List 9.
Riček in korenje spomladi skupej sejati je
kaj koristno.
Nad vasjo, ki se Podlož zove, imam majhen travniček, kjer sem le toliko sena, v kterem je bilo dokaj strupenega podleska vmes, vsako leto dobival, da ga je močen človek lahko nesel. Travniček meri na sirjavo 9 sežnjev, pa tudi cez 13 sežnjev ni dolg; po eni strani so z L o nje memo speljane, toraj je bilo treba vsako leto 40 kraje, potrositi za ograjo, ktera mi je gotovo vsako leto prevred zginila iz mesta in do zadnje preklje skrivaj pot našla na ognjišče kakega siromaka.
Glede na majhen dobiček , ako bi jaz vlastnik in ne samo vživavec revnega travnička bil, bi se ga bil rad tudi zastonj znebil, toda naslednikov ne smemo poškodovati; toraj sem poleg zgonj namesto begljivega plota dal okoli 8 sežnjev dolg in terden zid narediti in travniček obilo pogno-jiti in preorati, ki se je že poprej pervo leto z obilim ovsenim pridelkom lepo zahvalil.
Preteklo spomlad pa , ker imam obilo gnoja, sem dal zopet ta majhni prostorček tako pognojiti, da so me ljudje prašali: čemu toliko gnoja na tako majhno njivico? „So-sedje" — sem jim rekel — „poterpite nekoliko; če Bog da, boste v jeseni sami resnični odgovor zvedliu.
Na imenovani prostorček se je korenje posejalo in tudi za eno žljico rička vmes. Riček je kaj urno kvisko pognal ter s svojo senco nežnemu korenju, da ga vročina ui zaterla, kaj ljubko stregel; v tem pa, ko se je korenje dobro pomoglo in je več prostora začelo potrebovati, smo rumeno dozoreli riček populili.
Rička se je tu pridelalo 2, in lepega rumenega korenja 160 mernikov. Korenje so tudi nekteri po 9 kraje, plačevali, kar bi zneslo 24 gold., in 2 mernika rička tudi mislim, da se smeta na 4 gold. ceniti.
Res, da se je bilo treba truditi in gnojiti; pa z umnim kmetovanjem, kjer se je popred samo eno breme slabega sena nakosilo, se je tudi zdaj tam toliko pridelalo, da je 28 gold. vredno.
Nekteri kmetje terdijo, da po njih njivah korenje ne obrodi in da ga je škoda sejati.
Kteremu njivo večidel le zajec in skerjanček gnojita, naj le nikar korenja ne seje, ker ga bo res malo pridelal. Pustim njivam se pa v tej okolici zlata doba obetuje, kajti jezerina bo dala kupe mastnega gnoja in tudi kerme za domačo živino, ki se je dosihmal  le k cestam vozarila.
Vsaki krnet, kteri le ni zaspanec, si lahko med korenjem toliko rička pridela, da bo olja za zimsko svetlobo pri svoji hiši zadosti imel. Ne rečem preveč, ako povem, da ni tukaj nobene priprave olje delati, ktera bi tega imena vredna bila. Pa naj le kmetje obilo rička začnejo pridelovati,   se bo že  tudi kdo  zdramil,   da   bo   odpravil   tamue
Opombice« Nekterim tudi jez rad nekoliko rička za seme zastonj darujem. — Zgonj e se v mojem rojstnem kraji imenuje pot, po kteri se živina iz doma na pašo goni. — Prevred namesto prezgodaj se okoli Moravč mnogokrat sliši.    Pis.
oblake,   ki na nektere   kraje   kaj   neusmiljeno pritiskajo in mile solnčne žarke dobrotljivega napredka sebično in zaved-
ljivo odbijajo.                                                     Križuogorski.