. 2. Spre- Na mestni ženski realni gimnaziji v Ltuhlinni na d0esPkiPV^ ^ Ra^5 " od * e P .T6 e°ieaJc°- ki *° M* "a X ^ *.*. 1: »Sfe *" ;!e MSJiS iS-t kjer jih pustimo vr&ti 5-7 minu? 7„ l u ' uporabimo čisto, emajlirano po^o, ker v &! kuhaim^nnea«n f?°sodi,bi **• počrnele. Ko gobe puhamo, ne smejo moleti iz vode. zato je naibolie j pokrijemo z lesenim mrežastim ali j»ra4uk W eta,n° -tiš5i sobe "top Prel vrete gobe odcedimo, nato jih damo v mrzlo vodo 2uTl.7r'Srr,,oh,^i<’' "«Tf »S: Ano** j mrzlo vodo parkrat izmenjati. S tem dosežemo, da ostanejo gobe trde in bele Naiholi f df da™° Prekuhane gobe v pre-uknjano posodo, ki jo postavimo za ml ure i>oil odovod ali v tekoči potok. Potem zavrimo v rini- Lrsrrr\k na wa|; vode,5 ,dkS kuhinjske soli. To vodo ki se imenuje slanica, moramo dobro ohladiti potem fia JVa le"^ Vh P^’° kUhanp Robp ,oliko ,n 80 Robe e s,ani<» popolnoma pokrite. Ako imamo večjo množino trob je lahko posoda sodček od olja ali leseni čebrlek za manjše množine pa poljubna steklena posoda s širokim vratom. Za konzerviranje v slanici so uporabne vse užitne gobe, toda za prodajo pridejo v poštev le užitni gobani. J p Ravnateljstvo šole Glasbeno Matice obvešča vse interesente, da se bo vršilo vpisovanje v S beno Solo v dneh od 1 do 4. septembra dnevno hn H in'11 ? 17. V torek, dne 5. septembra bo dodelitev gojencev k posameznim učiteljem in določitev umika. Razpored razdelitve pouka kakor tudi vse nadaljne podrobnosti so objavljene na službeni deski v veži zavoda. Na šoli Glasbene Matice se bo poučevalo: solopetje, klavir, violina vsi orkestralni inštrumentii, orgle in teoretični predmeti. Otroci med seboj. Danica: »Mi bomo pa hišo zidali, imamo ze dosti denarja!« Dinko: »Mi bomo tudi zidali.c Danica: »Saj nimate denarja- brez denarja pa ne morete zidati!« Dinko: »Mi bomo pa brez denarja zidali. Mama je rekla, samo da imamo parcelo, pa bomo hišo zidali.< Danica-»Parcela tudi stane denar.t Dinko: »Nas bo par-c0la sWa samo 5 dinarjev, ker je glavni dohitek tombole Rdečega kr.ža 10 septembra letos stavbna parcela 644 m’ v Spodnji ftiški. Tombolsko karto ze imamo, potem bo pa tudi hiša. Boš že videla i< Vpis v Glasbeno srednjo šolo. Vpisovanje gojencev se bo vrŠTlo od 1. do 15. septembra le v izjemnih primerih bodo sprejeti gojenci, ki « bo-do javita *a sprejem do vključno 1. oktobra. Sprejemali se bodo samo redni gojenci. Sprejemni m-goj, za novostopivše gojence: sprejemni izpit Po-«^,w SPrf'ieiT' Po«annezne odseke dolo-f V odsek za teoratifne wrut.*"m r? ^fte If^25 lfiP- 3- V od«ek za klavir in L' . V v '►dsek za orkestralne inštru- m 1 ena oenovna §ola. sitarost za violino, čelo, klavir in harfo največ 16 let, za kon- a oo eSe p,balne >n trobilne instrumente 1-1 to f i*piti se bodo vršili od 1. do septembra. Prijave novovstopivših za sprejem v glasbeno srednjo šolo moraoj biti izročene v pisarni najkasneje do vključno 5. septembra. Podrobnosti glede vpisa so objavljene na službeni deski v vezi zavoda Ljubljanska drama potrebuje v novi sezoni večje število statistov. Gospodje in gospodične, ki imajo veselje do tega dela, naj ee zglasijo v nerie-Ijo, dne 27. t m. med 10 in 11 v dramskpm gledališču, kjer bo imel z nirrni razeovor višji režiser prof. Osip Sest. jJ/t > 11 niliilil«...' Stadion sredi ,.belega severnega mesta" „Kraj, ki naj bi Fincem veljal za vse čase kot največji simbol skupnosti" it pripravam za olimpijske tekme v Helsinkih spadajo tudi napisi, ki jih je treba