List 24.
Gospodarske skušnje.
Kako ravnati, da veča trava izraste? Ako se zemlja, kamor je gospodar travnega semena vsejal, pokrije s slamo, majhinimi vejami ali kacim grmovjem, res čudil se bo, tako velika trava mu bo iz-rastla. Prvosednik društva „Cornwalls - Experimental" na Angležkem je na poldrugem oralu, ki je bil na tanko s slamo pokrit, okoli 50 centov mrve več nakosil, kakor na ravno tolikem prostoru, ki pa ni bil s slamo pokrit. Večkrat je ponavljal take skušnje, in vselej so se mu dobro obnesle. Ali bi ne bilo prav, da tudi pri nas bi gospodarji tako ravnali, ker truda ni veliko in to, s čemur se travnik pokrije, se pograbi zopet s travnika in porabi kakor koli.                               „Fortschritt."
Šota ^z a gnoj. Knez Furstenberg-ova grajščina Volešna na Ceskem ima, bi djal, od kraja do konca menj ali več le peščeno zemljo. Tu je pa tudi veliko šotišče (Torflager), kjer se šota pozimi reže, potem posušiti d& in potem na polje izpelje. Od tega časa, kar se polje s šoto gnoji, je veliko veliko bolj rodovitno. Tudi mi se tega prav lahko sami prepričamo, če na dobre peščene njive ali pa travnike drobne šote navozimo in jo po njivi ali travniku raztrosimo, kmali bomo vidili, kako si rastline kviško pomagajo brez pri-livanja. Rastlinstvo v peščeni zemlji brez dodane šote veliko prej vsahne, ako ni dežja, kakor v zemlji enaki,
ktera se je pa pognojila s šoto, zlasti, če se ji je delo veliko šote. Profesor Stockhart se je prepričal, da se pusta šota že po samem zraku in vlagi tako premeni, da je za rast čedalje bolja; in sicer tako, da je rodovitnost v drugem letu štirikrat in tudi šestkrat veča od prvega leta. Rodovitnost kisle šote je pa po tem še veča in močneja, ako se s šotnim pepelom, laporjem, žganim apnom ali pepelom zmeša. Gospodarji, ki imate šoto ali si je lahko kupite, vedite, da je šota za gnoj velike cene, ako 1. ž njo v hlevih živini nastiljate, 2. gnojišča pokrivate, in 3. mešani gnoj ali komposte napravljate, za ktere so šotni odpadki kaj pripravni.
„Woch. d. Land. Forst. u. Hausw."
* Rodovitnost koščene moke ostane veliko let. O tem se bere v nekem angležkem listu naslednji prigodek: Nekemu angležkemu plemenitniku, kteri ima v Norfolku veliko kmetijo, je med pšenično setvijo obilo koščene moke ostajalo; zato ukaže svojemu oskrbniku, naj zanaprej veliko več koščene moke vzame za polje. Ko plemenitnik drugi dan na polje dospe, vidi, da je oskrbnik njegov na pol več koščene moke po njivi raztrosil, in da je bo zdaj brž ko ne poprej premalo kakor preveč imel; zato mu zopet naroči, naj je po ravno tej meri jemlje kakor od začetka. Oskrbnik je ravno tako storil; setev je bila dovršena. Pšenica na dvakrat bolje pognojeni njivi se je prav dobro obnesla, ravno tako tudi po nji vsejana repa. Zdaj pa čujte, kaj se na to zgodi! Cez 11 let potem jaha plemenitnik z nekim prijatlom na omenjeno polje, ki je bilo zopet, in sicer v tretje s pšenico obsejano. Ko na polje prideta, reče žlahtnik svojemu prijatlu, da naj mu pove, ako kaj posebnega na pšenici zapazi. Ko jahata le malo časa po razorih, se prijatel njegov ustavi ter pravi: „Kako ste tukaj ravnali? Ta pšenica je veliko veča in bolj zastavna od une na oni njivi. Kako je to?" Posestnik mu pove gori omenjeno pri-godbo, ktera priča, da koščena moka za gnoj ni samo za eno leto koristna, ampak za delj časa, da tedaj še čez leta več zaleže kakor vsak drug gnoj.
* Krta v drevesnicah preženeš z mrtvimi ribami. V mojih mladih drevesnicah, kjer imam okoli 40.000 samih hrušk, mi je krt zlo razsajal; nastavljal sem mu, lovil, pa ni nič pomagalo; ker je v drevesnicah pre-rahla zemlja, ga ni bilo mogoče v past spraviti. Ker sem slišal, da se krt mrtve ribe boji, sem kupil nekoliko arenkov; na kolesca jih zrežem, pa po luknjah potaknem. Kar izbežal je sovražnik, da ga zdaj ni nobenega sledu več od njega. Kakor daleč mu riba po luknjah smrdi, ga ni več blizo. — Tudi miši so moji drevesnici močno škodovale. Namazal sem jim na frišni kruh podganinega strupa (kakošnega?) in ga jim po vseh luknjah nateknil;  drugi  dan pridem gledat m
4
že vidim veliko mrtvih miš.    Ta strup se dobi po   več apotekah, v Ljubljani tudi pri „plavi kugli."
Andrej Ne t, kmet na Kokrici.
192