Hladnikia 5: 19-23 (1995) 1 9 Izpopolnjena nomenklaturna razčlenitev gozdnih združb v Primorju Improved nomenclatorial differentiation of forest communities in the Slovene Littoral Mila n Pi s KERN [K Lokev 118, 66215 Divača, Slovenija Izvleček: V prispevku je obravnavana vrzel v sistemu gozdne vegetacije Primorja na nivoju med osnovnimi združbami in podzdružbami. Abstract: The author discusses the hiatus existing in the forest vegetation system of the Littoral region of Slovenia on the level between basic units and subassociations. Nomenclature: F. Ehrendorfer (ed.) V razpravi "Gozdna, travniška in pleveliščna vegetacija Primorske" (1991) so bile predstavljene mikroreliefne osnovne združbe, hkrati pa upoštevano načelo, da se podzdružbe opredelju­jejo po pridruženih drevesnih vrstah. To načelo, ki ga je upošteval tudi dr. Maks Wraber, je za gozdarstvo edino smiselno. Vemo pa, da se os­novne združbe upravičeno delijo tudi floristično na manjše dele, ki so ekološko bolj enotni. To so pod­združbe - subasociacije v običajnem pomenu. Če seveda vztrajamo, da so nosilke podzdružb v gozdovih drevesne vrste, moramo floristične podzdružbe uvrstiti drugače. Po mojem pojmovanju naj bi bila ta razčlenitev višja od subasoci­acijske in izražena s trinarno, včasih pa s še bolj sestavljeno nomenklaturo. V tem smislu sem poizkusil mikrore­liefne združbe v Primoiju že v prej omenjeni razpravi načelno dodatno razčleniti na primeru ene združbe in pri kasnejši celovitejši analizi ugo­tovil, da je to pravzaprav zelo pre­prosto, če ostanemo v mejah ene 1973 členitev na apnencu izrazito manj bogata kot na različnih vrstah fliša, seveda pa je v obeh primerih opazna razlika med priobalnim in notranjim območjem. Razlikovalne rastline, ki dobro označujejo ta sistematski rang, našte­vam od najbolj sušnih (hkrati degra­diranih?) do najbolj vlagoljubnih združb. Kakor na drugih ravneh sis­tema se tudi na tej uveljavljajo pre­hodi v različnih smereh. Navedene rastline se torej večinoma pojavljajo v različnih združbah z vzporednim pomenom. Pri združbah na apnencu ni bilo mogoče na ta način opredeliti 4 popisov (1,3 %) izmed 300, na flišu pa 2 popisa izmed 197 (1,0 %). Rastline tega sistematskega ranga so: A. Apnenec 1. Priobalno območje: Asparagus acutifolius, 2. Osojne lege priobalnega območja in notranji Kras: Drypis spinosa, Anthericum ramosum, Asparagus vrste kamnin. Zato se kaže ta raz-tenuifolius, Brachypodium 2 0 M. PISKERNIK Izpopolnjena nomenklaturna razčlenitev gozdnih združb v Primorju rupestre, Sesleria autumnalis, podagraria, Anemone nemorosa, Hepatica nobilis, Symphytum v spodnjem gorskem pasu pa tuberosum, Aegopodium tudi Lathyrus vernus. Tab. 1: Zeliščne vrste za trinarno poimenovanje na apnencu Območje l a lb 10 17 28 36 56 66 45 51 Število popisov 19 23 27 45 34 32 40 30 29 32 Vrsta Število pojavljanj na posameznem območju Drypis spinosa 1 Anthericum ramosum 1961 3 10 111211 . . 2 Asparagus tenuifolius 5 5 6 4 7 8 5 2 . . Brachypodium rupestre 51281265834 . Sesleria autumnalis . 4335331511 8 Symphytum tuberosum . . . . 1 .. . 7 12 Aegopodium podagraria 2. .. . . Lathyrus vernus 2 7. . Anemone nemorosa 3 1 3 Legenda območij: l a prisojna stran Vipavske doline; l b priobalni pas; 10, 17, 28, 36 sušne združbe notranjega Krasa; 56, 66 spodnji gorski pas; 45, 51 sveže združbe notranjega Krasa B, Fliš tinctoria, Calluna vulgaris, Pteridium aquilinum, Calamagrostis arundinacea, 1. Priobalno območje: Brachypodium Athyrium filix-femina;rupestre, Carex flacca, Viola riviniana. c) Brkini - bogatejše združbe: Fragaria 2. Notranji fliš. vesca, Galium laevigatum, Prenanthes a) Vipava, komenska jerovica, pet-purpurea, Anemone nemorosa, Mycelis rinjski in pivški fliš: Centaurea angusti-muralis. folia, Chamaecytisus supinus, Cruciata Ekološka izrazitost teh vrst je glabra; v Vipavi Aruncus vulgaris, očitna in dokazuje, da so mikrore­ drugje Actaea spicata. liefne združbe osnovne enote vege­b) Brkini - revnejše združbe: Genista tacijskega sistema. Tab. 2: Zeliščne vrste za trinarno poimenovanje na flišu Obmocje 84 94 106115124128 Peucedanum cervaria 12 Carex flacca 10 Viola riviniana 8 Centaurea angustifolia . 