narediti na raznih krajih, da se bodo udeleženci vedeli, kam obrniti. Slika kaže črkoslikarja, ki dela napis na vrata v poslopju, kjer ho opravljal svojo službo prire-diteljski odbor. Stadion v Helsinkih, kjer se bodo prihodnje leto odigrale mednarodne olimpijske tekme, je zgrajen v sredini {inskega glavnega mesta. Misel, da bi se zgradil mogočen Stadion, ki bi privabil tekmovalce iz vsega sveta, se je začela uresničevati že pred dvanajstimi leti. Prijatelji Športa in helsinški mestni očetje 60 to vpašanje tudi kmalu začeli reševati. Ta Stadion naj bi postal središče vsega (inskega športa. 2e meseca decembra je bil ustanovljen »stadionski sklad«. Glavno pereče vprašanje je bilo seveda spet denarno vprašanje. Treba je bilo dobiti nekje denar ln 6icer ne ravno malo. Omenjeni sklad je dobil podporo od države, precej denarja pa 6e je v ta sklad steklo od posebnih stadionskih znamk, nekaj pa tudi iz drugih virov. Kljub temu, da je zamisel tega Stadiona razmeroma že precej stara, so Stadion začeli graditi šele spomladi leta 1934. Leto 1938 pa je bilo brez dvoma najvažnejše v zgodovini graditve helsinškega Stadiona. Po desetih letih dela, pri katerem 60 sodelovali vsi ljudski sloji na Finskem, so Stadion izročili v uporabo »kot kraj, kjer se bodo odigrale velike narodne svečanosti in plemenite tekme, kraj, ki na] bi {inskemu narodu veljal za vse čase kot največji simbol skupnosti«, kakor je to povdaril predsednik (inske republike v svojem pozdravnem govoru. Prve tekme so bile na tem Stadionu prirejene 12. julija lansko leto Od tedaj so tam neprestano domače in mednarodne športne tekme, pri katerih so bili doseženi rekordni rezultati. To je tudi dokaz, da 60 proge za tek v tem Stadionu med najboljšimi na 6vetu. Stadion je zgrajen iz belega betona in leži ob svojem ponosnem, 73 m visokem 6tolpu. Na tribunah naj bi, kakor so predpisovali načrti, našlo prostora do 30.000 ljudi, toda zgradili 60 ga tako, da bo na teh tribunah prostora še za dosti večtje množice ljudi. Častna tribuna in prostori pod njo 104 m dolga in 26 m široka častna tribuna je popolnoma pokrita, tanki stebri pa nosijo 7000 ton težko streho. Pod stopniščem tribune, na kateri je prostora za 6000 ljudi, so velike garderobe, prostora za bolničarje, kavarna za tekmovalce in fiukcionarje, štirje prostori za vaje v boksanju, rokoborbi, dviganju uteži in gimnastiki, poleg vsega tega pa še 63 m dolga proga, posuta s pepelom, ki jo v zimskem času uporabljajo atleti za vaje. To dolgo progo lahko porabijo tudi kot strelišče V svojih prostranih prostorih združuje (inski olimpijski Stadion 'atlete, gimnastike, rokoborce, boksače, strelce in celo veslače, ter je v tem oziru morda eden najbolj originalnih, kar jih je dozdaj na 6vetu sploh bilo zgrajenih. Tudi nogo- metni igralci se lahko vadijo na teh obširnih prostorih. Da bi proga, ki je posuta s pepelom, kdaj ne izgubila svojo prožnost, jo po vsakih tekmah prekrijejo s tanko plastjo ledu, po katerem se 6pet lahko vadijo drsalci. Hodniki za odpočitek V II. nadstropju so urejeni hodniki za občinstvo, ki se mu tu nudi prilika, da se odpočije. Tu občinstvu ni treba več napenjati živcev V tretjem nadstropju je 19. prostorov, ki služijo kot pisarne raznim športnim zvezam in večjim športnim društvom glavnega finskega mesta. Začasa tekem so ti prostori namenjeni časnikarjem ter jih za to tudi primerno preurede. Tu nameste telefonske celice in vse drugo, kar potrebujejo časnikarji, če hočejo