260
Novičar iz raznih krajev.
Povsod je spoznano, da iz revšine in pomanjkanja izvira večkrat kolera in da se njeno razširjenje zlo zabrani, ako se revnim daje zdrav živež: meso in kruh. V dna rji milošin deliti v tacih okoljšinah se pa ni varno skazalo, ker mnogo malopridnih siromakov je zapilo, zaigralo ali kak drugač potratilo, kar se jim je za živež podarilo, V Vidmu delijo za en porcijon 3 unče mesa in funt kruha, in tacih porcijonov dajejo po 2,3 in 4 revnim, — 9. dan t. m. je po pripovedbi dunajskih novic c. k. deržavno evetovavstvo z mnogimi ministri vred se dolgo in veliko posvetovalo, kako dnarstveni stan v našem cesarstvu na bolje spraviti in sklenjeno je bilo varčnost vpeljati, kjer koli je le mogoče, \t\ tu«ii nektere   deržavne   defa   opuntiti.   ktere   niso   ravno
neobhodno potrebne.  — J*o cesarskem  dovoljenji se smejo v posebnih  okoljšinah,   oficirji,   vradniki   in   služabniki cesarske armade  oprostiti   daljnega  plačevanja   deržav-nega posojila. — Iz Krima se zmiraj nič novega*   Od višjega   poveljnika  v   Sevastopolji,   generala   Os te o-Saken-a  se  govori,   da je zavolj   bolehnosti   prosil čara, naj ga odveze od te imenitne službe;   ali bo car Aleksander dovolil prošnjo ali ne, se bo kmalo slišalo. — Da armada zaveznikov bo še eno zimo v Krimu ostala, se kaže iz tega,  ker tudi  za   armado Sardincov  se v Kazali delajo lesene  koče.    Sliši  se,   da   bojo   zavezniki   za leto:) že s tem zadovoljni,   ako dobijo le terdnjavo Malakov in predmestje Karabelnajo v  svoje roke,   in da pokončajo luko in ladije v nji.   To so njih nameni.  — koliko pa bo iz te moke kruha, bo še le skušnja učilat    Zdaj  se se le za  gotovo   pripoveduje,  zakaj je   Omer-pasa   unidaa prišel v Carigrad.    Pravijo,  da se je  s francozkim   generalom Pellisier-om hudo  skregal,   ker  je v očitnem posvetovanji njegove namene ojstro pretresal. Pelissier mu je na to jezno odgovoril: „jez ne potrebujem ne turškega sveta ne turškega komandanta; treba mi je'e turške armade, ktere pa še zmiraj dosti ni".    To je  razkačilo   Omer-pasa  tako, da je zapustil Krim in se šel pritožit k sultanu. Iz Pariza se zdaj pričakuje razsodba o ti važni pravdi, ker Omer-pasa nek noče ostati v Krimu. — Od Spanjcov se je posledni čas začelo veliko govoriti,   da se bojo   združili z Francozi in Angleži in  nekoliko  svoje  armade  poslali   ali   v Krim ali na Laško.   —   V tem ko Turki in njih   pomočniki  vso moč združujejo zoper Rusa v Europi, postopa on v turški Azii čedalje bolj naprej in sicer tako, da že ta mesec utegne terdnjavo K ar s imeti in potem mu je še več družeča odpertega.   —  Prihodnji   politični  stan  serbske   k u e-žije še zmiraj ni gotov; sliši se, da ste dve osnovi predložene: eno je predložila turška vlada, drugo pa sero-ska, ktero  poslednjo je  izdelal   nekdanji   minister  Ga rasa nin in se s to osnovo rusovski vladi tako zameril, da je mogel iz ministerstva  stopiti;   —  govori  se,   da   za  to serbsko osnovo je francozka vlada, za turško osnovo pa austrijanska. — Da bo francozka armada dostojno praznovala spomin godii rajncega Napoleona 15. t. m., je sedanji Napoleon veleval, 300.000 frankov med njo razdeliti.
—  Sedaj je nek vendar le gotovo, da cesar i ca francozka je v drugem stanu in cesar Napoleon se sme na-djati naslednika iz svoje kervi. — Preseljevavcov v Ameriko je letos veliko manj od lanjskega leta; pervega letošnjega polleta se je čez Hamburg v Ameriko podalo le 10.471 ljudi, — lani jih  je v tem  času že šlo   28.453,
—  tedaj za 17.982 več, kot letos; žalostne skušnje so zmo-drile ljudi, da tudi v Ameriki se ne nahaja zlato pod vsakim kapom. — Na pismo, ktero je predsednik amerikanske ljudovlade sedanjemu rusovskemu čaru Aleksandru II. ob nastopu vladarstva pisal in mu srečo vošil, je rusovski car poslal predsedniku lastnoročni odgovor, v kterem se zahva-luje za prijaznost med Rusijo in Ameriko, in mu zago-tovlja, da si bo prizadeval to prijatelsko zavezo tudi vpri-hodnje ohraniti. Komur se čudno zdi, da o načinu vladstva kakor noč in dan nasprotna vladarja sta si sedaj taka prijatla, bo to zastavico lahko uganil, ako pomisli, da prijaznost Amerikancov ne gre toliko z a Ruse, kakor zoper Angleže. — Austrijanski misijonarji, ki so 10. julija iz Tersta se na pet podali v Ha rtu m v srednjo Afriko, so po šestdnevni silo viharni vožnji po morji srečno dospeli v Aleksandrijo; zadnje dni julija so jo potegnili proti Kairi naprej.                  __________