12 . . . . Chamaecytisus supinus . 5 12 . . . Cruciata glabra .59.. . Aruncus vulgaris . 5 . . . . Hladnikia 5: 19-23 (1995) 2 1 Območje Centaurea angustifolia Actaea spicata Genista tinctoria Calluna vulgaris Fragaria vesca Pteridium aquilinum Calamagrostis arundinacea Athyrium filix-femina Galium laevigatum Prenanthes purpurea Anemone nemorosa Mycelis muralis 8 4 9 4 10611512412 8 5 15 10 12 10 6 9 11 7 3 Legenda: 84 Koprsko; 94 Vipavska dolina; 106 komenska jerovica, petrinjski in pivški fliš; 115, 124, 128 Brkini Pokritost popisov s temi vrstami je večinoma popolna. Nekaj primerov trinarne nomen­klature (brez navedbe glavne drevesne vrste); - apnenec: Asparagi acutifolii Bupleu­retum praealti; Drypis spinosae, Anth­erici ramosi Coronilletum emeroidis; Asparagi tenuifolii, Brachypodii rupes­tris Franguletum rupestris; Brachypodii rupestris Pulmonarietum angustifoliae; Anemones nemorosae Aristolochietum pallidae; Lathyri verni Calaminthetum grandiflorae; -fliš; Brachypodii rupestris Lonicere­tum etruscae; Caricis flaccae Colutee­tum arborescentis; Chamaecytisi supini Galietum purpurei; Callunae vulgaris Genistetum pilosae; Callunae vulgaris, Calamagrostidis arundinaceae, Fragari­ae vescae Hieracietum racemosi; Athy­rii filicis-feminae Plagiothecietum roe­seani; Prenanthis purpureae Scrophula­rietum nodosae. Vsekakor se pri tej obravnavi vsiljuje še pomen grmovnih vrst za vegetacijski sistem, saj se pojavljajo ekološko zelo različne vrste. Njihov termofilno-kserofilni niz na apnencu obsega razpon Pistacia terebinthus -Sambucus nigra. Na flišu manjkata Pistacia terebinthus in Amelanchier ovalis; samostojnega pomena nima Cor­nus mas, mnogo pomembnejša je Prunus spinosa, medtem ko so svo­jevrstni Pirus piraster, Rubus hirtus in Rubus idaeus. Na flišu je tudi nekaj primerov brez grmovnih vrst; za te sta značilna Avenella flexuosa in Dry­opteris filix-mas. Pomen navadne krh­like ni jasen. Vidimo, da grmovne vrste tudi razločno izražajo ekološko razčlenjen­ost in ekološki gradient. Zato bi prav­zaprav sodile v vegetacijski sistem s kvadrinarno nomenklaturo, s čimer bi bil upoštevan tudi strukturni in obenem sinuzialni vidik. Razmerje med vrstami trinarne nomenklature in grmovnimi vrstami pa bi bilo treba še posebej opredeliti. V tabelah je prikazana razpore­jenost zeliščnih vrst za trinarno in posebej grmovnih vrst za kvadrinar­no nomenklaturo. Vrstni red sledi toplotno-vlažnostnemu gradientu. Pri tem imajo termokserofilnejše vrste prednost. M. PISKERNIK Izpopolnjena nomenklatur a razčlenitev gozdnih združb v Primoiju Na flišu v nekaj odstotkih popis-vsaki tabeli; največ jih manjka v ov manjkajo vrste, ki sodijo v trinar-popisih z jesensko vreso iz Brkinov no poimenovanje kalcifilnih združb v (v 33% popisov). Tab. 3: Grmovne vrste za kvadrinarno poimenovanje na apnencu Obmocje l a lb 10 17 28 36 56 66 45 51 Vrsta Število pojavljanj v 30 popisih Pistacia terebinthus 5 Cotinus coggygria 26 S 12 12 2 2 1 Amelanchier ovalis 6 . Prunus mahaleb 12 12 11 9 1Q 2 Juniperus communis 2 4 3 4 8 15 5 4 8 Cornus mas 2 1 2 2 3 6 6 Ligustrum vulgare, Hederá helix 6 1 2 