hitro oddati poročila svojim časopisom Časnikarji lahko tu delajo v največjem miru. Začasa olimpijskih tekem jim bodo tudi znatno olajšali telefonsko in brzojavno zvezo z njihovo domovino. V neposredni bližini je tudi poštni urad. Sedem vzporednih tekališč Zgradbo, ki ima obliko terase in ki je postavljena na severni 6trani častne tribune, bodo po olimpijskih tekmah spremenili v športni mu- zei' Okoli krasne travnate ravnice na Stadionu je sedem vzporednih prog za tekače, posutih z zdrobljeno opeko, ki se je že pri prvi športni sezoni izredno dobro obnesla. Ravna proga do cilja leži v senci, tako da tekačev ne bo mučila sončna vročina. To je pomembno, ker je tudi v Helsinkih, čeprav leži to mesto tako visoko na severu, poleti včasih velika vročina Neugodna bo ta senca morda za fotografe, ker ne bodo mogli posneti tako lepih slik, kakor bi jih 6icer na soncu. Nasproti častne tribune bo že konec letošnje poletne sezone zgrajena še druga tribuna, ki bo še precej večja kot prva. Visoka bo 24 m, globoka pa 45 Graditi so jo začeli že novembra meseca lani, zidane spodnje dele pa letos spomladi. Za SO.000 Hudi mani prostora kot na ljubljanskem Stadionu Stadion bo imel 47.163 sedežev, od katerih jih bo 6.316 razerviranih za častne goste, športnike in časnikarje. Stojišč bo na tem Stadionu 14.300. Vsega skupaj bo moglo biti istočasno na Stadionu 61.463 gledalcev. Na njem bo torej približno za 10.000 ljudi manj prostora kot na ljubljanskem Stadionu. Ti gledalci bodo mogli do vseh podrobnosti spremljati razne tekme, ki 6e bodo odigravale na Stadionu, in tudi na tekališčih ob notranjem robu Stadiona, kajti prva stopnica tribune je pomaknjena čisto blizu tekališču. Nekateri tekači pravijo, da celo preblizu. Za zbirališče tekmovalcev bo služil daljši prostor, kjer je zdaj proga za trening. Tu bodo tudi tedaj, ko jih bodo poklicali na start. S tega I Zadnjič so v Tokiu priredili »plavalni dan«. Pri tej priliki so bile tudi tekme med vojaki v popolni vojaški opremi, kakor kaže gornja slika. Bivši angleški zunanji minister lord Eden, ki si je pred kratkim oblekel _ vojaško uniformo in stopil prostovoljno v vojsko kot pehotni major. prostora vodi podzemski hodnik, tako da ne bo nepotrebnega tekanja čaz Stadionski prostor in čez proge za tek. Na Stadionu mora vladati mir Začasa olimpijskih tekem bodo prireditelji po možnosti ustregli v vsakem pogledu željam tekmovalcev. Šele potem pride na vreto občinstvo. Tako ne bodo uporabljali navadnih zvočnikov, ker mora na Stadionu vladati mir, da bi se tekmovalci'pred vsako tekmo lahko primerno koncentrirali. Gledalci bodo videli izid tekem napisan vselej sproti na električnih tablah. Da se tekme ne bi neprestano prekinjale zaradi delitve nagrad, je prire-diteljski odbor sklenil, da bodo nagrade za tekme, ki so bile odigrane zunaj Stadiona, razdeljene pred začetkom vsakodnevnega sporeda, ali na koncu. Razen velike električne table, na kateri bodo prikazovali ‘izid tekmovanja, bo na severnem koncu Stadiona tudi velika električna ura, ki bo kazala tudi sekunde in ki bo začela »iti« v trenut-ku, ko poči na startu 6trel. Tako bodo gledalci sami lahko zasledovali hitrost posameznih tekačev. Na južnem koncu Stadiona pa bo 16 kabin za radijske napovedovalce iz raznih držav. Prireditelji teh tekem so pomislili tudi na to, kako bi preprečili preveliko utrujenost tekmovalcev začasa njihovega tekmovanja. Pri prejšnjih olimpijskih tekmah v Berlinu je na primer tekmovanje v skakanju s palico trajalo neprenehoma 14 ur. Zato so zdaj sklenili, da bo to tekmovanje prihodnje leto v Helsinkih razdeljeno na dva dneva. Koliko |e Stadion stal Koliko je stala graditev Stadiona, bi utegnil kdo vprašati. Gotovo je, da ne malo. Do konca lanskega leta so stala dela pri graditvi tega Stadiona že nad sedemnajst milijonov dinarjev, za razna tekališča pa so porabili nad pet milijonov din. Preračunska vsota za novo tribuno, ki jo zdaj grade, znaša približno 11 milijonov din. Finska država je dozdaj odobrila za Stadion približno 13 milijonov dinarjev, stadionske znamke so prinesle 5,5 milijonov, raznih darov pa je bilo za približno pol milijona. Ponosni stolp ob tem Stadionu, 6 katerega ima človek sijajen razgled daleč naokoli tja do morja, so izročili javni uporabi 20. junija lansko leto. Na stolpu je bilo dozdaj kakih 140.000 ljudi. Lahko omenimo še to, da so dohodki od tega stolpa v glavnem pokrili v6e letne stroške za vzdrževanje Stadiona. Samo na dan 29. maja letos je bilo na tem sijajnem stolpu 1813 ljudi. Ječar: »Številka 26, pojdite z menoj, vaša žena je prišla.« •Jetnik: »Moja žena, katera pa?« Ječar: »Vaša žena, sem dejal, mar me ne razumete?« Jetnik: »Razumem. Toda, katera žena, jaz sem namreč zaprt radi dvoženstva.« * Štularjeva: »Kako pa gre možu v novi službi v pivovarni?« Sitarjeva: »Doslej še ni bil zmožen, da bi mi bil povedal.« V 39 letih ie napisala skoro 73.000 pisem Pisanje je huda reč in težko se človek odloči, da prime za pero in napiše nekaj vrstic. Nekateri so v pisanju pravi vzgled vzorne lenobe in jih ne pripraviš zlepa do tega, da bi zavihteli pero. Sovražijo ga tako, kakor da bi bila ta stvar njihov najhujši sovražnik. Se pa dobijo tudi takšni, ki čutijo do pisanja neko posebno veselje in kar naprej pišejo, dokler je v steklenici še kaj črnila. Ena takih »pisarniških gorečnežev« je neka Angležinja, žena angleškega zdravnika dr. Ambrosea. Misel na možitev in moža ji ni bila sicer zoperna, vendar pa je le težko zapustila starše, brate in sestre. Ko se je omožila, je sklenila, da bo vsak dan pisala pismo svojima sestrama in ostalim svojcem« in je svojo obljubo tudi držala vse do danes. Zdaj je stara 68 let in je poročena že 39 let. Ta čas je napisala 72.980 pisem, katerih vsako obsega najmanj po tri 6trani. Skupno število besed teh pisem znaša 14,596.000 be6ed in da je ta pisma napisala, je porabila 1.014 običajnih steklenic črnila. Poštnina za ta pisma pa znaša kar lepo vsoto in marsikatera nevesta bi bila zadovoljna, če bi imela tako lepo doto. Porabila je namreč za okrog 106.000 dinarjev znamk. Izjavila je tudi, da noben dan ne napiše manj, kakor pet pisem, včasih pa tudi po dvajset, Pravi, da ]e ta strast pisanja njemi rodbjni že prirojena in da ni bila nič boljša tudi njena mati, ki je napisala vsak dan »V6aj« po dvanajst pisem Kaj ne, če ima človek dovolj denarja, mu je marsikaj »prirojeno« in če bi ta gospa morala namesto za pisma skrbeti za otroke ali pa morda celo 6ama služiti kruh sebi in 6vojim otrokom, bi najbrž ne pisala toliko. Nek Avstralčan je tako zdresiral svojega malega ponyja, da se zna tudi boksati s svojim gospodarjem Programi Radio Ljubljana Četrtek, 2i. avgusta.