1 3 6 1 Crataegus monogyna 5 3 2 4 5 4 6 Cornus sanguínea 1 1 1 3 1 5 Rosa arvensis 1 1 1 1 1 Euonymus verrucosa 1 , 1 Euonymus europaea 1 Clematis vitalba 1 Corylus avellana 5 1 2 Sambucus nigra 1 Legenda območij: l a prisojna stran Vipavske doline; l b priobalni pas; 10, 17, 28, 36 sušne združbe notranjega Krasa; 56, 66 spodnji gorski pas; 45, 51 sveže združbe notranjega Krasa Tab. 4: Grmovne vrste za kvadrinarno poimenovanje na flišu Tabela stran 84 94 106 115 124 128 Število popisov 38 43 30 35 24 21 Vrsta Število pojavljanj v 30 popisih Prunus mahaleb 2 2.2. . Cotinus coggygria 13 1 1 . Juniperus communis 9 H 10 19 9 . Prunus spinosa 2 6 4 3 1 3 Ligustrum vulgare, Hedera helix 4 6 1 3 1 . Crataegus monogyna . 2 7 112 Rosa arvensis . . 2.16 Corylus avellana . 2 3 16 1 Sambucus nigra . . 1 . . 1 Rubus hirtus . . . . 1 2 Rubus idaeus . . . . 1 1 Legenda: 84 Koprsko; 94 Vipavska dolina; 106 komenska jerovica, petrinjski in pivški fliš; 115, 124, 128 Brkini Hladnikia 5: 19-23 (1995) 2 3 Zusammenfassung Bei der Bearbeitung der Mikrore­liefwaldvegetation im Adriatischen Slo­wenien (1991) deutete der Autor die Frage der floristischen Gliederung der Grundgesellschaften an, sonst aber stützte er die Subassoziationen auss­chliesslich auf beigemischte Baumarten. Hier versucht er diese Lücke im Vegetationssystem zu beheben, Die floristische Gliederung der Mikrore­liefgesellschaften erweist sich nämlich als ziemlich intensiv und ökologisch deutlich ausgeprägt, so daß deren Gültigkeit als Grundgesellschaften auss­er Zweifel steht. Der Autor vertritt die Meinung, dass die floristische Gliederung über deijenigen nach Bau­marten steht, und dass es sich somit nicht um Subassoziationen handelt. Das Problem kann mit konsequenter Anwendung einer (wenigstens) trinären Nomenklatur gelöst werden. Dabei spielt die Gesteinsunterlage eine wes­entliche Rolle; wenn diese einheitlich ist, ist nur eine Serie diesbezüglicher Differenzialarten vorhanden, sonst gibt Literatura: es mehrere davon (auf Flysch). Diese Arten werden im slowenischen Text aufgezählt. Der küstennahe Landstrich verhält sich als selbständiger Komplex auf beiden Gesteinsarten. Beispiele für einschlägige Einheiten sind im slowenischen Text ohne die domi­nanten Baumarten angeführt. Im Beitrag wird auch die Mögli­chkeit einer quadrinären Nomenklatur erwogen, die mittels Heranziehung von Straucharten formiert werden könnte. Die Straucharten in den Wäldern des Gebietes deuten tat­sächlich eine sehr grosse ökologische Amplitud e a n (Pistaci a terebinthus -Sambucus nigra). Zugleich würde damit auch der strukturelle (synusiale) Ge­sichtspunkt berücksichtigt. Die Tabellen veranschaulichen die Verteilung sowohl der Krautarten für die trinäre als auch der Straucharten für die quadrinäre Nomenklatur. Die Reihenfolge der angeführten Pflanze­narten entspricht dem Wärme- und Feuchtigkeitsgradient, wobei die ther­mo-xerophileren Arten jeweils den Vorrang haben. PISKERNIK, M., 1991: Gozdna, travniška in pleveliščna vegetacija Primorske. Strok, in znanstv. dela BF + IGLG 106. Ljubljana. WRABER, M., 1954: Splošna ekološka in vegetacijska oznaka slovenskega Krasa. Gozdarski vestnik, str. 269. WRABER, M., 1954: Glavne vegetacijske združbe slovenskega Krasa s posebnim ozirom na gozdnogospodarske razmere in melioracijske možnosti. Gozdarski vestnik, str. 282. WRABER, M., 1957: Gozdna vegetacija jerinskih tal na slovenskem Krasu. Gozdarski vestnik, str. 257. WRABER, M., 1967: Ökologische und pflanzensoziologische Charakteristik der Vegetation des slowenischen küstenländischen Karstgebietes. Mitteil. Ostalpin-dinar. pflsoz. Arbeitsgem. 7. Trst.