- 12 Eksotične glasbene slike (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deseit minut zabave — 19.40 Nac. ura: Predavanje ministrstva za ljudsko tel. vzgojo — 20 Joh. Strauss: Četvorka iz operete za Slovence (g. koncert, g. Maks Netopir (plošče) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Klavirski koncert, g. Maks Benarojo — 21.15 Reproducirani sinfonični koncert Dvorakovih del — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Ura pleene glasbe, (Radijski orkester). Petek, 25. avgusta: 12 Slovenska pesem (plošče) — 12.45 Poročila — l Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi poročila — 19.30 Zanimivosti — 19.40 Nac. ura — 20 Smetana: Libuša, uvertura (plošče) — 20.10 2enska ura: Ali naj gre dekle v gospodinjsko šolo (gdč. Lojzka Blatnik) — 20.90 Violinski koncert, g. Uroš Prevoršek, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 21.15 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošč». Sobota, 2«. avgusta: 12 V pisanem venčku lahki napevi, po vaših domovih veseli odmevi — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 V pisanem venčku lahki napevi, po vaših domovih veseli odmevi — 14 Napovedi - 17 Otrošak ura. a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holger«on popotoval z divjimi gosmi. _ Povest v nadaljevanjih, b) Novi doživljaji Mikice ln Mikija (članice Nar gledališča) - 19.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Strah in bojazen (g. dr. Emil Hrovat) — 19 Na. Povedl, poročila — 19.40 Nac. ura — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) - 20.30 Slike iz življenja . .. Besedilo pripravlja Silva Danilova, sodeluje Ruski sekstet. Jožek in Ježek in člani rad. igr. družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec, igra Radijski orkester. »Ne vem.« Potem je Poljak moral iti. OJ njega nisem veliko zvedel, kakor priča ta najin skrivnostni pogejvor Pustili so me v negotovosti ves prvi dan, ki je bil neskočno dolg, kolikor ga nisem prespal, in vso uač. Tudi drugo jutro nisem zvedel ničesar. Vdal sem se v to, da me bodo pacali dolgo, toda proti poldnevu so 6e vrata nenadno odprla Prišla je pome 6traža pod vodstvom dežurnega podčastnika. Odvedli so me k zaslišanju. Ni mi bilo prav lahko pri srcu, ko sem med stražo dveh vojakov z nasajenima bajonetoma stopal po svetlih hodnikih proti poveljnikovi pisarni. Legijonarji, ki so nas srečavali, 60 me omilovalno gledali ter se prezirljivo, ne-ateri usmiljeno nasmihali in mrmrali: »Detel« Komandant je bil star vojak, o katerem sem slišal, da je sicer 6trog, vendar pa pravičen. Bil je majhne in čokate postave, ostrih prodirnih oči, po sencih pa že malo siv. Pogledal me je in me nekaj časa opazoval, nato pa ukazal spremljevalcem, nai me počakata pred vrati. Ko sva bila sama, me je nekaj časa gledal s svojimi sivimi očmi, ki so bodle vame, kakor da mi hočejo izbezati iz duše vso resnica Za trenutek se mi je zdelo, da se mu smilim ... Potem je rezko vprašal: »Znaš francosko?« Bil sem čisto majhen pred njim in sem samo odkimal. Dal je poklicati v 6obo legionarja Rusa, ki je znal tudi srbsko. Ta je bil pri zaslišanju za tolmača. Ko sem stal pred poveljnikom, sem sklenil, da bom govoril vse po pravici. Čemu bi kaj prikrival. Nisem bil za Legija zato sem hotel pobegniti. Kaj se mi je moglo zaradi tega tako hudega zgoditi? Poveljnik je spraševal, Rus je prevajal. »Zakaj si pobegnil?« »Nisem mogel vzdržati.« »Kaj nisi vedel, kaj je Legija in legionarsko življenje?« »Sem in ni6em ...« »Kaj se to pravi?« »Vedel sem samo tisto, kar naj bi bilo v Legiji lepo . .. Drugega nič.« * »Kje si to zvedel?« »Iz knjig, iz kina ...« Nasmehnil 6e je prezirljivo in zdi 6e mi, da je zamrmral nekaj, kar ni bilo (askayo zame Potem je nadaljeval: »In tu si se seveda razočaral?« »Da.« »In potem?« »Potem sem sklenil pobegniti. Kdo bi prenašal tako življenje. Hotel sem domov ...« Zdaj je poveljnik zrasel: »Ali veš, kaj si podpisal?« Bilo me je sram in sem molčal. Nenadno sem se zavedel, da nisem ravnal moška Sklonil sem glavo in rdečica mi je šinila v obraz. Kapitan je spraševal neizprosno: »Veš, kai si podpisal?« Moral sem odgovoriti in sem dejal tiho: »Vem . . .« »Kaj ?« »Da bom ... legionar ... vojak pet let ...« »Veš, kai se to pravi?« Zdaj sem ga pogledal naravnost in dejal glasno: »Zdaj vem!* Toda spraševanja ni bilo konec. Poveljnik mi je velel: »Pripoveduj dalje!« Pripovedoval sem, kako sv a 6e z Rihterjem dogovorila, kako sva ušla iz vojašnice, kako sva se izgubila, kako sva se srečala z Arabci, kako sva se ločila, kako sem blodil sam in se nazadnje znašel po blodnjah in trpljenju spet pred Saido. Kapitan me ie poslušal pozorno. Zdaj pa zdaj se je napol nasmehnil tja v brke. Njegov obraz se mi je začel zdeti prijazen, skoraj bi bil verjel, da mi je mož natihem postal naklonjen, ko je videl, da 6e nič ne zgovarjam in nič ne tajim in ne olepšujem. Nekje med pripovedovanjem me je ustavil: »Hm, teden dni. To je dolgo, skoraj neverjetno. In praviš, da te ni nihče ujel, nihče videl?« »Nihče. Drugače bi me menda prej imeli tu ...« »Ker si se znal tako dobro skrivati pred Arabci, bi zaslužil manjšo kazen...s Uvidel sem brž, da bi bilo nadaljnje beganje nemogoče, brez smisla, saj mi je pošel ve6 denar in sem bil brez vsega, kar je potrebno za iako pot. Bil sem brez hrane, brez orožja in oprave, nisem poznaval pokrajine, poleg pa tega sem bil v vedni nevarnosti pred domačini, pred orožniki, francoskimi in arabskimi. Sklep iz vsega tega je bil kratek in nagel: sam se bom vrnil in priglasil pri komandi. Mislil sem, da bo kazen manjša, kakor pa če bi me prignali tja ujetega in uklenjenega. Moj beg iz Legije s je končal z žalostno vrnitvijo v Legijo. Vzdignil sem se torej. Udal sem se v •sodo, ter stopal proti vojašnici Nekaj domačinov in legionarjev, ki sem jih srečal na poti, so me vsega raztrganega začudeno gledali, ustavil me pa nihče ni. Nemoteno sem prišel do stražnice v vojašnici in se udal na milost in nemilost. Službujoči podčastnik me je dal od-oeljati v celico in je obvestil o moji vrnitvi komandanta. V celici sem imel na pretek časa, da sem premišljal, kaj bo zdaj z menoj. Ve- del sem, da Legija samo v nečem ne pozna šale: v disciplini. Najhujši prestopek proti vojaški disciplini pa je povsod beg ... Moje sanje v celici torej niso mogle biti preveč rožnate. Opoldne so mi prinesli jedi, zvečer ravnotako. Poleg tega sem dobil tudi odejo. Obleke pa mi niso dali druge. Moral sem ostati v tisti, katero sem nosil na begu. Ta pa je bila stara in raztrgana. Bilo je sicer prepovedano pogovarjati 6e s stražo, ki je nosila hrano, toda zvečer je imel službo eden od Poljakov, znancev. Pomežiknil sem mu in mu šepnil: »Kdaj pridem pred komandanta?« Poljak se je previdno ozrl okoli, kakor da mi bo povedal veliko skrivnost, potem pa je oprezno zašepetal: »Ne vem.« Spraševal sem ga naprej: »Kdaj metbodo pa zaslišali?« Spet je z enako previdnostjo odgovoril: »Ne vem. « Postajal 6e«n norvozen in glasnejši: »Pa kaj pravijo vsaj 6tarine v Legiji?« Odgovor se je glasil spet: Lojze Pajtler: »Slovenski dnin« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 1001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo.