ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO LJUBLJANA, 1992 INDUSTRIJSKE ORGANIZACIJE PO OBČINAH 1989 eiibjjomd [MIO«® ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO ■vtimstnaivu PLANIRANJE ZA/°0 R SLOjgJEZj STATISTIKO iiiauiiLmirn IM2DII©¥My dokumentacijski arhiv ^ 2 ~z4<Š ^ (3^7 Inventarni Štefka: .. Arhivska označba: INDUSTRIJSKE ORGANIZACIJE PO OBČINAH 1989 Sulejma ČEHIĆ, samostojna svetovalka za področje gospodarskih statistik ŠtI LJUBLJANA, 1992 REZULTATI RAZISKOVANJ 492. Osnovne in srednje šole konec 1988/89 in na začetku šolskega leta 1989/90, str. 119 493. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1989/90, str. 66 494. Letni pregled obrti 1985-1987,str. 165 495. Kultura, umetnost in informacije 1988/89, str. 75 496. Letni pregled gozdarstva 1989,str. 26 497. Letni pregled zaposlenih 1989, str. 37 498. Delavci v združenem delu 1988, str. 68 499. Zmogljivost in uporaba opreme za AOP 1988, str. 78 500. Letni pregled prometa in zvez 1988, str. 78 501. Naravno gibanje prebivalstva SRS 1983-1987 I. Rojstva, str.103 502. Naravno gibanje prebivalstva SRS 1983-1987 II. Umrli, str.122 503. Popis pedagoških delavcev 1989, str.87 504. Diplomanti, doktorji znanosti, visokošolski učitelji 1989, str. 113 505. Letni pregled cen 1989, str. 49 506. Naravno gibanje prebivalstva 1983-1987, sklenjene in razvezane zakonske zveze, str. 105 507. Družbena prehrana 1988, str.47 508. Letni pregled odkupa 1988, str.60 509. Raziskovalne organizacije 1988, str. 61 510. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1986-1988, str. 144 511. Volitve 1990, str. 108 512. Kazensko sodna statistika 1989, str. 87 513. Letni pregled industrije 1989, str. 218 514. Naravno gibanje prebivalstva1988, str. 108 515. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1989, str. 64 516 Letni pregled kmetijstva 1989, str. 49 517. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1983, 1984, 1985, str. 215 518. Pregled prometa in zvez 1981-1985, str. 88 519. Osebni dohodki za določene poklice 1985, str. 54 520. Letni pregled prometa in zvez 1986, str. 81 521. Letni pregled gostinstva 1986, str.41 522. Letni pregled gostinstva 1988, str. 58 523. Prodaja po republikah in prodaja reprodukcijskega materiala 1987, str. 49 524. Izkoriščenost zmogljivosti v industriji 1983, 1988, str. 98 525. Industrijske organizacije po občinah 1984-1988, str. 398 526. Industrijske organizacije in proizvodi 1984, str.276 527. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1985, str. 246 528. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1986, str. 274 529. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1987, str. 278 530. Letni pregled gradbeništva 1988, str. 72 531. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1988, str. 311 532. Vzgojnovarstvene organizacije 1989/90 in socialni zavodi 1988, str. 71 533. Študenti 1990/91, str. 71 534. Letni pregled odkupa 1989, str. 61 535. Raziskovalne organizacije 1989, str. 71 536. Pregled turizma 1988, 1989, str. 235 537. Letni pregled trgovine 1988 in 1989, str. 69 538. Prvi- začasni podatki popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991 po občinah, naseljih in krajevnih skupnostih, str. 132 539. Anketa o porabi gospodinjstev 1989, str. 77 540. Letni pregled prometa in zvez 1989, str. 72 541. Pregled teritorialnih enot v Republiki Sloveniji s šiframi, str. 572 542. Prihodki in odhodki podjetij in organizacij neproizvodnih dejavnosti, str.23 543. Anketa o porabi gospodinjstev 1988, (petletna), str. 55 544. Sestava organov samoupravnih interesnih skupnosti 1986, 1988, str. 35 545. Sestava krajevnih skupnosti 1986, 1988, str. 47 546. Pregled obrti 1988 in 1989,str. 164 547. Letni pregled gostinstva 1989, str. 54 548. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1990/1991, str. 70 549. Diplomanti višje in visoke stopnje, diplomanti podiplomske stopnje in doktorji znanosti ter učitelji višjih in visokih šol 1990, str. 113 550. Letni pregled gozdarstva 1990. str. 27 551. Letni pregled investicij 1989, str. 42 552. Kultura umetnost in informacije 1989/90, str. 82 553. Osnovne in srednje šole konec 1989/90 in ob začetku leta 1990/91, str. 117 554. Letni pregled zaposlenih 1990, str. 38 555. Letni pregled kmetijstva 1990, str. 37 556. Letni pregled gradbeništva 1989, str. 37 557. Družbeni proizvod in narodni dohodek 1989, str. 78 558. Vzgojnovarstvene organizacije 1990/91 in socialni zavodi 1990, str. 69 559. Letni pregled komunalne dejavnosti 1984-1987, str. 243 560. Pravosodje 1990, str. 78 561. Letni pregled osebnih dohodkov zaposlenih v letu 1990, str. 57 562. Selitveno gibanje prebivalstva 1988, 1989, str. 802 563. Osebni dohodki za določene poklice 1989, str. 81 564. Letni pregled odkupa 1990, str. 60 565. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1989, str. 223 566. Raziskovalne organizacije 1990, str. 59 VSEBINA METODOLOŠKA POJASNILA...........................................................................................7 KOMENTAR.......................................................................................................16 1. TABELE ZA PODROČJE DEJAVNOSTI INDUSTRIJA IN RUDARSTVO REPUBLIKA SLOVENIJA, 1976-1989 1.1. Delavci in delovne ure, Republika Slovenija, 1976-1989...............................................23 1.2. Delavci in delovne ure v proizvodnih ozdih, Republika Slovenija, 1976-1988.......................... 23 1.3. Struktura delavcev in delovne ure na delavca, Republika Slovenija, 1976-1989......................24 1.4. Struktura delavcev in delovne ure na delavca v proizvodnih ozdih, Republika Slovenija, 1976-1988..........................................................................24 1.5. Delavci v proizvodnji izbranega dne v letu po izmenah, Republika Slovenija, 1976-1989..................24 1.6. Porazdelitev organizacij po številu delavcev, Republika Slovenija, 1977-1989...........................25 1.7. Porazdelitev delavcev po velikostnih skupinah organizacij, Republika Slovenija, 1977-1989..............25 1.8. Fluktuacija delavcev po stopnji strokovne izobrazbe, Republika Slovenija, 1976-1988.....................25 1.9. Nabavna vrednost delovnih priprav po avtomatizaciji, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1977-1987.........................................................................26 1.10. Nabavna vrednost delovnih priprav po preteku let od leta izdelave, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1977-1987......................................................................26 1.11. Moč pogonskih strojev in motorjev izbranega dne v letu po izmenah, Republika Slovenija, 1976-1989...............................................................................................27 1.12. Primarni stroji, ki ne poganjajo generatorjev in elektromotorji, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1976-1989......................................................................27 1.13. Električne peči, elektrolize in hladilne naprave, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1976-1989.......................................................................................27 1.14. Porazdelitev organizacij po moči pogonskih strojev in elektromotorjev, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1979-1989......................................................................28 1.15. Agregati v elektrarnah-primarni stroji, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1978-1989............29 1.16. Agregati v elektrarnah-generatorji, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1976-1989................29 1.17. Agregati v elektrarnah-bilanca primarnih strojev, Republika Slovenija, 1976-1989........................29 1.18. Agregati v elektrarnah-bilanca generatorjev, Republika Slovenija, 1976-1989.............................30 1.19. Poraba električne energije po tehnološkem namenu, Republika Slovenija, 1976-1989........................30 1.20. Porazdelitev organizacij po porabi električne energije, Republika Slovenija, 1979-1989..................30 1.21. Porazdelitev organizacij po urah dela elektromotorjev, Republika Slovenija, 1979-1989...................31 1.22. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, 1976-1989 ......... 32 1.23. Vrednost porabljenega uvoženega materiala in surovin, Republika Slovenija, 1976-1989................... 32 1.24. Vrednost izvoza, Republika Slovenija, 1976-1989........................................................ 32 1.25. Kooperacija - odprema, Republika Slovenija, 1983-1989 ................................................. 33 1.26. Kooperacija - prejem, Republika Slovenija, 1983-1989....................................................33 1.27. Iznajdbe, Republika Slovenija, 1976-1984............................................................... 33 1.28. Licence, Republika Slovenija, 1976-1984.................................................................34 1.29. Tehnične izpopolnitve, Republika Slovenija, 1976-1984 ................................................. 34 1.30. Koristni predlogi, Republika Slovenija, 1976-1984.......................................................34 1 31 Ekonomski efekti uporabljenih iznajdb in licenc, Republika Slovenija, 1983-1984.........................35 1.32. Ekonomski efekti uporabljenih tehničnih izpopolnitev in koristnih predlogov, Republika Slovenija, 1983-1984........................................................................35 133. Inovacije, Republika Slovenija, 1985-1989...............................................................35 1.34. Sredstva in organiziranost inovacijske dejavnosti, Republika Slovenija, 1985-1989.......................36 135. Transfer tehnologije, Republika Slovenija, 1985-1989................................................... 36 1.36. Spremembe programa proizvodnje, Republika Slovenija, 1976-1989..........................................37 1.37. Odpadni materiali, Republika Slovenija, 1981-1982.......................................................37 2. TABELE PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE 1989 2.1. Delavci in delovne ure po občinah Republike Slovenije, 1989 ........................................... 38 2.2. Struktura delavcev in delovne ure na delavca po občinah Republike Slovenije, 1989................40 2.3. Delavci v proizvodnji izbranega dne v letu po izmenah po občinah Republike Slovenije, 1989 ...... 42 2.4. Porazdelitev organizacij po številu delavcev po občinah Republike Slovenije, 1989.......................44 2.5. Porazdelitev delavcev po velikostnih skupinah organizacij po občinah Republike Slovenije, 1989......... 46 2.6. Moč pogonskih strojev in motorjev izbranega dne v letu po izmenah po občinah Republike Slovenije, 1989 ..................................................................... 48 2.7. Primarni stroji, ki ne poganjajo generatorjev in elektromotorji po občinah Republike Slovenije, 31.12.1989................................................................................................50 2.8. Električne peči, elektrolize in hladilne naprave po občinah Republike Slovenije, 31.12.1989.............. 52 2.9. Porazdelitev organizacij po moči pogonskih strojev in elektromotorjev po občinah Republike Slovenije, 31.12.1989........................................................................54 2.10. Agregati v elektrarnah-primarni stroji po občinah Republike Slovenije, 31.12.1989.........................58 2.11. Agregati v elektrarnah-generatorji po občinah Republike Slovenije, 31.12.1989.............................60 2.12. Agregati v elektrarnah-bilanca primarnih strojev, po občinah Republike Slovenije, 1989....................62 2.13. Agregati v elektrarnah-bilanca generatorjev po občinah Republike Slovenije, 1989 ........................ 63 2.14. Poraba električne energije po tehnološkem namenu po občinah Republike Slovenije, 1989 ................... 64 2.15. Porazdelitev organizacij po porabi električne energije po občinah Republike Slovenije, 1989.............. 66 2.16. Porazdelitev organizacij po urah dela elektromotorjev po občinah Republike Slovenije, 1989................70 2.17. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v industriji in rudarstvu po občinah Republike Slovenije, 1989......................................................................72 2.18. Prodaja in izvoz po občinah Republike Slovenije, 1989.................................................... 73 2.19. Vrednost porabljenega uvoženega materiala in surovin po občinah Republike Slovenije, 1989................ 75 2.20. Vrednost izvoza po občinah Republike Slovenije, 1989..................................................... 77 2.21. Kooperacija-odprema po občinah Republike Slovenije, 1989................................................. 79 2.22. Kooperacija-prejem po občinah Republike Slovenije, 1989 ................................................. 81 2.23. Inovacije-izumi po občinah Republike Slovenije, 1989 .................................................... 83 ' 2.24. Inovacije-tehnične izboljšave po občinah Republike Slovenije, 1989 ...................................... 84 2.25. Inovacije-koristni predlogi po občinah Republike Slovenije, 1989..........................................86 2.26. Inovacije-nove oblike teles po občinah Republike Slovenije, 1989 ........................................ 88 2.27. Inovacije-nove slike ali risbe po občinah Republike Slovenije, 1989...................................... 88 2.28. Sredstva in organiziranost inovacijske dejavnosti v ozdih po občinah Republike Slovenije, 1989...........89 2.29. Transfer tehnologije: patenti in storitvene znamke po občinah Republike Slovenije, 1989.................. 91 2.30. Transfer tehnologije: modeli in vzorci po občinah Republike Slovenije, 1989...............................92 2.31. Transfer tehnologije: know-how in proizvodno-tehnična dokumentacija po občinah Republike Slovenije, 1989..............................................................................93 2.32. Spremembe programa proizvodnje po občinah Republike Slovenije, 1989.......................................94 UVOD Rezultati raziskovanj (RR) so temeljna edicija Zavoda Republike Slovenije za statistiko, ki celovito prikazujejo rezultate posameznega raziskovanja ali skupine sorodnih raziskovanj. V preteklosti so imeli zvezki s takšno ali podobno vsebino različne naslove: Statistična dokumentacija, Statistično poročilo, Interna publikacija, Statistično gradivo, od 1976. naprej pa ima sedanje ime. Od tega leta naprej so zvezki RR zaporedno oštevilčeni. Vsak zvezek RR vsebuje najpomembnejša pojasnila, kratek komentar, tabelarne preglede. Tako dobijo uporabniki čimbolj zaokroženo podobo o rezultatih in raziskovanju. V tem zvezku RR so objavljeni rezultati statističnih raziskovanj Letno poročilo industrije 1989, prikazani so po občinah. Organizacije in podjetja so posredovale podatke o delavcih in njihovi razmestitvi po delovnih mestih ter opravljenih delovnih urah, podatke o instalirani moči pogonskih strojev in motorjev ter njihovi izkoriščenosti po izmenah, o instalirani moči električnih peči in termičnih aparatov, elektroliz in naprav za galvanizacijo ter hladilnih naprav, porabi električne energije po tehnološkem namenu, o izvozu in uvozu, spremembah proizvodnega programa ter o inovacijski dejavnosti, kooperaciji, nabavni vrednosti delovnih priprav, po stopnji avtomatizacije in preteku let od izdelave, kontroli kvalitete. V tem zvezku RR so objavljeni tudi podatki o izvozu in prodaji proizvodov po občinah. Objavljene so še stopnje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, obdelane po dveh metodah. Stopnje so izračunane kot primerjava med dejansko proizvodnjo in maksimalno možno (tehnično tehnološko možna in maksimalno možna po projektu organizacije). V zavodovi dokumentaciji so na razpolago tudi ločeno prikazani podatki za proizvodne organizacije in podjetja in za delovne skupnosti organizacij združenega dela za vse objavljene tabele v tem zvezku, razen za proizvodnjo proizvodov. Ta je razvrščena po dejavnosti organizacij in po posameznih občinah in je v zavodovi dokumentaciji. Med statističnimi publikacijami, v katerih Zavod Republike Slovenije za statistiko posreduje uporabnikom rezultate statističnih raziskovanj, so RR s podrobnim prikazom podatkov za uporabnike najbolj izčrpen vir informacij s posameznih področij statistike. STATISTIČNA ZNAMENJA 0 0,0 0 1) ( ) X ★ r ni pojava ni podatka podatek je manjši od 0,5 dane merske enote podatek je manjši od 0,05 dane merske enote povprečje označba za opombo pod tabelo ali pod črto začasen (nepopoln), nezadostno preverjen ali ocenjen podatek spremenjena kvaliteta popravljen podatek zajeto s podatkom v smeri puščice METODOLOŠKA POJASNILA VIRI PODATKOV Podatki, objavljeni v tem zvezku RR, se zbirajo z letnim poročilom industrije. Letno poročilo ima dva dela. Prvi del izpolnjujejo vsa podjetja in gospodarske organizacije in se imenuje Kompleksno letno poročilo (obrazec KGI- 01). Drugi del poročila za področje industrije dopolnjuje podatke prvega dela poročila z vrednostnimi in naturalnimi informacijami, specifičnimi za industrijo in se imenuje Letno poročilo industrije (obrazec IND-21). Podatki tega poročila so temelj za podrobnejše prikaze osnovnih sprememb v industriji. Zbirajo se že od leta 1957. Na njihovi osnovi se lahko sestavijo podrobni prikazi razvoja industrije. ZAJETJE Z Letnim poročilom industrije za leto 1989 so bili zbrani podatki od organizacij, podjetij in skupnosti, ki so bile na osnovi Pravilnika za razvrščanje organizacij in skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 42/76) in Uredbe o razvrščanju organizacij in skupnosti po Enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 43/76) razvrščene v področje industrija in rudarstvo. Zajete so bile naslednje organizacije: 1) industrijska podjetja 2) industrijske temeljne organizacije združenega dela v sestavi industrijskih delovnih organizacij, 3) delovne skupnosti industrijskih delovnih organizacij, 4) industrijske delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij združenega dela. 5) industrijske temeljne organizacije zduženega dela, ki so v sestavi neindustrijskih delovnih organizacij, 6) enote v sestavi neindustrijskih temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij brez temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti organizacij združenega dela. Vsa zgoraj omenjena podjetja in organizacije so morale izpolniti poročilo za vsako občino, v kateri so opravljale svojo dejavnost, tako da so zbrani podatki za občine, objavljeni pa v posebnem zvezku edicije Rezultati raziskovanj. Z letnimi poročili za leta 1957 do 1973 so bile zajete organizacije, ki so bile na osnovi Pravilnika o razvrščanju uporabnikov družbenega premoženja po njihovih dejavnostih in dopolnil tega pravilnika (Uradni list SFRJ, št 10/62, 12/62, 26/64, 50/64, 11/65 in 13/65) uvrščene v področje industrije, in večji industrijski obrati neindustrijskih podjetij. Takšen obseg zajetja je ostal tudi za leti 1974 in 1975, s tem da je bilo pri obsegu poročil upoštevano tudi že konstituiranje organizacij združenega dela. Vse konstituirane organizacije pa so zadržale dejavnost, ki jo je imelo podjetje oziroma obrat pred konstituiranjem. Z letnim poročilom za leto 1976 so bili prvič zbrani podatki od organizacij in skupnosti ter enot v sestavi, ki so bile uvrščene v področje industrija in rudarstvo. Za leto 1976 zajetje ni bilo popolno, prav tako ne za leti 1977 in 1978, vendar je bilo vsako leto zajetje bolj popolno, od leta 1979 dalje pa je bilo zajetje popolno. DEFINICIJE IN METODOLOŠKA POJASNILA V tem zvezku RR so objavljeni podatki za leto 1989 po Enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/ 76, 52/76, 62/77, 72/80, 77/82, 71/83, 68/84, 76/85, 28/ 86, 72/86, 78/87, 63/88). Tabele vsebujejo rezultate za vse zajete enote, le za tabelo Delavci in delovne ure so prikazani podatki najprej za vse zajete enote v okviru področja dejavnosti industrija in rudarstvo in drugič samo za proizvodne organizacije združenega dela, to je brez delovnih skupnosti organizacij združenega dela, kar ne velja za leto 1989. Razlike med podatki v obeh tabelah so podatki za delovne skupnosti organizacij združenega dela. T.1.1, T.1.2 in T.2.1, DELAVCI IN DELOVNE URE 1. Povprečno število delavcev (po evidenci na področju dela-zaposleni delavci) zajema delavce v vseh dejavnostih organizacije, za katero je poročilo, vključno delavce v upravi organizacije in delavce, zaposlene v neindustrijskih dejavnostih. Temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z industrijsko proizvodnjo, a so v sestavi neindustrijskih delovnih organizacij, so tu prikazala samo delavce te temeljne organizacije združenega dela. Industrijske enote v sestavi neindustrijskih temeljnih organizacij in drugih neindustrijskih organizacij združenega dela in podjetij so prav tako prikazala le delavce v enoti v sestavi. 2. Povprečno število delavcev v industrijskih dejavnostih zajema samo delavce, zaposlene v industrijskih obratih, in delavce njihovih skupnih služb, če te niso oblikovane kot delovna skupnost in kot takšne izpolnjujejo svoje poročilo. Temeljna organizacija združenega dela, ki se ukvarja z industrijsko proizvodnjo in je v sestavi neindustrijske organizacije, je v ta podatek vključila le zaposlene skupnih služb te temeljne organizacije in ne celotne neindustrijske organizacije. Organizacije elektrogospodarstva so med zaposlene delavce v industrijskih dejavnostih vključile tudi delavce pri distribuciji in prenosu električne energije. Podatek o zaposlenih v industrijskih dejavnostih se deli na: 1. delavce pri delih in nalogah v proizvodnji in 2. delavce pri vodstvenih, strokovnih, splošnih ter znanstveno-raziskovalnih delih in nalogah 2.1 Delavci pri delih in nalogah v proizvodnji so delavci, ki delajo v osnovnih, pomožnih in stranskih obratih, in delavci pri nakladanju ali razkladanju blaga in surovin v notranjem transportu. Po evidenci na področju dela so tu prikazani delavci pri opravljanju delovnih nalog, ki zahtevajo individualno ročno delo, verižno povezano ročno delo, strojno delo ter upravljanje transportnih in prometnih sredstev. 2.2 Delavci pri vodstvenih, strokovnih, splošnih ter znanstveno-raziskovalnih delih in nalogah so delavci, ki po evidenci na področju dela opravljajo splošne in strokovne delovne naloge, vodstvene naloge, raziskovalne in podobne naloge v organizaciji, npr.: direktorji, obratovodje, inženirji in tehniki, komercialisti, knjigovodje, evidentičarji, administrativni delavci, skladiščniki, čuvaji, kurirji in drugi. 3. Poprečno število delavcev v neindustrijskih dejavnostih organizacije zajema delavce, zaposlene v trgovskih prodajalnah, gradbeni režiji, prometnih enotah organiziranega izventovarniškega prometa, eksploataciji gozdov, kmetijskih ekonomijah, delavce, zaposlene v dejavnostih družbenega standarda in drugih neindustrijskih dejavnostih, če že niso izdvojeni v posebna podjetja in organizacije združenega dela. 4. Opravljene delovne ure zajemajo samo dejansko opravljene delovne ure. Razlika med podatkoma v zadnjih dveh stolpcih je v tem, da so v prvem stolpcu zajete delovne ure delavcev pri delih in nalogah v proizvodnji in pri vodstvenih, strokovnih, splošnih ter znanstveno-raziskovalnih delih in nalogah, medtem ko so v drugem stolpcu prikazane opravljene delovne ure delavcev pri delih in nalogah v proizvodnji. Oba podatka se torej nanašata na industrijske obrate, prvi pa še na njihove skupne službe. T.1.3, T.1.4 in T.2.2, STRUKTURA DELAVCEV IN DELOVNE URE NA DELAVCA 1. Delež v odstotkih od vseh delavcev je izračunan za vsako skupino delavcev, prikazano v tabelah T.1.1. in T.1.2 od vseh delavcev, prikazanih v istih tabelah . To so skupine: 1.1 delavcev pri delih in nalogah v proizvodnji industrijskih dejavnosti 1.2 delavcev pri vodstvenih, strokovnih, splošnih in znanstveno-raziskovalnih delih in nalogah 1.3 delavcev v neindustrijskih dejavnostih. 2. Povprečne ure delavcev so izračunane prav tako po podatkih, objavljenih v tabelah T.1.1. in T.1.2. in sicer: 2.1 povprečne ure vseh delavcev v industrijskih dejavnostih so izračunane tako, da so deljene opravljene delovne ure vseh delavcev v industrijskih dejavnostih z vsoto delavcev pri delih in nalogah v proizvodnji in delavcev pri vodstvenih, strokovnih, splošnih in znanstveno-raziskovalnih delih in nalogah. 2.2 povprečne ure delavcev pri delih in nalogah v proizvodnji industrijskih dejavnosti so izračunane tako, da so deljene opravljene delovne ure delavcev v proizvodnji v industrijskih dejavnostih z delavci pri delih in nalogah v proizvodnji v industrijskih dejavnostih. T.1.5 in T.2.3, DELAVCI V PROIZVODNJI IZBRANEGA DNE V LETU PO IZMENAH Za prikaz podatkov te tabele so organizacije izbrale tisti dan v letu, ko so imele najintenzivnejšo proizvodnjo v letu. Podatki omogočajo oceno izkoriščanja zmogljivosti v času največje aktivnosti organizacij. 1. Skupaj delavcev v proizvodnji zajema samo delavce pri delih in nalogah v proizvodnji brez delavcev pri vodstvenih, strokovnih, splošnih in znanstveno-raziskovalnih delih in nalogah. 2. Od tega na delovnih mestih, na katerih so delali eno, dve, tri izmene, in delavci, ki so tega dne prosti - vsi delavci pri delih in nalogah v proizvodnji so porazdeljeni po delovnih mestih, na katerih so v 24 urah delali enkrat, dvakrat, trikrat. Delovno mesto je mesto, na katerem lahko dela samo en delavec v dopoldanski izmeni, drugi v popoldanski in tretji v nočni ali samo v eni ali dveh izmed njih. Delavci, ki so bili odsotni zaradi bolezni ali dopustov, so prikazani v tisti izmeni, v kateri bi morali delati, če bi bili prisotni. 3. Koeficient izmen delavcev prikazuje povprečno število izmen, v katerih delajo industrijske organizacije po zasedenosti delovnih mest. Izračunan je takole: vsi delavci na delovnih mestih, na katerih se je delalo v eni izmeni, so uvrščeni v prvo izmeno, polovico delavcev, ki so delali na delovnih mestih, na katerih se je delalo v dveh izmenah, je uvrščena v prvo, a druga polovica v drugo izmeno; tretjina delavcev na delovnih mestih, na katerih se je delalo v treh izmenah, je uvrščena v prvo, tretjina v drugo in tretjina v tretjo izmeno. Skupno število delavcev pri delih in nalogah v proizvodnji deljeno s številom delavcev v prvi izmeni, je koeficient. T.1.6, T.1.7, T.2.4 in T.2.5, PORAZDELITEV ORGANIZACIJ PO ŠTEVILU DELAVCEV IN DELAVCEV PO VELIKOSTNIH SKUPINAH ORGANIZACIJ V tabeli 1.6 in 2.4 so prikazane organizacije po številu delavcev, v tabeli 1.7 in 2.5 pa število delavcev po posameznih velikostnih skupinah organizacij. T.1.8 FLUKTUACIJA DELAVCEV PO STOPNJI STROKOVNE IZOBRAZBE Strokovna izobrazba delavca je tista, ki si jo je delavec pridobil: a) z dokončano ustrezno šolo, b) z dokončano šolo ali tečajem, ki mu z odločbo o stopnji šol, tečajev in izpitov zagotavlja določeno stopnjo šole ali tečaja, c) s tem, da mu je bila po preizkusu njegove strokovnosti v delovni organizaciji priznana strokovna stopnja priučenega (polkvalificiranega) delavca, d) s tem, da je opravil strokovni izpit za kvalificiranega ali visokokvalificiranega delavca, e) s tem, da je opravil posebej izpit za priznanje strokovne izobrazbe po predpisih o javnih uslužbencih, f) s tem, da mu je bila priznana strokovna izobrazba (ime po predpisih o javnih uslužbencih). 1. Visoko strokovno izobrazbo imajo delavci, ki so končali drugo stopnjo fakultete ali njej enako šolo ali tečaj, s katerim je po določbi o stopnji šol in tečajev določena stopnja fakultete, delavci, ki so opravili kot javni uslužbenci poseben strokovni izpit za priznanje visoke strokovne izobrazbe in delavci, ki jim je bilo po predpisih o javnih uslužbencih priznano ime prve vrste. 2. Višjo strokovno izobrazbo imajo delavci, ki so končali prvo stopnjo fakultete ali njej enako šolo, oziroma šolo ali tečaj, ki jim je bila po odločbi o stopnji šol in tečajev določena stopnja višje šole, delavci, ki so opravili kot javni uslužbenci poseben strokovni izpit za priznanje višje strokovne izobrazbe in delavci, ki imajo po predpisih o javnih uslužbencih priznano ime druge vrste. 3. Srednjo strokovno izobrazbo imajo delavci, ki so končali strokovno, splošno izobraževalno ali njej enako šolo oziroma šolo ali tečaj, ki jim je bila po odločbi o stopnji šol in tečajev določena stopnja srednje šole, delavci, ki so kot javni uslužbenci opravili poseben strokovni izpit za priznanje srednje strokovne izobrazbe in delavci, ki imajo po predpisih o javnih uslužbencih priznano ime tretje vrste. 4. Nižjo strokovno izobrazbo imajo delavci, ki so končali najmanj osemletko ali nepopolno strokovno ali splošno izobraževalno šolo oziroma šolo ali tečaj, ki jim je bila z odločbo o stopnji šol ali tečajev določena stopnja osemletne osnovne šole ali nepopolne srednje šole, in so se usposobili za delo, za katero je potrebna nižja strokovna izobrazba, kot tudi delavci, ki imajo po predpisih o javnih uslužbencih priznano ime četrte vrste. 5. Visokokvalificirani delavec je delavec, ki je končal šolo za visoko kvalificirane delavce ali njej enako strokovno šolo oziroma opravil strokovni izpit za strokovno stopnjo visokokvalificiranega delavca. 6. Kvalificiran delavec je delavec, ki je končal šolo za kvalificirane delavce oziroma opravil strokovni izpit za strokovno stopnjo kvalificiranega delavca. 7. Priučen (polkvalificiran) je delavec, ki mu je bila v delovni organizaciji priznana strokovna stopnja priučenega (polkvalificiranega) delavca. 8- Nekvalificiran delavec je delavec, ki si ni pridobil strokovne izobrazbe na nobenega od navedenih načinov. Prikazano je stanje 31.12. predhodnega leta in 31.12. tekočega leta, na katero se nanašajo podatki, ter število delavcev, ki so se med letom zaposlili v organizaciji oziroma so odšli. T.1.9, in T.1.10, NABAVNA VREDNOST DELOVNIH PRIPRAV PO AVTOMATIZACIJI IN PRETEKU LET OD LETA IZDELAVE, STANJE 31.12. V teh tabelah je prikazana vrednost naslednjih osnovnih sredstev: energetskih strojev, naprav in podstrojev, - delovnih strojev, naprav in podstrojev za splošne namene, - specialnih in specifičnih strojev, naprav in podstrojev, - transportnih sredstev in naprav, vendar samo sredstev za notranji obratni transport, Niso vključeni gradbeni objekti, transportna sredstva in sredstva za zvezo, ki se ne uporabljajo za notranji obratni transport, instrumenti, laboratorijska oprema poslovni in neposlovni inventar ter ročno orodje. Vrednost delovnih priprav je prikazana za vseh enajst skupin stopenj avtomatizacije po stanju 31.12. po revalorizani nabavni vrednosti. Vrednost delovnih priprav je razvrščena tudi po letu njihove izdelave. Če v kartoteki osnovnih sredstev ni bilo podatkov o letu proizvodnje, so organizacije lahko uporabile tudi podatek o letu nabave, vendar le v primeru, če je bila nabavljena delovna priprava nova, če za nabavljene rabljene delovne priprave ni bilo znano leto njihove izdelave, je leto izdelave ocenjeno. Delovne priprave so bile uvrščene v skladu z naslednjo razporeditvijo: Stroji in naprave na ročni ali nožni pogon - npr. nožna stiskalnica, šivalni stroj na ročni ali nožni pogon, tiskarski stroji na ročni pogon in podobno. Mehanizirano ročno orodje - npr. pnevmatsko kladivo, električni vrtalni stroj, električni napršilniki in podobno. Stroji in naprave na pogon, toda z ročno strežbo, stroji, ki delajo le, če jim streže najmanj en delavec. Delovni čas stroja ne more biti daljši od delovnega časa delavca. Polavtomatski stroji in naprave opravljajo v času obratovanja vse operacije v zvezi z obdelavo brez stalne pomoči delavca. Funkcije delavca so osredotočene le na pripravo stroja za delo, oskrbo z materialom in na skrb za pravilen potek tehnološkega procesa (npr. revolverski polavtomat, mehanične statve itd.) V to skupino najpogosteje vključujemo naprave, kot so peči in termični aparati, opremo predelovalne (procesne) industrije (če ni avtomatizirana), primarne stroje, ki ne poganjajo generatorjev, samostojne elektromotorje, transmisije in prenosne naprave, elektrolize, naprave za galvanizacijo, hladilne in klimatske naprave. Ciklusni avtomatski stroji in naprave so naprave. opremljene z napravami za neprekinjeno avtomatsko oskrbovanje z materialom. Ponavljanje ciklusa operacije ne zahteva ustavljanja in ponovnega vključevanja stroja v obratovanje. V to vrsto pridejo poleg strojev, ki imajo naprave za avtomatsko ustavljanje pri motnjah v tehnološkem procesu, tudi stroji brez teh naprav. En sam delavec lahko streže večjemu številu strojev (npr. tkalski avtomati, revolverski avtomat in podobno).- Sem uvrščamo tudi avtomatizirane metalurške, kemijske in podobne peči ter avtomatizirane naprave procesne industrije. Refleksni in programski avtomati so avtomati s tehnologijo povratne zveze, ki neprenehoma primerjajo proizvod po dnevnem vzorcu in korigirajo odstopanja od postavljenega proizvodnega procesa s pomočjo elektronskih in drugih naprav. Ciklusne avtomatizirane linije strojev in naprav - to so avtomatizirane linije strojev in naprav, ki so vezane z drugimi stroji na predhodnih in naslednjih stopnjah obdelav s specialnimi prometnimi, regulacijskimi in drugimi napravami. V sistemu upravljanja linij ni povratne zveze (npr.: avtomatizirane linije strojev v gradnji strojev in podobno). Refleksne avtomatizirane linije strojev in naprav - ti stroji omogočajo neprekinjeno proizvodnjo s sistemom opravljanja po principu povratne zveze. Označbe fizikalnih in kemičnih velikosti, ki kareakterizirajo potek delovnega procesa in končne proizvode, potekajo brez delavčevega sodelovanja s pomočjo elektronskih naprav, ki same popravljajo odstopanja od danega proizvodnega procesa s komandnim mehanizmom za odpravljanje odstopanj. Avtomatske linije strojev in naprav, ki se same regulirajo - v linijah tega tipa se s pomočjo elektronskih naprav iz osnove menja režim dela za dosego optimalnosti. Sistemi strojev za upravljanje: to so stroji, ki upravljajo. V to skupino so vključeni sistemi avtomatskih linij, strojev in naprav, ki zajemajo proizvodnjo proizvoda in njegovo transportirale porabniku. Avtomatski proizvodno-transportni stroji - to so kombinati, katerih proizvodi se avtomatsko dostavljajo proizvodnji ali splošni porabi (npr. elektroenergija, para za ogrevanje, voda za pitje, tekoče gorivo po verigi, organizacije za proizvodnjo nafte - naftovodi - rafinerije nafte - transport - distribucijska mreža). V to skupino spadajo kombinati, katerih začetni in končni člen proizvodno-transportne verige so proizvodno-avtomatske linije, medtem je ko zveza med njimi prevoz. Od vtomatskih proizvodnih - transportnih strojev niso posebej ločeni posamezni stroji in uvrščeni v eno spredaj navedenih skupin, ampak je cela vrednost opreme, vezana na sistem proizvodnje, prikazana v tej skupini. Tehnična raven linij, ki sestavljajo tak kompleks s stališča samoreguliranja sistema posameznih področij in sistema v celoti, je lahko nižja od avtomatskih linij strojev in naprav, ki se same uravnavajo, in sistemov strojev za upravljanje. V tabeli 1.10 je nabavna vrednost prikazana po preteku let od leta izdelave. T.1.11 in T.2.6, MOČ POGONSKIH STROJEV IN MOTORJEV IZBRANEGA DNE V LETU PO IZMENAH 1. V tabeli je pod skupaj prikazan podatek o skupni instalirani moči strojev in motorjev v kW v organizacijah, in sicer primarnih strojev, ki ne poganjajo generatorjev, in elektromotorjev (glej pojasnilo pri tabeli 1.12). Podatki so različni od tistih, prikazanih v tabeli 1.12, zaradi različnega zajemanja po času. V tej tabeli so pogonski stroji in motorji prikazani za tisti dan, za katerega so podatki o razdelitvi delavcev po izmenah. 2. Od tega izkoriščenih za delo za eno, dve, tri izmene, izven uporabe - pogonski stroji in motorji so razvrščeni glede na to, ali so bili izbranega dne izkoriščeni za delo v eni, dveh treh izmenah ali pa niso bili v uporabi. 3. Koeficient izmen pogonskih strojev in motorjev je izračunan takole: moč pogonskih strojev in motorjev, izkoriščena za delo v treh izmenah, je pomnoženo s tri, moč pogonsk,h strojev in motorjev, izkoriščena za delo v dveh izmenah, je pomnožena z dve. Dobljenima zmnožkoma je dodana še moč pogonskih strojev in motorjev, izkoriščena za delo v eni izmeni. Izračunana vsota, deljena s skupno instalirano močjo pogonskih strojev in motorjev, je koeficient izmen pogonskih strojev in motorjev. T.1.12, T.1.13, T.2.7 in T.2.8, PRIMARNI STROJI, KI NE POGANJAJO GENERATORJEV, ELEKTROMOTORJI, ELEKTRIČNE PEČI, ELEKTROLIZE IN HLADILNE NAPRAVE - STANJE 31.12. 1. Primarni stroji, ki ne poganjajo generatorjev, so stroji in motorji, katerih moč se neposredno izkorišča za pogon delovnih strojev, transmisij in podobno, vključno z motorji, vgrajenimi v delovne stroje, buldožerje, bagre, žičnice itd. Niso prikazani agregati v elektrarnah ter motorji v kamionih, avtomobilih, traktorjih in ladjah. 2. Elektromotorji obsegajo vse motorje, samostojne in vgrajene v delovne stroje, ki dajejo mehanično energijo, žene pa jih elektroenergija. Ne vključujejo rotacijskih usmerjevalnih naprav, sinhronizacijskih kompenzatorjev za popravek faktorjev moči, motor-generatorjev in podobnih naprav na električni pogon, ki ne dajejo mehanične moči, ampak le transformirajo ali popravljajo elektroenergijo. 3. Električne peči in termični aparati so električne peči, sušilnice, grelci, bojlerji in podobni aparati oziroma naprave za gretje. Aparati s priključno močjo, manjšo od 1 kW, niso vključeni, prav tako tudi ne aparati, ki se ne uporabljajo za industrijsko dejavnost organizacije. 4. Elektrolize in naprave za galvanizacijo pod močjo je mišljena priključna moč naprave, ki je napisana na tovarniški tablici (moč je praktično enaka količini električne energije, ki jo naprava porabi v eni uri neprekinjenega obratovanja). 5. Hladilne naprave: prikazane so naprave, ki jih rabijo industrijske dejavnosti organizacij, in sicer tiste hladilne naprave, ki so vgrajene v hladilnicah za zmrzovanje sadja, vrtnin in mesa. Priključena moč hladilne naprave je moč motorja, vgrajenega v hladilno napravo. 6. Število strojev in motorjev obsega vse po inventarnem seznamu delujoče in pokvarjene stroje ter motorje, ki knjigovodsko še niso odpisani, bodisi da so v rednem ali poskusnem obratovanju ali v tako imenovani redni rezervi in so instalirani. Vključeni pa niso neinstalirani motorji, čeprav so vpisani v osnovna sredstva. 7. Moč strojev in motorjev je prikazana po podatkih, ki so napisani (vtisnjeni) na tovarniški tablici. T.1.14 in T.2.9, PORAZDELITEV ORGANIZACIJ PO MOČI POGONSKIH STROJEV IN ELEKTROMOTORJEV, stanje 31.12. Za vsoto podatkov moči pogonskih strojev in elektromotorjev je prikazana distribucija organizacij po instalirani moči. T.1.15, T.1.16, T.1.17, T.1.18, T.2.10, T.2.11, T.2.12 in T.2.13, AGREGATI V ELEKTRARNAH - PRIMARNI STROJI IN GENERATORJI 1. Primarni stroji so stroji in motorji, ki ženejo generatorje. K tem štejemo parne stroje, turbine in druge, toda le, če se njihova moč v celoti ali delno izkorišča za proizvodnjo električne energije. 2. Generatorji so stroji, ki transformirajo mehanično energijo primarnih strojev v električno. Tu so zajeti samo generatorji za proizvodnjo elektroenergije. Niso pa vključeni v to pregled sinhromzacijski kompenzatorji za popravek faktorjev moči, motor-generatorji in rotacijsko usmerjevalne naprave (pri elektrolizah). 3. Moč strojev v elektrarnah je prikazana po podatkih, ki so napisani (vtisnjeni) na tovarniški tablici. Prikazani so tudi tisti agregati, ki so bili v poskusnem obratovanju, čeprav še niso bili vpisani v kartoteko osnovnih sredstev. T.1.22 in T.2.17, STOPNJA IZKORIŠČENOSTI ZMOGLJIVOSTI Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je izračunana kot razmerje med dejansko proizvodnjo in največjo možno proizvodnjo v letu. Možna proizvodnja in dejanska proizvodnja je bila izbrana po veljavnih nomenklaturah proizvodov za letno in mesečno poročilo industrije, zadnja od teh je bila objavljena v Uradnem listu SFRJ, št. 6/90. 1. Dejanska proizvodnja - vsaka organizacija je morala prikazati skupno proizvodnjo vseh industrijskih proizvodov, ki jih je proizvajala in so navedeni v nomenklaturi. Organizacije so prikazale tako svoje osnovne proizvode kot proizvode vzporednih dejavnosti. Kot proizvedene količine posameznih proizvodov so prikazale skupno proizvedene količine, količine namenjene, za prodajo in za porabo v nadaljnji predelavi v organizaciji. Končni proizvod je vsak proizvod, ki je v proizvodnem procesu dosegel takšno stopnjo izdelave, kakršna je v nomenklaturi proizvodov navedena s posebnim imenom, šifro in zahtevanimi merskimi enotami. Proizvod je končen, ko njegovo neoporečnost potrdi tovarniška kontrola. Tako je prikazana redna in storitvena proizvodnja. 2. Maksimalna možna proizvodnja - prikazana je le za prvo mersko enoto po enakih principih kot dejanska proizvodnja glede definicije skupne proizvodnje. Največja možna proizvodnja kakega proizvoda je največja možna količina tega proizvoda, ki jo je bilo možno izdelati v letu s polnim izkoriščanjem instaliranih strojev in naprav in pri polni zaposlenosti, z največjimi možnimi tehničnimi in delovnimi učinki, ob normalni intenzivnosti dela, z minimalnim časom za pripravo in dokončanje, minimalnim časom priznanih izgub in minimalnim časom za remont, in sicer: a) v okviru tehnično - tehnološko možnega časa za delovanje zmogljivosti in b) v okviru projektiranega možnega časa za delovanje zmogljivosti. Obseg možnega delovnega časa in največji možni učinki se ugotovijo na podlagi dejanskega stanja elementov proizvodnje med letom, t.j. obstoječega obsega in sposobnosti strojev in naprav razpoložljivih delovnih prostorov, možnega števila delovnih mest in spretnosti delavcev. Kaj opredeljuje zmogljivost oziroma največjo možno proizvodnjo enega proizvoda ali skupine proizvodov (bodisi da so to stroji in naprave, bodisi prostori ali delovna moč ali vsi dejavniki skupaj), je specifično za vsako zmogljivost posebej in je odvisno od pomena, ki ga ima vsak izmed omenjenih dejavnikov za velikost določene zmogljivosti. O tem so odločali strokovnjaki, ki se ukvarjajo z načrtovanjem zmogljivosti in proizvodnje. Rezerve zmogljivosti, predvidene (ljudi, postrojev), da se v določenem trenutku vključijo v proces proizvodnje ali zaradi izpada kakega pomembnega dela zmogljivosti ali zaradi potrebe po kar največji uporabi določenega dela zmogljivosti, so zajete s podatkom o možni proizvodnji. Pomanjkanje električne energije, surovin ipd. ali slaba realizacija proizvodov (ki krajši ali daljši čas delujejo na obseg proizvodnje) niso dejavniki, ki opredeljujejo možno proizvodnjo, t.j. zmogljivost. To so dejavniki, ki vplivajo na obseg ustvarjene proizvodnje in njeno razmerje do možne proizvodnje, t.j. na izkoriščenost zmogljivosti. Praviloma opredeljujejo zmogljivost kakega proizvoda samo tisti elementi, ki neposredno pripadajo procesu njegove proizvodnje, pa proces poteka na liniji, obratu ali tovarni, organizacijah, ki po nomenklaturi proizvodov izdelujejo proizvode z različnimi stopnjami obdelave (primer proizvodnja furnirja, vezanih plošč in pohištva ali proizvodnja celuloze in papirja ali proizvodnja jekla in valjanih proizvodov itd.), je zmogljivost oziroma največja možna proizvodnja vsakega izmed navedenih proizvodov opredeljen na podlagi dejavnikov, ki pripadajo ciklus proizvodnje samo tega proizvoda. Tako je na primer največja možna proizvodnja furnirja opredeljena samo na podlagi dejavnikov v obrat za proizvodnjo furnirja. Največja možna proizvodnja vezanih plošč je prav tako opredeljena samo na podlagi dejavnikov v obratu za proizvodnjo vezanih plošč, t.j. neodvisno od velikosti zmogljivosti furnirja, ki je v organizaciji polizdelek in se rabi za proizvodnjo vezanih plošč. Furnir in vezane plošče so v nomenklaturi proizvodov ločeni proizvodi zato se za vsakega izmed njiju posebej opredeljuje največja možna proizvodnja, za furnir na podlagi dejavnikov v obratu za proizvodnjo furnirja, za vezane plošče pa na podlagi dejavnikov v proizvodnji vezanih plošč. Če so bila v kateri izmed faz procesa proizvodnje določenega izdelka ozka grla, je možna proizvodnja tega proizvoda opredeljena na osnovi zmogljivosti ozkega grla samo takrat, kadar so bila ozka grla tisti deli zmogljivosti, ki opravljajo najzahtevnejše funkcije, tako glede velikosti operacije kot tudi glede težave za izvršitev in ki so bili po svoji vrednosti pomembnejši deli zmogljivosti. Ker sta obe dejanska in največja možna proizvodnja prikazani na podlagi iste nomenklature proizvodov, je pri zmogljivostih (pogon, linija itd.), pri katerih izdelujejo isti delavci z istimi sredstvi več proizvodov, navedenih v nomenklaturi, največja možna proizvodnja prikazana v količinah, ki bi jih bilo mogoče proizvesti v kombinaciji proizvodov, doseženih med letom. To pomeni, da največja možna proizvodnja takšnih zmogljivosti ni izražena z enim proizvodom, temveč na podlagi dosežene istočasne proizvodnje več proizvodov. Pri tem je upoštevano razmerje med ustvarjeno in možno proizvodnjo vseh proizvodov, ki so se izdelovali z dano zmogljivostjo, da ne bi prišlo do podvojitve. Tudi kadar je šlo za zmogljivosti za predelavo surovin (na primer ruda z različnim deležem kovine, same z različnim deležem olja ipd.), ali za izdelavo proizvodov različnega asortimenta in kakovosti (zlasti pri predelavi kovin), katerih razlike vplivajo na velikosti, so podatki o največji možni proizvodnji prav tako prikazani na podlagi tiste kombinacije asortimentov in kakovosti surovin in proizvodov, ki je bila dosežena med letom. Pri zmogljivostih, pri katerih se poleg lastne proizvodnje opravlja tudi storitvena proizvodnja ali pa se opravlja samo storitvena proizvodnja je podatek o možni proizvodnji ugotovljen za zmogljivost v celoti. Največja možna proizvodnja med letom je bila glede na možen čas, v katerem se izraža, ugotovljena na dva načina in prikazana ločeno. Prikazana je bila možna proizvodnja v okviru projektiranega časa za delo zmogljivosti, kot se je prikazovala do leta 1982, od leta 1983 pa je uvedena še možna proizvodnja, pri kateri se upošteva, da se lahko vsaka zmogljivost (tovarna, obrat, linija), ob minimalnih tehnično-tehnoloških zastojih, efektivno uporablja 365 dni v letu v treh izmenah, bodisi da gre za zmogljivost, ki jo opredeljujejo samo postroji, ali postroji in delavci ali samo delavci. Možni časi so definirani takole: Tehnično-tehnološko možen čas za delo zmogljivosti (tovarne, obrata, linije itd.) pomeni razliko med koledarskim skladom časa in časom tehnično-tehnološko nujnih zastojev. Tehnično-tehnološko nujni zastoji so zastoji zaradi: a) priznanih pripravljalno - končnih del, b) priznanih izgub zaradi zagona delovnih priprav pri začetku dela, segrevanja, mazanja, čiščenja, odpravljanja manjših motenj pri delu: nastavitve orodja, preureditve delovnih priprav zaradi spremembe asortimenta; hlajenja in izklopitve delovnih priprav pri koncu dela in c) remonta delovnih priprav. V tehnično-tehnološko nujnih zastojih je zajet samo minimalno potreben pripravljalno-končni čas, minimalen čas priznanih izgub in minimalen čas, potreben za remont. S tehnično-tehnološko nujnimi zastoji ni zajet čas, ko je delo stalo zaradi okvare delovnih priprav, organizacijskih pomanjkljivosti v procesu proizvodnje in prav tako ni zajet odstotek v izmeni in med izmenami. Primer: če se je na podlagi normativov, ocenitev ipd. za določeno zmogljivost (obrat, linijo ipd.) ugotovilo, da trajajo za delo v treh izmenah tehnično-tehnološko nujni zastoji na dan povprečno 3 ure, in da je potrebno za remont postrojev med letom minimalno 10 dni, znašajo vsi tehnično-tehnološki zastoji med letom za zmogljivost, ki je bila instalirana od 1. januarja do 31. decembra (365 dni - 10 dni za remont) x 3 ure + 10 dni za remont x 24 ur = (355 x 3) + (10 x 24) = 1305 ur. Tehnično-tehnološko možen čas za delo zmogljivosti med letom znaša v takšnem primeru 365 dni x 24 ur - 1305 ur = 8768 - 1305 = 7455 ur: največja možna proizvodnja v okviru tehnično-tehnološko možnega časa za delo zmogljivosti pa je izračunana tako, da je največja možna proizvodnja zmogljivosti v eni uri neprekinjenega dela pomnožena s tehnično-tehnološko možnim časom, t.j. s 7455 urami. Največja možna proizvodnja v eni uri je praviloma izračunana tako, da je največja možna proizvodnja v 24 urah (tri dnevne izmer.3) deljena s številom ur, ki pomenijo razliko med 24 urami dneva in minimalnim potrebnim številom ur dnevne ustavitve zaradi priznanih zastojev. Glede na trajanje ciklusa proizvodnje je možna proizvodnja v eni uri obračuna tudi v okviru krajšega ali daljšega časa. Vedno pa je upoštevano, da enourna možna proizvodnja, pomnožena z možnim številom ur efektivnega izkoriščanja zmogljivosti v treh izmenah (21 ur minus število ur priznanih dnevnih zastojev) predstavlja največjo možno proizvodnjo pri popolnem izkoriščanju zmogljivosti (obrata, linije ipd.) v treh izmenah. Za zmogljivosti, ki so začele obratovati med letom ali pa so bile med letom izključene iz nadaljnje uporabe je tehnično-tehnološki zastoj in možni čas izračunan samo za tisto obdobje, v katerem je bila zmogljivost instalirana. določen po enoti proizvoda, po kateri je bil izračunan indeks količinskega obsega industrijske proizvodnje v naslednjem letu. Za vse ravni je delež dejanske od maksimalno možne proizvodnje izračunan po formuli: E rf - . 100 E p" kj j=i količina dejanske proizvodnje j skupine proizvoda v i ravni količina maksimalno možne proizvodnje skupine proizvoda v i ravni koeficient za j skupino proizvoda n = število proizvodov ravni Projektiran možni čas za delo zmogljivosti (tovarne, obrata, linije ipd.) je opredeljen z možnim številom in trajanjem izmen ter številom dni delovanja zmogljivosti med letom, ki so opredeljeni s projektom za dano zmogljivost. Če ni bilo znano možno število izmen in delovnih dni po projektu ali pa je bilo daljši čas več izmen (dni) dela, se je izjemoma kot možno število izmen (dni) dela vzelo največje število izmen (dni), v katerih je zmogljivost delala v zadnjih nekaj letih. S projektiranim možnim časom za delo zmogljivosti in zajet čas, v katerem je zmogljivost stala zaradi državnih praznikov, letnih in tedenskih dopustov ter zaradi občasnega in generalnega remonta postrojev, in sicer samo minimalno potreben čas za remont. Z možnim časom dela zmogljivosti tudi ni zajet čas v letu, ko zmogljivost ni delala zato, ker še vedno niso bili instalirani stroji in naprave ali pa so bili izključeni iz nadaljnje uporabe. Pri zmogljivostih za predelavo surovin (na primer živilska industrija) ali izdelavo proizvodov (na primer živilska industrija, industrija gradbenega materiala idr.), katerih obseg predelave oziroma proizvodnje je odvisen od sezone, je projektirani možni čas za delo zmogljivosti m s tem tudi največja možna proizvodnja opredeljena v okviru trajanja običajne sezone predelave oziroma proizvodnje. 3. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je na ravni podskupin, skupin, panog in področja dejavnosti izračunana tako, da je vsota zmnožkov količin dejanske proizvodnje s koeficientom deljena z vsoto zmnožkov maksimalno možne proizvodnje s koeficentom in pomnožena s 100. Koeficienti za posamezne proizvode predstavljajo družbeni proizvod, Med podatki o deležu dejanske od maksimalno možne proizvodnje po dejavnosti proizvoda in po dejavnosti organizacije ni razlike za področje industrije, pač pa so razlike na nižjih ravneh. Izhajajo 'z različnega uvrščanja proizvodov po podskupinah, skupinah in panogah dejavnosti v obračunu. Pri podatkih po dejavnosti proizvoda so proizvodi uvrščeni v podskupine, skupine in panoge dejavnosti, v katere spada sam proizvod po nomenklaturi proizvodov. Pri prikazu po dejavnosti organizacije pa so proizvodi uvrščeni v podskupine, skupine in panoge dejavnosti, v katere je uvrščena organizacija. T.2.18, PRODAJA IN IZVOZ Vrednost prodaje in izvoza je prikazana po dejavnostih, po katerih so bile organizacije registrirane skupaj z deležem izvoza od celotne vrednosti prodaje. T.1.19 in T.2.14, PORABA ELEKTROENERGIJE PO TEHNOLOŠKEM NAMENU Poraba elektroenergije je prikazana glede na tehnološki namen porabe. Iz podatkov tabel 1.12, 1.13 ter tabele 1.19 je možno obračunati izkoriščanje zmogljivosti elektromotorjev, termičnih aparatov, elektroliz in hladilnih naprav. V obeh tabelah je tak izračun za elektromotorje, njihove ure dela v letu. T.1.20, T.1.21, T.2.15 in T.2.16, PORAZDELITEV ORGANIZACIJ PO PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE IN URAH DELA ELEKTROMOTORJEV V tabelah je prikazana distribucija organizacij po porabi električne energije in po urah dela elektromotorja. T.1.23 in T.2.19, VREDNOST UVOŽENEGA PORABLJENEGA MATERIALA IN SUROVIN Vrednost porabljenega uvoženega materiala in surovin je prikazana v celoti in posebej za konvertibilno področje. Izračunan je tudi delež vrednosti porabljenega uvoženega materiala in surovin s konvertibilnega področja v celotni vrednosti porabljenega materiala in surovin. Vključena je celotna poraba materiala oziroma surovin, ne glede na to, ali so bila kupljena v tujini neposredno ali nabavljena prek trgovskih organizacij. Vrednost uvoženega materiala in surovin je prikazana po nabavnih cenah franko tovarna. V tej vrednosti so zajeti vrednost uvoženega blaga, transportni stroški, zavarovanje, carinske in druge dajatve ter drugo. T.1.24 in T.2.20, VREDNOST IZVOZA Vrednost izvoženega blaga je prikazana v celoti in posebej za konvertibilno področje. Izračunan je tudi delež vrednosti izvoženega blaga na konvertibilno področje v celotni vrednosti izvoženega blaga. Vrednost izvoženega blaga je del skupne prodaje, ki je bil ustvarjen z izvozom, ne glede na to, ali je bilo blago izvoženo neposredno ali prek trgovskih organizacij. T.1.25, T.1.26, T.2.21 in T.2.22, KOOPERACIJA Podatki o kooperaciji prikazujejo vrednost dobavljenih in prejetih proizvodov na osnovi sklenjenih pismenih pogodb o kooperaciji, s katerimi so urejeni odnosi sodelovanja s partnerji doma in v tujini. T.1.27 do T.1.35 in T.2.23 do T.2.31, IZNAJDBE, LICENCE, TEHNIČNE IZPOPOLNITVE IN KORISTNI PREDLOGI ZA PODROČJE INDUSTRIJE V tabelah so zajete tehnološke inovacije, ki so bile v letih od 1976 do 1989 evidentirane v podjetjih in organizacijah. Za inovacije so bile uporabljene definicije: Izum pomeni novo rešitev opredeljenega tehničnega problema, ki je rezultat ustvarjalnega dela, ki je industrijsko in tehnično izvedljiv, in ki se da uporabiti v industrijski proizvodnji ali v kakšni drugi gospodarski ali negospodarski dejavnosti. Tehnična izboljšava je vsaka racionalizacija dela, ki nastane z uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v vseh fazah delovnega procesa in s katero se dosega: povečanje dohodka organizacije združenega dela, povečanje produktivnosti dela, zboljšanje kakovosti proizvodov, prihranek materiala, prihranek energije, boljše izkoriščanje strojev ali instalacij, izboljšanje tehnične kontrole proizvodov, izboljšanje varstva pri delu ali izboljšanje varstva. Koristni predlogi so vsi predlogi, ki pomenijo smotrnejšo rešitev ali smotrnejše opravljanje katerekoli funkcije v podjetju in organizaciji združenega dela, in ki po predpisih niso izumi ali tehnične izboljšave. Koristni predlogi so med drugim tudi predlogi za zboljšanje organizacije poslovanja, transporta ipd. Navadno so v praksi organiziranega inventivnega dela zajeti predlogi, ki so v zvezi s tehnološkimi procesi in proizvodnjo. Zajeti so predlogi, ki jih podjetja in organizacije združenega dela v svojih internih aktih navajajo kot koristne predloge. Z modelom se zavaruje nova zunanja oblika določenega industrijskega ali obrtniškega izdelka oziroma njegovega dela. Z vzorcem se zavaruje nova slika ali risba, ki se lahko prenese na določen industrijski ali obrtniški izdelek oziroma njegov del. Z znamko se zavaruje blagovni ali storitveni znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen za razlikovanje blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste. Know-how so znanje in izkušnje kot skupek sodobno tehničnih in tehnoloških znanj in izkušenj ter spretnosti, vštevši tudi tiste, ki se nanašajo na specifikacijo surovin, standard proizvodnje in predelave, procesno tehniko in tajnosti lastnih postopkov in kontrolo kakovosti ter druge podatke, ki se lahko uporabijo v industrijski in drugi proizvodnji. Znanje in izkušnje vsebujejo tudi obvestila in navodila, ki se nanašajo na programiranje, proizvodnjo, uporabo in vzdrževanje proizvodov, vsebujejo pa lahko tudi metodologijo raziskave trga. Licenca je odstop, celoten ali delen, pravice do izkoriščanja izuma, tehničnega znanja in izkušenj, ter znamke, vzorca ali modela drugi pravni ali fizični osebi. Licenčna pogodba je veljavna samo, če je sklenjena pisno. Podatki o sredstvih, vloženih v razvojno-raziskovalna dela za inoviranje proizvodnje v določenem letu so vzeti iz obrazca za zaključni račun bilance uspeha iz postavke Izdatki za sprotne potrebe strokovnega izobraževanja in izdatki za sprotne potrebe znanstvenoraziskovalnega dela (v knjigah se navedeni izdatki vodijo na kontu 411). Od te postavke, prikazane v zaključnem računu, je odštet del, ki se nanaša na strokovno izobraževanje. T.1.36 in T.2.32, SPREMEMBE PROGRAMA PROIZVODNJE Pod številom proizvodov razumemo v tej tabeli podrobni seznam artiklov, po katerem organizacije vodijo evidenco v svoji skladiščni ali komercialni službi. Novi proizvodi so tisti, ki jih prej niso proizvajali v organizacijah. Sem štejemo tudi proizvode, ki se od prejšnjih sorodnih proizvodov razlikujejo po novih ali drugačnih surovin, po novem tehnološkem postopku (prehod na tekoči trak, na proizvodnjo z bistveno drugačnimi stroji in podobno), ali pa se ločijo po bistveno novih lastnostih (spremenjena uporabna vrednost, zadovoljitev novih potreb in drugo). Med nove proizvode ne štejemo: novih modelov (tipi, oblike, fazone), novih dimenzij (velikosti, številke, garniture, teže, formati, moči itd.), novih kvalitet (razredi in gradacije) in novega pakiranja (spremenjeno velikost, vrsto embalaže ali format). Prav tako ne štejemo proizvodov, izdelanih po naročilu (po načrtu, skici ali opisu): Nov proizvod je bil vpeljan v proizvodnjo, če se je pričela redna proizvodnja, za katero je bila izdelana tehnična dokumentacija, izučen kader in nabavljena potrebna oprema. Novi proizvodi, uvedeni prvič v proizvodnjo organizacije, so proizvodi, ki jih organizacija, za katero je poročilo, prej ni proizvajala, lahko pa so jih proizvajale že druge delovne organizacije v SFR Jugoslaviji ali pa nihče v Republiki Sloveniji oziroma SFR Jugoslaviji. Med novimi proizvodi, uvedenimi prvič v proizvodnjo organizacije, so torej prikazani tudi proizvodi, ki jih organizacija proizvaja prvič in se hkrati prvič proizvajajo tudi v Republiki Sloveniji in prvič v SFR Jugoslaviji. Novi proizvodi, prvič uvedeni v proizvodnjo SFR Jugoslavije, so tisti proizvodi, ki jih prej v SFR Jugoslaviji ni proizvajalo nobeno podjetje ali organizacija združenega dela, ki se ukvarja z industrijsko proizvodnjo. Sem sodi tudi proizvodnja po pravkar odkupljenih licencah. Novi proizvodi, prvič uvedeni v proizvodnjo Republike Slovenije, so proizvodi, ki jih prej v Republiki Sloveniji ni proizvajalo nobeno podjetje oz. delovna organizacija, lahko pa so jih proizvajale že druge delovne organizacije v SFR Jugoslaviji ali pa ne. T.1.37 ODPADNI MATERIALI V tabelah je prikazan odpadni material, ki je nastal, oziroma je bil porabljen v ozdih. Odpadni materiali so bili zbrani po nomenklaturi odpadnih materialov, ki vsebuje 46 odpadnih materialov. V obeh tabelah je nomenklatura združena v skupine. staro železo in litina (staro železo za železarne, staro železo za livarne, železni ostružki in stara litina), odpadki barvastih kovin (bakreni, bronasti, medeninasti, aluminijasti odpadki in ostružki, žlindra bakrenih, aluminijastih, svinčenih in cinkovih zlitin, aluminijaste folije, mehki in trdi ter akumulatorski svinčeni odpadki ter odpadki iz cinka in cinkovih zlitin), leseni odpadki in žagovina (odpadki iglavcev in listavcev za reprodukcijo, leseni odpadki za kurjavo in žagovine), odpadki papirja in star papir (beli brezlesni odrezek, čisti, beli mešani netiskani odrezek, delno obarvani odrezek, arhivi, brošure, časopisi, revije, papirni odpadki vseh vrst, netronske vreče in odpad valovite lepenke), tekstilni odpadki (volneni, jutini, bombažni odpadki in odpadki iz sintetičnih vlaken ter drugi tekstilni odpadki), drugi odpadki (steklene črepinje belega in barvastega votlega stekla ter ravnega stekla, plastični odpadki, plašči za kolesa, zračnice vseh vrst in drugi gumijasti odpadki, odpadki vegetabil in krom kož, motorna in druga olja, odpadki klavnic in drugi odpadki). Podatki po nomenklaturi odpadnih materialov, kakor tudi o zalogah in prodaji (količini in vrednosti) pa so na razpolago v zavodovi dokumentaciji. Rezultati letnega poročila industrije (IND-21) so bili objavljeni v publikacijah: Statistično gradivo: Industrija 1959 - 1964, št. 5 Rezultati raziskovanj: Industrijske organizacije 1965 - 1976 in proizvodi 1976, št. 108 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1977, št. 200 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1978 št. 202 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1979 št. 253 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1980 št. 270 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1981 št. 302 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1982 št. 378 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1983 št. 394 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1984 št. 526 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1985 št. 527 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1986 št. 528 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1987 št. 529 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1988 št. 530 Statistični podatki po občinah SR Slovenije zvezek 1/1977, 10/1978 Rezultati raziskovanj Industrijske organizacije po občinah 1977, št. 201 Industrijske organizacije po občinah 1978, št. 203 Industrijske organizacije po občinah 1979, št. 247 kot leto prej, kar je verjetno posledica združevanja temeljnih organizacij združenega dela v večje asociacije (TABELA 2). Tudi v letu 1989 se nadaljuje tendenca upadanja števila organizacij z manjšim številom zaposlenih, kar je najbolj izrazito pri organizacijah, ki sodijo v velikostno skupino od 126 do 250 zaposlenih delavcev. Zmanjšanje števila organizacij omenjene kategorije znaša 16% glede na leto 1988 (TABELA 3). Industrijske organizacije po občinah 1980, št. 269 Industrijske organizacije po občinah 1981, št. 300 Industrijske organizacije po občinah 1982, št. 376 Industrijske organizacije po občinah 1983, št. 397 Industrijske organizacije po občinah 1984-1988, št. 525 V nadaljevanju objavljamo kratko analizo podatkov Letnega poročila industrije 1989 KOMENTAR Z Letnim poročilom industrija 1989 je bilo zajetih 1792 proizvodnih subjektov, ki so se ukvarjali z industrijsko proizvodnjo. Od povprečnega mesečnega števila zaposlenih v industrijskih podjetjih in organizacijah je v letu 1989 delalo v industrijskih dejavnostih 97,6% delavcev. V trgovini, prometu, vzdrževanju, gostinstvu in v drugih neindustrijskih dejavnostih pa je delalo 2,4% delavcev v industrijskih podjetjih in organizacijah. To je nekoliko več kot je bilo v času od leta 1976 do 1988, ko je ta odstotek variral med 1,3 in 2,2%. Med delavci, ki so delali v industrijskih dejavnostih, je bilo 66,2% delavcev pri delih in nalogah v proizvodnji (delavci pri individualnem in verižno povezanem ročnem delu, strojnem delu in pri ravnanju s prometnimi in transportnimi sredstvi). 31,4% delavcev v industrijskih dejavnostih je delalo pri vodstvenih, strokovnih in raziskovalnih delih. Med letom 1989 je prišlo do rahlega padca števila organizacij, kar je verjetno posledica reorganizacije enega dela obstoječih organizacij združenega dela ter konstituiranja industrijskih podjetij, ki poslujejo s sredstvi v družbeni, mešani in zadružni lastnini, potem ko je bil sprejet Zakon o podjetjih (TABELA 1). V vseh zajetih organizacijah in podjetjih je bilo leta 1989 zaposlenih povprečno 386673 delavcev na mesec. Opazen je porast števila organizacij, ki zaposlujejo od 1000 do več kot 2000 delavcev, in sicer za 44% več Opazovano po časovnih obdobjih, je značilno, da je delež teh leta 1975 znašal 27,6% in je vse do leta 1982 naraščal;v letu 1983 pa je padel in je znašal 29,2%, da bi do leta 1988 narasel na 32,1%. V letu 1989 je ta delež padel na 31,4% (TABELA 4). Veliko heterogenost kaže skupina delavcev na strokovnih, vodstvenih, splošnih in znanstvenoraziskovalnih delih in nalogah. V letu 1989 je prišlo na enega delavca v tej skupini 2,1 proizvodnih delavcev, kar kaže isto raven kot v letu 1988. Delovni učink vseh delavcev v industrijskih dejavnostih, merjen v ustvarjenih efektivnih delovnih urah, je znašal v letu 1989 1845 ur na delavca, pri delih in nalogah v proizvodnji pa 1815 efektivnih delovnih ur na delavca. Med delavci, ki so opravljali dela in naloge v proizvodnji na dan najintenzivnejše proizvodnje v letu 1989, je delalo 48,9% delavcev na delovnih mestih, ki so bila organizirana v eni izmeni, 32,9% delavcev na delovnih mestih z dvema izmenama in 10,8% delavcev na delovnih mestih, na katerih se je delalo v treh izmenah. Zaradi drugačnega razporeda (turnusa) je imelo tega dne 7,3% delavcev prosto. Koeficient izmen, izračunan na delavca pri delih in nalogah v proizvodnji, je bil 1,34. Ta koeficient je bil leta 1976 še 1,42, potem pa se je začel iz leta v leto zniževati do 1,35 v letu 1981. Od leta 1982 spet narašča in v nadaljnjih letih rahlo varira med 1,34 in 1,38. Kvalifikacijska struktura delavcev se je v industrijskih organizacijah izboljšala v prid strokovnih delavcev. Tako je bilo v letu 1976 le 43,2% strokovnih delavcev (delavcev z visoko, višjo, srednjo izobrazbo, visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev), medtem ko jih je bilo v letu 1988 že 52,1%. Povečal se je predvsem delež delavcev z višjo, visoko in srednjo izobrazbo, manj pa delež kvalificiranih delavcev, delež visokokvalificiranih delavcev pa je celo padel. Po stanju konec leta 1988 je bila kvalifikacijska struktura po strokovni izobrazbi (formalno pravni) naslednja: (TABELA 5) V organizacijah združenega dela je bila leta 1976 fluktuacija delavcev velika, saj je bila stopnja fluktuacije 12%. Od takrat se je zmanjševala, tako da je znašala v letu 1988 le 9,2% in je bila v obdobju od 1976-1988 najnižja. Zmanjševala se je tako pri strokovnih (razen v letu 1978) kot pri nestrokovnih delavcih. Pri strokovnih delavcih je bila fluktuacija v letu 1976 10,5%, v letu 1982 le 8,8%, v letu 1986 pa zopet več (9,2%) in v letu 1988 8,6% (TABELA 6). Na dan, ko je bila najintenzivnejša proizvodnja v letu 1989, je bilo v 1479 organizacijah in podjetjih industrije in rudarstva instaliranih 2478 MW skupne moči pogonskih strojev, ki ne poganjajo generatorjev in elektro motorjev. Ta moč, opazovana po izmenah, je bila naslednja: stroji, uporabljeni v eni izmeni, so imeli 25,8% instalirane moči, v dveh izmenah so imeli 21,7% instalirane moči in v treh izmenah 40,4% instalirane moči, medtem ko je 11,9% instalirane moči omenjenih strojev bilo izven uporabe. Izmenski koeficient obratovanja pogonskih strojev in motorjev je znašal v letu 1989 na dan najintenzivnejše proizvodnje 1,91. Leta 1976 je znašal ta koeficient 1,99. Če primerjamo ta koeficent s koeficientom izmen delavcev v proizvodnji izbranega dne, ki je bil 1,34, ugotavljamo, da se večji del ročnega dela opravi v prvi izmeni, medtem ko so delavci druge in tretje izmene več delali z delovnimi pripravami, ki so neprekinjeno v obratovanju. To stanje potrjuje tudi prikaz instalirane moči pogonskih strojev in elektromotorjev na delavca po izmenah, ki je izražen v KW. V letu 1989 je bila ta moč na delavca v prvi izmeni 12,3 KV/, v drugi izmeni 29,9 KW in v tretji izmeni 107,8 KW. Če to razumemo kot kazalnik povprečne opremljenosti delavca s strojno opremo, je bila potem ta opremljenost v letu 1989 bistveno boljša kot v letu 1976, ko so bili podatki za prvoizmeno 8,3 KW, za drugo izmeno 17,3 KW in za tretjo izmeno 52,9 KW na delavca. Razlike v povprečni opremljenosti delavcev po izmenah kažejo, da v drugi in tretji izmeni niso delali vsi oddelki in službe, obenem pa te razlike nastajajo zaradi tehnično-tehnoloških lastnosti posameznih proizvodnih obratov, ki morajo nenehno obratovati (npr.: peči, plavži, kotlarne), ki pa so običajno tudi energetsko najzahtevnejši (TABELA 7). V industriji in rudarstvu je bila 31.12.1989 skupna instalirana moč takole porazdeljena: primarni stroji, ki ne poganjajo generatorjev moč 72 MW elektromotorji 2408 MW električne peči in drugi tehnični aparati 525 MW elektrolize in naprave za galvanizacijo 186 MW hladilne naprave 42 MW V elektrogospodarstvu in v nekaterih drugih panogah je bilo po stanju 31.12.1989 instaliranih 2701 MW moči primarnih strojev, ki poganjajo generatorje in 3279 MVA zmogljivosti generatorjev. Ti agregati so v letu 1989 proizvedli 12543 GWh električne energije, od tega je bilo 2969 GWh ali 23,6% hidroelektrične energije, 4873 GWh ali 38,8% termoelektrične energije in 4688 GWh ali 37,3% električne energije jedrskih eiektrarn. Skupna porabljena električna energija (uvožena in domača) v industriji in rudarstvu znaša v letu 1989 7258 GWh. Največ električne energije je bilo porabljeno za elektromotorje, in sicer 3680 GWh ali 50,7% celotne porabe. Za termične namene je bilo porabljeno 20,5%, za elektrolize in galvanizacijo 19,3% in za druge namene 9,4%. Število ur delovanja elektromotorjev znaša v letu 1989 1528 (TABELA 8). Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je po definiciji razmerje med doseženo in maksimalno možno proizvodnjo. Leta 1983 je bila dotedanjemu načinu izračuna stopnje zmogljivosti na osnovi po projektu maksimalno možne proizvodnje, dodana še ena metoda izračuna stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer metoda, ki temelji na ugotavljanju maksimalno možne proizvodnje v okviru tehnično-tehnološko možnega časa. Ta način izračunavanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti je odpravil določene neustreznosti pri mednarodnih primerjavah, še posebej zaradi previsokih stopenj izkoriščenosti zmogljivosti, izhajajočih iz prvega načina izračuna le-teh. Na podlagi rezultatov Letnega poročila industrije je leta 1989 znašala stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v okviru tehnično-tehnološko možnega časa 65,05%, v okviru projektiranega možnega časa pa je bila 79,03%. Opazovano po panogah so bile zmogljivosti v okviru tehnično-tehnološko možnega časa najbolj izkoriščene pri pridobivanju premoga (92,69%) (TABELA 9). Največja dosežena stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v okviru projektiranega možnega časa je zabeležena tudi pri pridobivanju premoga (94,85%). Najnižja stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v okviru tehnično-tehnološko možnega časa je bila dosežena pri proizvodnji in predelavi tobaka (35,61%), medtem ko je imela najslabšo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti v okviru projektiranega možnega časa proizvodnja naftnih derivatov (64,97%). Tehnično tehnološko so bile v letu 1989 zmogljivosti najbolje izkoriščene v občini Metlika, najmanj pa v občini Kočevje (TABELA 10). Delež konvertibilnega v celotnem izvozu je bil leta 1989 79,65%, kar je približno na isti ravni kot v letu 1987. Delež konvertibilnega v celotnem uvozu pa kaže nadaljnjo kontinuiteto rasti, ki se je začela leta 1983. V letu 1989 je kooperacijska dejavnost v slovenski industriji in rudarstvu potekala takole: 129 organizacij je odpremilo svoje polproizvode in dele po pogodbi o kooperaciji 2726 kooperantom v državi, 142 organizacij pa je 383 tujim kooperantom. V istem času je bilo 295 organizacij, ki so prejele prolproizvode in storitve od 8843 domačih kooperantov in 128 organizacij od 397 tujih kooperantov. Do leta 1984 je statistična metodologija poznala štiri vrste inovacij: iznajdbe, licence, tehnične izpopolitve in koristne predloge. Z Letnim poročilom industrije 1985 je bila metodologija nekoliko nedefinirana in dopolnjena. Inovacije so od takrat razdeljene na: izume, tehnične izpopolnitve, koristne predloge, nove oblike teles (modele) in nove slike ali risbe. organizacij slovenske industrije in rudarstva prijavilo 106 izumov, od tega so 25-tim organizacijam priznali 71 patentov. V 38 organizacijah so izplačali 120-tim delavcem inovatorjem nadomestila v vrednosti 56,2 milijard din. Po oceni 30 organizacij so jim lastni izumi prinesli del dohodka v skupni višini 62,5 milijard din. V istem času so v 332 organizacijah prijavili 5314 tehničnih izboljšav, od tega je 269 organizacij imelo priznanih 4195 tehničnih izboljšav. Tehnične izboljšave so prinesle 289-tim organizacijam del dohodka v višini 1,7 bilijonov din. Leta 1989 so v 319 organizacijah slovenske industrije prijavili 4808 koristnih predlogov. V 245 organizacijah je bilo sprejetih 3066 koristnih predlogov. 287 organizacij je izplačalo 3757-tim delavcem nadomestila v skupni višini 49,3 milijard din. V istem obdobju je 26 organizacij prijavilo 111 novih oblik teles ali modelov. V 15 organizacijah je bilo sprejetih 52 modelov za 45 modelov pa so 47-tim delavcem izplačali nadomestila v skupni višini 420 miljonov din. 10 organizacij je imelo del dohodka od lastnih modelov v višini 21,5 milijard din. V 4 organizacijah so prijavili 13 novih slik ali risb, to je vzorcev. Ena organizacija je za en vzorec izplačala dvema delavcema nadomestilo v višini 1 milijon din. Uporaba novih vzorcev je eni organizaciji prinesla del dohodka v višini 41 milijard din (TABELA 11). Sredstva v razvojno raziskovalna dela za inoviranje lastne proizvodnje je v letu 1989 vložilo 215 slovenskih organizacij in sicer v skupni višini 1,6 bilijonov din, 87 organizacij je za te namene naložilo v druge organizacije 272,3 milijard din. 975 organizacij je imelo samoupravne akte o inovacijah, 183 organizacij pa specializirane inovacijske službe. V tabeli 11 je prikazan potek transfera tehnologije v letu 1989. Delovne priprave se pri nas z leti niso avtomatizirale, kot bi pričakovali ob dejstvu, da se je v tem obdobju, konec sedemdesetih, začela tehnološka revolucija. Vsaj tako kažejo podatki, zbrani z Letnim poročilom industrije 1987 in primerjani s podatki, zbranimi v predhodnih letih (TABELA 12). Tabela po letih starosti, nedvomno kaže, da se delovne priprave slovenske industrije starajo, in da je bilo leta 1987 za 43% delovnih priprav slovenske industrije starejših od 10 let (TABELA 13). Tekom leta 1989 je Zveznemu zavodu za patente 33 TABELA 1. Število orgnlzacij in skupnosti, ter enot v sestavi v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija 1965-1989 Leto 1965 1970 1975 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 Skupaj 475 501 1234 2046 2071 2089 2113 2068 2088 2099 2036 1898 1792 Od tega DSSS 300 300 309 306 294 290 280 255 222 TABELA 2. Povprečno število zaposlenih v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, 1965-1989 tisoč Leto 1965 1970 1975 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 Skupaj 228 259 327 357 358 362 365 372 380 386 388 386 387 Od tega DSSS 46 47 48 47 47 47 49 48 44 TABELA 3. Porazdelitev industrijskih organizacij po povprečnem mesečnem številu delavcev v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, 1985-1989 Delavci Organizacije Povprečno število delavcev v organizacijah 1985 1986 1987 1988 1989 1985 1986 1987 1988 1989 do 30 401 443 454 432 31 do 60 229 222 210 198 61 do 125 458 432 392 348 126 do 250 491 478 454 424 251 do 500 364 362 361 315 501 do 1000 126 139 140 144 1001 do 2000 19 22 24 33 nad 2000 - 1 1 4 433 5 913 6 236 6 286 6 059 5 954 187 10 424 9 906 9 473 8 928 8 265 333 42 413 39 951 36 257 32 205 30 845 360 88 788 85 756 81 774 76 345 64 289 294 126 518 125 386 126 969 111 089 103 723 139 81 409 89 912 93 989 97 572 95 690 38 24 513 26 918 31 062 43 573 49 783 8 - 2 151 2 491 10 302 28 124 TABELA 4. Delež delavcev v proizvodnji in pri vodstvenih, strokovnih, splošnih ter znanstveno raziskovalnih delih v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, 1965-1989 1965 1970 1975 1980 1981 1982 1983 1984 I 1985 1986 1987 1988 1989 Delavci v proizvodnji 81,3 78,1 72,4 70,3 70,8 70,2 70,8 70,5 69,7 69,3 68,3 67,9 66,2 Delavci pri vodst., strok spl. in znanst. 18,7 21,9 27,6 29,7 29,2 29,8 29,2 29,5 30,3 30,7 31,7 32,1 31,4 TABELA 5. Deleži delavcev v industriji in rudarstvu glede na strokovno izobrazbo v industriji in rudarstvu, __________ Republika Slovenija 1976-1988______________________________________________________________________________________ % 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1986 1976 Visoka izobrazba 1,8 2,0 2,2 2,3 2,4 2,7 3,0 16,7 Višja izobrazba 1,8 2,1 2,2 2,6 2,8 3,0 3,3 18,3 Srednja izobrazba 9,0 9,7 10,6 11,8 12,9 14,0 15,2 16,9 Nižja izobrazba 3,8 3,3 3,1 2,9 3,1 2,7 2,3 61 VKV delavci 4,0 4,0 3,4 3,8 3,0 3,6 2,8 70 KV delavci 26,6 27,2 27,4 27,2 27,1 26,8 27,8 105 PKV delavci 26,9 25,0 23,5 22,8 23,5 22,3 21,4 80 NKV delavci 26,1 26,7 27,6 26,6 25,2 24,8 24,2 93 TABELA 6. Fluktuacija po strokovni izobrazbi v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, 1976-1988 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 VSI DELAVCI 12,0 12,0 11,2 10,1 10,2 10,0 9,2 Visoka izobrazba 11,9 15,4 11,9 10,5 10,5 10,2 10,2 Višja izobrazba 12,5 12,7 10,2 8,2 8,8 8,8 8,5 Srednja izobrazba 9,7 10,7 8,5 7,5 8,2 8,2 7,4 Nižja izobrazba 12,7 9,5 8,4 10,8 7,9 7,7 9,6 VKV delavci 8,6 7,7 7,4 7,2 7,0 7,5 8,3 KV delavci 10,6 11,5 10,3 9,5 9,8 9,9 9,0 PKV delavci 11,0 10,8 9,7 9,1 9,1 9,2 8,9 NKV delavci 15,4 14,7 14,8 13,1 13,1 12,6 10,6 TABELA 7. Porazdelitev organizacij po instalirani moči pogonskih strojev in elektromotorjev v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, 1985-1989 Število organizacij Moč pogonskih strojev in elektromotorjev v kW kW 1985 1986 1987 I 1988 1989 1985 1986 1987 1988 1989 do 50 248 274 276 267 263 5 891 6 453 6 398 6 267 6 289 51 do 100 147 155 157 145 132 10 926 11 658 11 857 10 965 9 809 101 do 250 273 264 246 232 223 47 499 45 994 42 275 39 635 37 826 251 do 500 261 257 259 225 204 93 947 93 564 92 997 81 478 73 344 501 do 1000 315 298 276 262 245 229 076 217 193 201 021 191 845 176 563 1001 do 2500 285 279 274 262 242 444 619 434 237 426 460 412 768 376 137 2501 do 5000 91 101 110 106 93 304 458 337 177 371 249 348 898 314 641 5001 do 10000 31 31 29 31 37 222 973 217 373 203 159 217 551 256 911 10001 do 25000 25 27 24 25 23 376 180 409 638 367 949 374 354 348 732 25001 do 50000 10 9 7 8 11 335 980 293 941 263 909 312 313 383 534 nad 50000 3 4 5 5 6 214 471 275 184 386 292 403 695 496 582 TABELA 8. Porazdelitev organizacij po porabi električne energije v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, 1985-1989 Število organizacij Poraba električne energije (MWh) MWh 1985 1986 1987 1988 1989 1985 1986 1987 1988 1989 do 50 325 348 331 285 311 8 199 8 114 7 410 6 794 7 030 51 do 100 164 155 155 143 138 11 803 11 128 11 527 10 280 10 084 101 do 250 273 270 276 258 227 45 974 44 519 46 025 41 499 38 904 251 do 500 286 267 250 221 209 106 191 96 295 92 285 79 592 78 008 501 do 1000 284 289 271 261 238 212 291 210 764 199 119 185 450 170 576 1001 do 2500 309 311 290 285 261 504 378 500 419 471 330 457 613 407 862 2501 do 5000 125 135 141 133 129 427 262 469 541 489 851 454 839 438 910 5001 do 10000 86 86 88 84 81 589 292 606 323 607 394 568 638 569 302 10001 do 25000 47 48 46 46 36 711 247 714 195 691 825 695 067 550 317 25001 do 50000 20 22 23 20 21 724 501 784 779 803 184 687 499 699 219 nad 50000 18 18 19 20 23 2997 167 3101 945 3302 220 3902 583 4287 813 TABELA 9. Stopnje izkoriščenosti zmogljivosti kot delež dejanske proizvodnje v možni proizvodnji v projektiranem možnem času v industriji In rudarstvu, Republika Slovenija, 1976-1989_________% | 1976 | 1977 1978 1979 1980 1981 1982 | 1983 | 1984 1985 1986 I 1987 1988 1989 Stopnje izkoriščenosti zmogljivosti 80 84 83 84 84 82 79 83 81 81 82 82 80 79 TABELA 10. Razvrstitev občin po v tehnično-tehnološkem in po projektu možnem času izkoriščenosti zmogljivosti (Znotraj posameznih polj so občine rangirane glede na stopnjo izkoriščenosti v tehnično-tehnološko možnem času) v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, 1989 100% stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v okviru projektiranega možnega časa 0 RS (79,03) Šentjur pri Celju 64,59 81,54 Metlika 91,23 94,16 Postojna 63,10 79,69 Slovenj Gradec 89,13 90,59 Litija 62,50 79,77 Hrastnik 88,99 92,69 Nova Gorica 62,02 80,92 Slov.Konjice 82,60 88,61 Cerknica 54,04 82,61 Maribor Pesnica 81,79 87,83 Krško 81,42 90,11 Idrija 79,04 8,00 Ptuj 78,29 87,51 Brežice 77,42 91,58 Laško 76,79 83,98 Tržič 75,47 86,28 Škofja Loka 74,68 85,29 Grosuplje 74,68 85,81 Velenje 74,33 89,62 Maribor Pobrežje 73,15 80,02 Kranj 70,99 86,13 Dravograd 70,96 85,63 Mozirje 70,83 81,86 Vrhnika 70,61 82,37 Maribor Tabor 70,03 79,76 Koper 69,88 84,80 Jesenice 69,63 82,45 Domžale 69,48 82,43 Sevnica 68,65 79,94 Celje 68,65 85,72 Trbovlje 68,27 79,33 Radlje ob Dravi 67,56 79,51 Črnomelj 65.97 83,32 Žalec 65,09 79,64 Ajdovščina 64,14 74,17 Maribor Ruše 76,22 78,02 Zagorje 64,09 73,50 Slov.Bistrica 74,31 78,69 Ilirska Bistrica 62,98 72,18 Ribnica 68,48 77.18 Maribor Tezno 62,66 75,72 Šmarje pri Jelšah 67,18 78,55 G.Radgona 61,18 75,92 Kamnik 66,45 74,94 Trebnje 60,34 75,57 Radovljica 60,23 74,88 Ljub. Moste Polje 60,04 72,13 Ravne na Koroškem 59,99 68,95 Ljub. Center 59,60 74,98 Tolmin 59,33 73,63 Sežana 57,01 70,51 Maribor Rotovž 56,59 75,28 Novo mesto 55,78 66,26 Ormož 55,44 69,51 Kočevje 53,35 68,00 Logatec 53,10 69,81 Lendava 52,66 60,48 Ljub. Bežigrad 51,87 78,14 Ljub. Šiška 51,63 68,85 0 RS (65,05) 100% stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v okviru tehnično-tehnološko možnega časa TABELA 11. Transfer tehnologije v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, 1987 Zaključni samoupravni sporazumi in pogodbe Samoupravni sporazumi oziroma pogodbe se nanašajo na: patente blagovne ali storitvene znamke modele vzorce know- how proizvodno tehnično dokumen- tacijo Tehnologija sam. spor. o združ. dela in sredstev 52' 1 2 49 pridobljena pogodbe z osebo iz SFRJ 91 1 4 7 6 27 46 na osnovi pogodbe z osebo zunaj SFRJ 36 2 1 1 3 11 18 Tehnologija sam. spor. o združ. dela in sredstev 9 . 1 . . 2 6 odstopljena pogodbe z osebo iz SFRJ 14 - 2 - - 8 4 na osnovi pogodbe z osebo zunaj SFRJ 24 1 19 4 TABELA 12. Delovne priprave po stopnji avtomatiziranosti, v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, stanje 31.12. 1967-1987 _______________________________________ % Po stopnji avtomatizacije 1967 1972 1977 1982 1987 1. Stroji in naprave na ročni ali nožni pogon 1,36 2,25 2,47 1,32 1,86 2. Mehanizirano ročno orodje 2,94 3,83 2,52 2,41 3,16 3. Stroji in naprave na pogon, toda z ročno strežbo 46,03 35,71 33,07 26,57 25,04 4. Polavtomatski stroji in naprave 21,02 35,01 33,16 23,19 22,11 5. Ciklusni avtomatski stroji in naprave 8,98 12,42 17,20 12,78 13,80 6. Refleksni in programski avtomati 1,49 1,56 1,04 1,88 2,69 7. Ciktusne avtomatizirane linije strojev in naprav 2,71 2,41 3,79 3,73 7,27 8. Refleksne avtomatizirane linije strojev in naprav 0,27 0,89 0,73 0,96 1,00 9. Avtomatske linije strojev in naprav, ki se same regulirajo 0,11 0,56 0,73 3,21 1,67 10. Sistem strojev za upravljanje 0,33 1,38 0,91 1,30 3,27 11. Avtomatski proizvodno transportni stroji (kombinati) 14,76 3,91 4,38 22,66 18,13 TABELA 13. Nabavna vrednost delovnih priprav po preteku let od leta izdelave v industriji in rudarstvu, ________________Republika Slovenija, stanje 31.12. 1967-1987_____________________________________________________ % 1967 1972 1977 1982 1987 SKUPAJ 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Do 5 let 43,03 43,33 46,07 36,93 28,71 nad 5 do 10 let 19,31 28,21 27,28 31,33 28,26 nad 10 let 34,86 28,46 26,65 31,74 43,03 1. TABELE ZA PODROČJE DEJAVNOSTI INDUSTRIJA IN RUDARSTVO, REPUBLIKA SLOVENIJA 1989 1.1 Delavci in delovne ure, Republika Slovenija, 1976-1989__________________________ Organi- zacije Povprečno število delavcev pri delih in nalogah Opravljene delovne ure tisoč skupaj v proiz. indust. dejavn. vodst.. strok., sploš.. razisk. v ind. dej. v neind. dej. vseh delavcev v industrij, dejav. delavcev v proizvodnji v indust. dejav. 1976 1 346 320 934 228 580 85 982 6 372 610 107 432 449 1977 1 380 334 446 233 531 93 506 7 409 630 126 432 643 1978 1 876 349 128 240 607 101 663 6 858 647 067 434 674 1979 1 947 352 979 244 150 103 263 5 566 660 546 447 748 1980 2 046 337 380 247 090 104 306 5 984 671 644 462 028 1981 2 071 358 411 249 358 102 738 6 315 669 306 465 265 1982 2 089 361 950 249 219 105 621 7 110 677 178 465 057 1983 2 113 365 316 254 285 104 663 6 368 685 952 472 178 1984 2 068 371 548 258 310 108 085 5 153 691 521 474 104 1985 2 088 379 978 260 981 113 540 5 457 707 871 486 618 1986 2 099 386 219 263 863 117 050 5 306 716 507 486 762 1987 2 036 388 301 261 671 121 720 4 910 712 748 481 365 1988 1 898 386 073 258 378 121 939 5 756 711 270 475 094 1989 1 792 386 673 255 935 121 581 9 157 696 607 464 450 1-2. Delavci in delovne ure v proizvodnih ozdih, Republika Slovenija, 1976-1988 Organi- zacije Povprečno število delavcev pri delih in nalogah Opravljene delovne ure tisoč skupaj v proiz. indust. dejavn. vodst.. strok., sploš.. razisk. v ind. dej. v neind. dej. vseh delavcev v industrij, dejav. delavcev v proizvodnji v indust. dejav. 1976 1 214 300 879 213 779 82 051 5 049 572 221 402 597 1977 1 185 290 128 225 082 58 837 6 209 544 843 416 708 1978 1 620 301 960 232 057 64 001 5 902 558 081 418 002 1979 1 666 307 293 239 154 63 626 4 513 575 013 438 480 1980 1 746 309 079 242 779 61 811 4 489 580 369 453 761 1981 1 771 311 548 245 251 61 496 4 801 581 028 457 324 1982 1 780 313 816 245 990 63 578 4 248 589 475 458 877 1983 1 807 318 119 250 388 63 471 4 260 598 556 464 909 1984 1 779 324 207 253 984 66 490 3 733 604 871 466 220 1985 1 798 332 425 257 240 71 202 3 983 619 345 479 975 1986 1 819 337 323 259 632 73 719 3 972 626 211 478 926 1987 1 781 340 783 257 593 79 152 4 038 624 830 473 712 1988 1 676 342 170 253 674 83 324 5 172 628 858 466 654 1.3. Struktura delavcev in delovne ure na delavca, Republika Slovenija, 1976-1989 Delež delavcev pri delih in nalogah (%) Ure dela na delavca skupaj v proizvodnji indust, dejav vodst., strok., sploš., raziš, v ind. dejav. v nein-dustrij. dejav. v indu-strijs. dejav. v proizvodnji v industr. dejav. 1976 100 71.2 26,79 1,99 1 940 1 892 1977 100 69,83 27,96 2,22 1 927 1 853 1978 100 68,92 29,12 1,96 1 891 1 807 1979 100 69,17 29,25 1,58 1 901 1 834 1980 100 69,14 29,19 1,67 1 911 1 810 1981 100 69,57 28,66 2,76 1 901 1 866 1982 100 68,85 29,18 1,96 1 908 1 866 1983 100 69,61 28,65 1 74 1 911 1 857 1984 100 69,52 29,09 1,39 1 887 1 836 1985 100 68,68 29,88 1,44 1 890 1 865 1986 100 68,32 30,31 1,37 1 881 1 845 1987 100 67,39 31,35 1,26 1 859 1 840 1988 100 66,92 31,58 1,49 1 870 1 839 1989 100 66,19 31,44 2,37 1 845 1 815 1.4. Struktura delavcev in delovne ure na delavca v proizvodnih ozdih, Republika Slovenija, 1976-1988 Delež delavcev pri delih in nalogah (%) Ure dela na delavca skupaj v proizvodnji indust. dejav vodst., strok., sploš., raziš, v ind. dejav. v nein-dustrij. dejav. v indu-strijs. dejav. v proizvodnji v industr. dejav. 1976 100 71,05 27,27 1,68 1 934 1 883 1977 100 77,58 20,28 2,14 1 919 1 851 1978 100 76 85 21 20 1 95 1 885 1 801 1979 100 77,83 20,71 1,47 1 899 1 833 1980 100 78,55 20,00 1,45 1 905 1 860 1981 100 78,72 19,74 1,54 1 894 1 865 1982 100 78,39 20,26 1,35 1 904 1 865 1983 100 78,71 19,95 1,34 1 907 1 857 1984 100 78,34 20,51 1,15 1 887 1 836 1985 100 78,38 21,41 1,20 1 886 1 886 1986 100 76,97 21,85 1,18 1 879 1 845 1987 100 75,59 23,23 1,18 1 855 1 839 1988 100 74,14 24,35 1,51 1 866 1 840 1.5. Delavci v proizvodnji izbranega dne v letu po izmenah, Republika Slovenija, 1976-1989 Organi- zacije Skupaj Na delovnih mestih So imeli prosto Koefi- cient izmen z eno izmeno z dvema izmenama s tremi izmenami 1976 1 212 238 499 102 648 87 444 33 362 15 045 1,42 1977 1 229 235 941 102 405 85 701 33 315 14 520 1,42 1978 1 623 241 752 109 783 88 351 29 061 14 557 1,39 1979 1 679 244 733 112 447 89 474 27 465 15 347 1,38 1980 1 746 247 562 14 726 89 162 26 390 17 284 1,37 1981 1 774 250 167 119 812 89 010 23 111 18 234 1,35 1982 1 771 250 036 116 317 91 753 26 284 15 682 1,37 1983 1 806 255 178 117 042 92 583 29 142 16 411 1,38 1984 1 778 259 262 119 374 93 025 29 484 17 379 1,38 1985 1 803 261 636 120 830 94 324 30 112 16 370 1,38 1986 1 828 264 464 123 286 94 778 29 403 16 997 1,37 1987 1 776 262 466 124 080 90 446 29 282 18 658 1,36 1988 1 676 259 234 122 437 88 189 29 577 19 031 1,36 1989 1 600 257 037 125 719 84 622 27 926 18 770 1,34 1-6 Porazdelitev organizacij po številu delavcev, Republika Slovenija, 1977-1989 Skupaj organi- zacije Do 30 delavcev 31 do 60 . 61 do 125 126 do 250 251 do 500 501 do 1000 1001 do 2000 Nad 2000 delav. 1977 1 380 129 146 302 364 290 110 36 3 1978 1 876 336 235 413 438 320 113 20 1 1979 1 947 343 239 447 453 332 112 20 1 1980 2 046 367 245 479 487 349 100 18 1 1981 2 071 382 250 471 505 345 104 13 1 1982 2 089 384 244 483 519 332 114 12 1 1983 2 113 399 253 469 519 347 114 11 1 1984 2 068 394 231 453 499 352 122 16 1 1985 2 088 401 229 458 491 364 126 19 - 1986 2 099 443 222 432 478 362 139 22 1 1987 2 036 454 210 392 454 361 140 24 1 1988 1 898 432 198 348 424 315 144 33 4 1989 1 792 433 187 333 360 294 139 38 8 1.7 Porazdelitev delavcev po velikostnih skupinah organizacij, Republika Slovenija, 1977-1989 Skupaj Do 31 61 126 251 501 1001 Nad organi- 30 de- do do do do do do 2000 zacije lavcev 60 125 250 500 1000 2000 delav. 1977 334 446 2 276 6 784 27 938 65 866 103 649 74 733 44 062 9 138 1978 349 128 4 818 10 729 37 951 79 250 112 648 76 162 25 224 2 346 1979 352 979 5 037 10 832 41 083 81 140 116 044 72 406 23 829 2 608 1980 357 380 5 380 10 977 43 846 87 278 121 888 64 020 21 370 2 621 1981 358 411 5 643 11 230 42 980 91 234 121 332 67 463 15 976 2 553 1982 361 950 5 738 10 941 44 060 94 749 116 327 72 830 14 969 2 336 1983 365 316 5 825 11 469 42 909 94 598 121 801 73 209 13 125 2 380 1984 371 548 5 780 10 432 41 380 90 630 122 840 78 788 19 481 2 217 1985 379 978 5 913 10 424 42 413 88 788 126 518 81 409 24 513 - 1986 386 216 6 236 9 909 39 951 85 756 125 386 89 912 26 918 2 151 1987 388 301 6 286 9 473 36 257 81 774 126 969 93 989 31 062 2 491 1988 386 073 6 059 8 928 32 205 76 345 111 089 97 572 43 573 10 302 1989 386 673 5 954 8 265 30 845 64 289 103 723 95 690 49 783 28 124 1.8 Fluktuacija delavcev po stopnji strokovne izobrazbe, Republika Slovenija, 1976-1988 Orga- niza- cije Skupaj Visoka Višja Sred- nja Nižja Visoko kvali- fici- ran Kvali- fici- ran Pol- kvali- fici- ran Ne- kva- lifi- ciran Stanje 31.12.1975 1 331 317 149 5 460 5 277 27 321 12 423 13 014 83 257 87 622 82 775 Prišli v letu 1976 1 277 50 560 1 255 1 359 4 858 1 572 1 318 12 898 10 281 17 019 Odšli v letu 1976 1 257 44 266 800 830 3 121 1 777 1 373 10 221 10 779 15 365 Stanje 31.12.1976 1 341 323 443 5 915 5 806 29 058 12 218 12 959 85 934 87 124 84 429 Stanje 31.12.1977 1 858 342 145 6 634 6 991 32 678 11 161 13 900 93 563 97 515 90 067 Prišli v letu 1978 1 718 59 803 1 631 1 561 5 897 1 644 1 230 15 126 11 965 20 749 Odšli v letu 1978 1 696 48 292 1 269 1 086 4 115 1 212 1 160 12 473 10 689 16 288 Stanje 31.12.1978 1 876 353 656 6 996 7 466 34 460 11 593 13 970 96 216 88 427 94 528 Stanje 31.12.1979 2 035 355 274 7 434 7 668 36 458 11 089 12 021 96 544 85 137 98 923 Prišli v letu 1980 1 842 48 501 1 431 1 289 5 105 1 084 1 023 13 041 8 368 17 160 Odšli v letu 1980 1 834 45 021 1 052 914 3 553 1 023 971 11 259 9 109 17 140 Stanje 31.12.1980 2 045 358 754 7 813 8 043 38 010 11 150 12 073 98 326 84 396 98 943 Stanje 31 12.1981 2 073 359 650 7 904 8 737 40 933 10 949 13 964 97 225 83 631 96 307 Prišli v letu 1982 1 819 44 086 1 593 1 429 5 361 804 1 028 12 066 7 327 14 538 Odšli v letu 1982 1 834 40 714 1 007 835 3 459 1 269 1 082 10 338 8 249 14 475 Stanje 31.12.1982 2 072 363 022 8 490 9 331 42 835 10 484 13 910 98 893 82 709 96 370 1.8 Fluktuacija delavcev po stopnji strokovne izobrazbe, Republika Orga- niza- cije Skupaj Visoka Višja Sred- nja Nižja Visoko kvali- fici- ran Kvali- fici- ran Pol- kvali- fici- ran Ne- kva- lifi- ciran Stanje 31.12.1983 2 540 368 340 8 579 9 888 45 891 11 544 19 278 98 119 48 128 88 193 Prišli v letu 1984 1 796 49 033 1 593 1 466 6 815 1 079 883 14 477 8 824 13 896 Odšli v letu 1984 1 791 42 385 1 065 994 4 314 994 856 11 086 8 861 14 215 Stanje 31.12.1984 2 047 374 931 9 107 10 360 48 392 11 629 11 305 101 510 88 146 94 490 Stanje 31.12.1985 2 089 383 882 9 860 11 255 52 291 10 504 13 986 101 760 87 958 96 301 Prišli v letu 1986 1 827 51 470 1 952 1 646 7 296 1 145 1 371 14 564 8 402 15 100 Odšli v letu 1986 1 813 43 644 1 203 1 131 4 883 893 1 152 11 512 8 855 14 025 Stanje 31.12.1986 2 086 391 712 10 609 11 770 54 704 10 756 14 205 104 812 87 505 97 376 Stanje 31.12.1987 1 898 392 124 11 334 12 418 57 899 8 924 10 987 107 686 85 591 97 285 Prišli v letu 1988 1 604 30 719 1 567 1 377 5 197 632 581 9 817 4 803 6 745 Odšli v letu 1988 1 646 38 775 1 318 1 179 4 669 918 964 10 583 8 079 11 065 Stanje 31.12.1988 1 896 384 068 11 583 12 616 58 427 8 638 10 604 106 920 82 315 92 965 1.9 Nabavna vrednost delovnih priprav po avtomatizaciji, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1977-1987 Stroji in Stroji in naprave na Mehanizirano naprave na Polavtomatski Organizacije Skupaj ročni ali ročno pogon, toda stroji in milijon nožni orodje z ročno naprave din pogon strežbo Stanje 31.12.1977 Struktura (%) Stanje 31.12.1982 Struktura (%) Stanje 31.12.1987 Struktura (%) 1 150 1 761 1 683 49 397 100 306,419 100 6 127 835 100 1 221 2,47 4 037 1,32 114 053 1,86 1 247 2,52 7 372 2,41 193 540 3,16 16 337 33,07 81 405 26,57 1 543 118 25,04 16 382 33,16 71 059 23,19 1 354 588 22,11 Ciklusni avtomatski stroji in naprave Refleksni in programski avtomati Ciklusne avtomatizirane linije strojev in naprav Refleksne avtomatizirane linije strojev in naprav Avtomatske linije strojev in naprav, ki se same regulirajo Sistemi strojev za upravljanje Avtomatsko proizvodnjo transportni stroji (kombinati) milijon din 8 495 516 1 870 358 358 451 2 162 17,20 1,04 3,79 0,73 0,73 0,91 4,38 39 161 5 773 11 425 2 931 9 847 3 979 69 430 12,78 1,88 3,73 8,96 3,21 1,30 22,66 845 404 164 995 445 670 61 286 102 432 200 657 1 111 092 13,80 2,69 7,27 1,00 1,67 3,27 18,13 1.10 Nabavna vrednost delovnih priprav po preteku let od leta izdelave, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1977-1989 Organizacije Skupaj milijon din Nabavna vrednost delovnih priprav po preteku let od leta izdelave milijon din do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 let Stanje 31.12.1977 1 150 49 397 22 757 13 475 13 165 Struktura (%) 100 46,07 27,28 26,65 Stanje 31.12.1982 1 761 306 419 113 157 95 994 97 268 Struktura (%) 100 36 93 31,33 31,74 Stanje 31.12.1987 1 683 6 127 835 1 759 495 1 731 428 2 636 912 Struktura (%) 100 28,71 28,26 43,03 1-11 Moč pogonskih strojev in motorjev izbranega dne v letu po izmenah, Republika Slovenija, 1976-1989 Organi- zacije Skupaj KW Izkoriščenih Izven- uporabe KW Koefi- cient izmen eno izmeno dve izmeni tri izmene 1976 1 166 1 431 144 366 685 359 809 587 828 116 822 1,99 1977 1 192 1 556 758 375 889 393 024 676 578 111 267 2,05 1978 1 523 1 626 278 425 922 432 394 637 608 130 354 1,97 1979 1 577 1 691 696 449 252 444 538 646 854 151 052 1,94 1980 1 641 1 767 911 461 331 458 477 688 142 159 961 1,95 1981 1 662 1 963 954 496 374 475 226 751 543 240 811 1,88 1982 1 679 2 017 745 509 318 493 190 778 944 236 293 1,90 1983 1 694 2 126 279 558 722 512 387 816 470 238 700 1,90 1984 1 665 2 200 998 548 138 516 834 870 784 265 242 1,91 1985 1 689 2 288 068 582 905 564 786 855 972 284 405 1,84 1986 1 700 2 373 280 592 376 577 026 934 304 269 574 1,92 1987 1 663 2 375 278 613 373 540 368 940 938 280 599 1,90 1988 1 562 2 400 730 611 455 579 106 929 474 280 695 1,90 1989 1 479 2 478 189 641 576 538 173 1 003 305 295 135 1,91 1-12 Primarni stroji, ki ne poganjajo generatorjev in elektromotorji, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih ______1976-1989 Organizacije Primarni stroji, ki ne poganjajo generatorjev Elektromotorji kos kW kos kW 1976 1 178 2 999 34 063 223 605 1 397 148 1977 1 204 2 266 31 329 232 988 1 526 433 1978 1 545 2 826 51 367 243 414 1 575 386 1979 1 600 2 746 49 607 250 389 1 644 358 1980 1 671 2 810 52 571 258 352 1 711 254 1981 1 696 4 653 72 454 273 968 1 891 961 1982 1 727 4 328 79 291 279 776 1 937 191 1983 1 746 4 252 78 317 288 706 2 047 509 1984 1 708 4 459 80 377 304 129 2 117 080 1985 1 737 4 145 84 550 302 919 2 201 470 1986 1 756 4 323 89 225 306 067 2 253 187 1987 1 715 4 707 87 991 310 256 2 285 575 1988 1 610 4 020 73 150 313 664 2 326 619 1989 1 520 4 728 72 156 319 765 2 408 212 1-13 Električne peči, elektrolize in hladilne naprave, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1976-1989 Električne peči in drugi termični aparati Elektrolize in naprave za galvaniz. Hladilne naprave kos kW kos kW kos kW 1976 9 447 332 035 1 141 106 164 1 817 21 231 1977 10 303 348 495 1 140 107 584 1 874 21 881 1978 10 949 353 489 1 143 106 906 2 216 25 448 1979 11 827 439 449 866 114 301 2 594 29 836 1980 12 781 468 789 817 115 753 2 478 29 196 1981 13 057 479 946 1 020 118 782 2 609 39 905 1982 13 395 503 528 987 128 457 2 633 44 850 1983 15 103 530 281 1 257 130 967 2 751 42 262 1984 14 451 530 374 1 259 130 866 2 756 42 969 1985 16 221 596 552 1 569 131 446 2 778 43 183 1986 15 225 577 682 1 577 130 956 2 954 49 445 1987 15 240 588 944 1 620 130 161 2 981 52 259 1988 15 525 526 195 1 601 188 190 2 984 53 451 1989 16 179 525 343 1 683 185 922 3 027 42 439 1.14 Porazdelitev organizacij po moči pogonskih strojev in elektromotorjev, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1979-1989 Skupaj kW Do 50 kW 51 do 100 101 do 250 organi- zacije moč organi- zacije moč organi- zacije moč organi- zacije moč 1979 1 577 693 965 237 5 405 169 12 689 269 45 843 1980 1 641 763 825 258 5 888 163 12 042 284 47 708 1981 1 662 964 415 251 5 569 162 12 298 287 48 854 1982 1 679 2 016 482 243 ' 5 447 151 11 398 295 50 302 1983 1 694 2 125 826 248 5 653 145 10 865 278 47 743 1984 1 665 2 197 457 240 5 606 146 10 946 267 46 471 1985 1 689 2 286 020 248 5 891 147 10 926 273 47 499 1986 1 699 2 342 412 274 6 453 155 11 658 264 45 994 1987 1 663 2 373 566 276 6 398 157 11 857 246 42 275 1988 1 562 2 399 769 267 6 267 145 10 965 232 39 635 1989 1 479 2 480 368 263 6 289 132 9 809 223 37 826 1.14 Porazdelitev organizacij po moči pogonskih strojev in elektromotorjev, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1979-1989 (nadaljevanje) 251 do 500 501 do 1000 1001 do 2500 2501 dc 5000 organi- zacije moč organi- zacije moč organi- zacije moč organi- zacije moč 1979 263 95 661 289 209 901 255 390 012 68 231 815 1980 267 97 202 294 214 780 217 330 448 76 262 310 1981 273 100 479 290 210 045 261 395 914 78 262 609 1982 275 101 563 307 221 827 266 408 596 81 271 609 1983 280 102 633 318 230 057 271 417 522 87 286 560 1984 270 99 052 312 228 841 272 424 690 38 291 389 1985 261 93 947 315 229 076 285 444 619 91 304 458 1986 257 93 564 298 217 193 279 434 237 101 337 177 1987 259 92 997 276 201 021 274 426 460 110 371 249 1988 225 81 478 262 191 845 262 412 768 100 348 898 1989 204 73 344 245 176 563 242 376 137 93 314 641 1.14 Porazdelitev organizacij po moči pogonskih strojev in elektromotorjev, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1979-1989 (nadaljevanje) 5001 dc 10000 10001 do 25000 25001 do 50000 nad 50000 kW organi- zacije moč organi- zacije moč organi- zacije moč organi- zacije moč 1979 31 223 395 18 282 148 7 205 536 1 58 128 1980 26 184 984 18 281 507 7 202 210 1 58 128 1981 33 244 689 18 281 266 7 210 073 2 192 619 1982 31 229 078 21 313 997 7 209 796 2 192 869 1983 32 235 031 24 359 909 10 322 853 1 107 000 1984 32 227 570 26 352 956 11 372 936 1 107 000 1985 31 222 973 25 376 180 10 335 980 3 214 471 1986 31 217 373 27 409 638 9 293 941 4 275 184 1987 29 203 159 24 367 949 7 263 909 5 386 292 1988 31 217 551 25 374 354 8 312 313 5 403 695 1989 37 256 911 23 348 732 11 383 534 6 496 582 1-15 Agregati v elektrarnah Organi- Skupaj Hidroelektrarne Termoelektrarne zacije kos kW kos kW kos kW 1976 78 199 1 342 266 1977 83 198 1 407 944 1978 83 192 1 831 590 1979 86 186 1 880 500 1980 88 194 1 929 566 1981 85 191 2 599 988 1982 96 208 2 585 906 1983 98 209 2 600 914 1984 97 214 2 622 670 1985 96 214 2 671 241 1986 97 218 2 678 279 1987 98 219 2 698 755 1988 98 219 2 712 350 1989 97 222 2 700 991 123 541 372 76 800 894 119 541 101 79 866 843 116 625 155 76 1 206 435 112 675 951 74 1 204 549 119 676 684 75 1 252 872 118 676 666 73 1 923 322 123 673 470 85 1 912 436 126 674 354 83 1 926 560 131 696 570 83 1 926 200 128 695 234 86 1 976 007 132 706 869 86 1 971 410 135 728 905 84 196 985 135 740 916 84 1 971 434 139 731 417 83 1 969 574 L-16 Agregati v elektrarnah - generatorji, Republika Slovenija, stanje 31.12. v letih 1976-1989 Organi- Skupaj Hidroelektrarne Termoelektrarne zacije kos KVA kos KVA kos KVA 88 262 704 968 121 663 445 81 1 041 523 93 201 763 046 119 662 010 82 1 106 036 97 202 2 269 102 117 772 614 85 1 496 488 98 196 2 338 846 114 843 720 82 1 495 126 98 197 2 357 947 118 845 521 79 1 512 426 96 198 3 181 747 117 845 281 81 2 336 466 96 201 3 184 611 116 846 501 85 2 338 110 98 202 3 187 100 118 847 561 84 2 339 539 97 205 3 213 177 121 874 468 84 2 338 709 96 205 3 247 253 118 872 679 87 2 374 574 97 211 3 255 063 124 886 644 87 2 368 419 98 219 3 279 518 127 913 104 85 2 366 414 98 211 3 278 157 127 913 232 84 2 364 925 98 219 3 279 222 136 916 397 83 2 362 823 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1-17 Agregati v elektrarnah - bilanca primarnih strojev, Republika Slovenija, 1976-1989 Organi- zacije Stanje 1.1, Pričeli obratovati v letu Izločeni iz uporabe v letu Stanje 31.12. kos kW kos kW kos kW kos kW 1976 78 195 812 821 7 31 778 3 2 333 199 1 342 266 1977 88 198 1 342 874 10 66 992 10 1 922 198 1 407 944 1978 83 191 1 452 131 9 422 538 8 43 079 192 1 831 590 1979 86 189 1 827 724 6 56 701 9 3 925 186 1 880 500 1980 88 193 1 922 241 3 8 575 2 1 260 194 1 929 556 1981 85 189 1 935 788 - 664 200 - - 191 2 599 988 1982 96 208 2 585 906 - - - - 208 2 585 906 1983 98 208 2 599 022 2 2 160 1 268 209 2 600 914 1984 97 209 2 600 454 5 22 216 - - 214 2 622 670 1985 96 210 2 620 790 4 50 451 - - 214 2 671 241 1986 97 213 2 666 634 5 11 645 - - 218 2 678 279 1987 98 219 2 697 565 2 1 360 2 170 219 2 698 755 1988 98 221 2 713 635 1 1 000 3 2 285 219 2 712 350 1989 97 220 2 698 592 9 2 690 7 291 222 2 700 991 1.18 Agregati v elektrarnah - bilanca generatorjev, Republika Slovenija, 1976-1989 Organi- zadje Stanje Pričeli obratovati v letu Izločeni iz uporabe v letu Stanje kos KVA kes KVA kos KVA kos KVA 1976 88 199 1 670 220 7 37 910 4 3 162 202 1 704 968 1977 93 199 1 703 706 10 66 760 8 2 420 201 1 768 046 1978 97 198 1 763 867 ' 14 509 200 10 3 965 202 2 269 102 1979 98 198 2 268 346 7 75 375 9 4 875 196 2 338 846 1980 98 197 2 349 032 4 10 805 4 1 890 197 2 357 947 1981 96 196 2 368 497 2 813 250 - - 198 3 181 747 1982 96 201 3 184 611 - - - - 201 3 184 611 1983 98 201 3 184 870 2 2 560 1 330 202 3 187 100 1984 97 200 3 186 270 5 26 907 - - 205 3 213 177 1985 96 201 3 212 758 4 34 495 - - 205 3 247 253 1986 97 206 3 241 038 6 14 025 - - 211 3 255 063 1987 98 212 3 278 128 2 1 560 2 170 212 3 279 518 1988 98 213 3 279 177 1 1 050 3 2 070 211 3 278 157 1989 98 214 3 276 537 9 3 105 4 420 219 3 279 222 1.19. Poraba električne energije po tehnološkem namenu, Republika Slovenija, 1976-1989 Organi- zadje Poraba Vred-nost porab elek-troen. milijon din Ure dela elek- tromo- torjev skupaj za termične namene za elektrolizo in gal-vaniz. za elek- tromo- torje druga MWH 1976 1 251 4 533 562 1 017 759 866 830 2 377 845 271 128 1 908 1 702 1977 1 277 4 700 669 1 013 385 871 036 2 585 119 231 129 2 835 1 694 1978 1 678 4 934 343 766 472 841 510 2 801 435 524 926 3 533 1 778 1979 1 787 5 059 912 1 114 904 849 147 2 813 204 282 655 4 048 1 711 1980 1 852 5 307 344 1 192 124 848 710 3 004 637 261 873 5 319 1 756 1981 1 881 5 678 7C4 1 246 429 854 950 3 180 776 296 549 8 577 1 681 1982 1 950 5 902 798 1 381 619 885 230 3 318 575 317 374 11 757 1 713 1983 1 954 6 116 910 1 433 215 889 426 3 426 803 367 466 15 932 1 674 1984 1 911 6 295 640 1 494 240 897 781 3 508 367 395 252 29 445 1 657 1985 1 937 6 338 305 1 478 963 890 351 3 589 867 379 124 52 650 1 631 1986 1 949 6 548 652 1 505 796 893 078 3 731 549 418 229 101 834 1 656 1987 1 890 6 722 170 1 598 680 896 460 3 758 067 468 963 261 949 1 644 1988 1 756 7 089 854 1 566 124 1 284 949 3 725 324 513 457 782 839 1 601 1989 1 674 7 258 025 1 488 165 1 402 390 3 679 687 687 783 31 239 020 1 528 1.20 Porazdelitev organizacij po porabi električne energije Republika Slovenija, 1979-1989 Skupaj MWh Do 50 MWh 51 do 100 101 dc 250 organi- zadje poraba organi- zadje poraba organi- zadje poraba organi- zadje poraba 1979 1 787 5 059 912 291 6 495 157 11 513 256 41 746 1980 1 852 5 307 344 309 6 969 158 11 359 278 46 561 1981 1 881 5 678 704 313 7 053 164 12 401 279 47 155 1982 1 950 5 902 798 332 7 512 184 13 644 275 45 667 1983 1 954 6 116 910 350 8 320 151 11 131 292 47 738 1984 1 911 6 295 640 316 7 283 167 11 867 266 44 300 1985 1 937 6 338 305 325 8 199 164 11 803 273 45 974 1986 1 949 6 548 652 348 8 114 155 11 128 270 44 519 1987 1 890 6 722 170 331 7 410 155 11 527 276 46 025 1988 1 756 7 089 854 285 6 794 143 10 280 258 41 499 1989 1 674 7 238 025 311 7 030 138 10 084 227 38 904 1.20 Porazdelitev organizacij po porabi električne energije, Republika Slovenija, 1979-1989 (nadaljevanje) 251 d o 500 501 do 1000 1001 dc 2500 2501 dc 5000 organi- organi- organi- organi- zadje poraba zadje poraba zadje poraba zadje poraba 1979 294 106 656 251 178 746 277 435 100 127 438 066 1980 275 99 907 283 202 898 291 458 550 122 429 211 1981 275 100 149 273 194 244 310 479 931 130 459 537 1982 301 107 897 280 204 312 312 492 079 123 427 489 1983 288 102 546 278 203 168 314 498 522 136 469 859 1984 301 109 269 270 199 165 304 483 960 124 435 681 1985 286 106 191 284 212 291 309 504 378 125 427 262 1986 267 96 925 289 210 764 311 500 419 135 469 541 1987 250 92 285 271 199 119 290 471 330 141 489 851 1988 221 79 592 261 185 450 285 457 613 133 454 839 1989 209 78 008 238 170 576 261 407 862 129 438 910 1-20 Porazdelitev organizacij po porabi električne energije, Republika Slovenija, 1979-1989 (nadaljevanje) 5001 do 10000 10001 do 25000 25001 dc 50000 Nad 50000 MWh organi- zacije poraba organi- zacije poraba organi- zadje poraba organi- zadje poraba 1979 65 455 164 41 602 945 16 590 164 12 193 317 1980 59 395 822 46 624 207 16 536 273 15 2 495 587 1981 56 378 637 48 692 571 18 646 160 15 2 660 866 1982 63 429 002 44 633 085 21 740 092 15 2 802 019 1983 63 430 145 47 725 414 19 691 493 16 2 928 556 1984 81 557 892 44 669 272 21 758 523 17 3 026 428 1985 86 589 292 47 711 247 20 724 501 18 2 997 167 1986 86 606 323 48 714 195 22 784 779 18 3 101 945 1987 88 607 394 46 691 825 23 803 184 19 3 202 220 1988 84 568 638 46 695 067 20 687 499 20 3 902 582 1989 81 569 302 36 550 317 21 699 219 23 287 813 1.21 Porazdelitev organizacij po urah dela elektromotorjev, Republika Slovenija, 1979-1989 Do 251 501 751 1001 1501 2001 3001 4001 5001 6001 Nad Sku- 250 do do do do do do do do do do 7000 paj ur 500 750 1000 1500 2000 3000 4000 5000 6000 7000 ur 1979 1 560 51 196 191 209 332 173 168 117 45 21 13 24 1980 1 613 75 192 185 201 358 189 206 85 49 25 17 31 1981 1 632 82 188 213 192 353 197 216 76 39 24 13 39 1982 1 657 84 214 199 231 338 207 218 68 49 14 15 20 1983 1 667 101 197 216 228 340 212 209 71 36 28 12 17 1984 1 646 91 188 226 221 329 214 197 86 37 23 15 19 1985 1 671 79 195 216 249 310 212 234 85 32 23 13 23 1986 1 678 88 198 202 232 334 206 225 79 48 25 21 20 1987 1 635 87 192 212 226 305 207 205 96 47 18 12 28 1988 1 543 83 193 193 192 301 190 188 97 50 21 20 15 1989 1 463 83 178 186 199 286 175 192 70 35 24 14 21 1.22 Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v industriji in rudarstvu, Republika Slovenija, 1976-1989 Delež dejanske proizvodnje od tehnično tehnološko možne Delež dejanske proizvodnje od možne po projektu Delež dejanske proizvodnje od tehnično tehnološko možne Delež dejanske proizvodnje od možne po projektu 1976 _ 80,00 1983 66,68 83,01 1977 - 84,20 1984 65,34 81,13 1978 - 82,89 1985 66,14 81,09 1979 - 84,34 1986 67,13 82,13 1980 - 83,73 1987 66,74 82,06 1981 - 82,17 1988 65,53 80,09 1982 - 78,94 1989 65,05 79,03 1.23 Vrednost porabljenega uvoženega materiala in surovin, Republika Slovenija, 1976-1989 Skupaj Od tega s konvertibilnega področja Z konvertibilnega v celotnem UVOZU organi- zacije vrednost tisoč dir, organi- zacije vrednost tisoč din 1976 730 15 207 734 704 12 586 599 82,76 1977 784 21 409 826 757 17 244 198 80,54 1978 976 23 593 309 952 19 469 972 82,52 1979 989 31 436 189 971 26 366 403 83,87 1980 1 082 42 644 194 1 062 35 409 482 83,03 1981 1 099 46 490 889 1 079 37 275 909 80,18 1982 1 124 63 222 672 1 110 48 547 135 76,79 1983 1 116 106 605 354 1 099 90 108 366 84,53 1984 1 089 196 733 303 1 076 166 118 842 84,44 1985 1 102 387 393 644 1 089 336 700 738 86,91 1986 1 086 51 557 304 1 070 447 320 584 86,93 1987 999 170 787 870 983 016 289 206 86,80 1988 897 3 823 400 312 880 C 352 760 778 87,69 1989 832 1L 588 141 000 808 6f 117 359 000 88,64 1.24 Vrednost izvoza, Republika Slovenija, 1976-1989 Skupaj Od tega ha s konvertibilnega področja % konvertibilnega v celotnem izvozu organi- zacije vrednost tisoč din organi- zacije vrednost tisoč din 1976 628 16 139 276 598 12 648 123 78,17 1977 657 18 305 155 619 13 863 678 75,74 1978 727 20 456 895 688 14 949 174 73,08 1979 765 27 052 249 719 21 184 386 78,31 1980 870 48 598 056 819 35 279 815 72,60 1981 922 64 443 688 889 43 987 926 68,26 1982 989 94 699 914 960 64 904 504 68,54 1983 1 014 164 286 152 995 125 215 519 76,22 1984 1 013 319 994 019 991 228 024 767 71,26 1985 1 020 511 835 521 994 387 147 227 75,64 1986 1 030 806 039 641 1 005 622 166 098 77,19 1987 975 1 891 675 561 951 1 506 835 113 79,66 1988 892 7 129 934 122 877 5 537 363 942 77,66 1989 849 92 273 406 000 825 73 498 585 000 79,65 1-25 Kooperacija - odprema, Republika Slovenija, 1983-1989 Odprema proizvodov in delov po pogodbi o kooperaciji kooperantov v državi kooperantom v tujini organi- zacije koope- ranti vrednost kooperacije tisoč din organi- zacije koope- ranti vrednost kooperacije tisoč din 1983 136 2 089 10 543 546 111 201 9 096 800 1984 168 3 394 13 928 223 96 179 14 526 578 1985 153 2 737 63 713 095 113 238 26 474 757 1986 154 3 263 67 500 955 140 228 82 378 418 1987 149 3 191 107 729 063 159 353 221 678 249 1988 162 6 535 330 630 659 170 325 1 111 172 873 1989 129 2 796 3 704 714 000 142 383 11 906 622 000 1.26 Kooperacija - pre em, Republika Slovenija, 1983-1989 Odprema proizvodov in delov po pogodbi o kooperaciji kooperantov v državi kooperantom v tujini organi- koope- vrednost organi- koope- vrednost zacije ranti kooperacije zacije ranti kooperacije tisoč din tisoč din 1983 280 9 860 19 811 887 86 121 6 487 384 1984 332 6 841 31 512 005 90 155 19 587 550 1985 368 7 362 144 914 207 126 224 47 261 655 1986 379 . 10 204 114 966 787 136 237 91 358 380 1987 362 11 354 227 197 097 163 330 263 434 172 1988 331 9 874 608 837 620 165 329 956 764 655 1989 295 8 843 6 999 350 000 128 397 11 183 947 000 ,1-27 Iznajdbe, Republika Slovenija, 1976-1984 Iz SFRJ Iz tujine organi- iznaj- uporab- organi- iznaj- uporab- organi- iznaj- zacije dbe Ijene iznajdb. zacije dbe Ijene iznajdbe zacije dbe Prijavljene Zveznemu zavodu za patente 1976 24 54 34 _ 26 58 1979 25 81 30 1 10 19 54 1980 18 26 15 - - 24 46 1983 20 43 30 - - 34 58 1984 31 49 35 - - 31 49 1.27 Iznajdbe, Republika Slovenija, 1976-1984 (nadaljevanje) Odobrene od Zveznega Plačujejo Izplačana in neiz- zavoda za patente nadomestila plačana nadomestila organi- iznaj- organi- iznaj- organi- Vred- zacije dbe zacije dbe zacije nost J tisoč din 1976 10 15 57 15 1 021 1979 9 16 18 34 18 1 172 1980 6 14 19 42 18 2 670 1983 14 28 29 82 29 4 928 1984 9 13 22 73 22 5 813 1.28 Licence, Republika Slovenija, 1976-1984 Iz SFRJ Iz tujine Plačujejo nadomestila Vrednost kupljene licence orga- niza- cije licen- ce upora- bljene ličen. orga- niza- cije licen- ce upora- bljene ličen. orga- niza- cije licen- ce orga- niza- cije vred- nost tisoč din 1976 1 1 1 11 19 18 19 73 19 12 292 1979 4 7 5 8 18 16 16 22 16 22 750 1980 3 3 3 18 173 167 13 13 12 38 009 1983 2 2 2 5 5 5 9 9 9 23 803 1984 8 18 1 3 3 2 2 3 2 3 015 1.29 Tehnične izpopolnitve, Republika Sloveni a, 1976-1984 Iz SFRJ Iz tujine Plačujejo nadomestila Vrednost kupljene licence orga- niza- cije teh- nične izpop. upor. teh. izpop. orga- niza- cije teh- nične izpop. upor. teh. izpop. orga- niza- cije teh- nične izpop. orga- niza- cije vred- nost tisoč din 1976 154 878 606 2 2 _ 153 577 153 5 471 1979 202 1 250 943 7 17 13 275 1 163 275 45 386 1980 202 997 749 3 15 9 288 1 208 287 28 507 1983 269 1 628 1 181 - - - 364 1 777 364 105 692 1984 354 4 521 3 903 1 1 1 419 2 436 419 98 021 1.30 Koristni predlogi, Republika Slovenija, 1976-1984 Iz SFRJ Iz tujine Plačujejo nadomestila organi- zacije koristni predlogi uporab. koristni predlogi organi- zacije koristni predlogi uporab. korist. predi. organi- zacije koristni predlogi 1976 112 614 464 2 3 2 80 349 1979 162 813 559 1 1 1 160 604 1980 159 1 071 668 4 5 2 200 788 1983 223 1 834 1 193 - - - 258 1 323 1984 311 2 929 1 926 - - - 318 1 583 1.30 Koristni predlogi, Republika Slovenija, 1976-1984 (nadaljevanje) Izplačana in neizplačana nadomestila Organizacije s pravilnikom za inovacije Organizacije s specialno službo za inovacije Vložena sredstva razvojno raziskovalna dela tisoč din organizacije koristni predlogi 1976 80 2 234 479 165 365 118 1979 160 7 156 1 038 288 692 379 1980 198 19 610 1 182 280 893 915 1983 258 28 313 1 051 356 2 885 955 1984 318 29 687 1 156 398 5 510 184 1-31 Ekonomski efekti uporabljenih Iznajb In licenc, Republika Slovenija, 1983-1984 Iznajdbe Licence organi- uporab- vrednost organi- uporab- vrednost _ zacije Ijene tisoč din zacije Ijene tisoč din 1988 26 30 114 950 2 7 19 132 1984 20 35 150 348 1 3 1 000 L32 Ekonomski efekti uporabljenih tehničnih Izpopolnitev in koristnih predlogov, Republika Slovenija, 1983-1984 Tehnične izpopolnitve Koristni predlogi 1983 1984 organi- uporab- vrednost organi- uporab- vrednost zacije Ijene tisoč din zacije Ijene tisoč din 313 1 181 1 834 205 202 1 193 461 654 370 3 904 2 770 936 255 1 926 569 799 1-33 Inovacije, Republika Slovenija, 1985-1989 Prijavlje- Priznane Inovacije, Nadomestila delavcem Del dohodka ne inovacije za katere inovatorjem last. inovacij inovacije (pravice) izpl.nado. orga- ino- orga- ino- orga- ino- orga- de- vrednost orga- vrednost niza- va- niza- va- niza- va- niza- lav- nadomestil niza- V — cije cije cije cije cije cije cije ci tisoč din cija tisoč din Izumi 1985 43 71 24 41 27 39 27 27 15 564 24 496 433 1986 37 74 22 24 23 34 23 83 36 605 22 1 195 852 1987 38 70 24 40 25 41 26 70 76 124 20 1 382 217 1988 33 76 19 43 27 64 27 101 300 904 24 3 066 458 1989 33 106 25 71 38 120 38 154 56 189 000 30 62 550 000 Tehnične izboljšave 1985 475 5 060 403 3 888 445 2 415 445 3 687 186 006 423 5 571 332 1986 445 5 507 352 4 229 414 2 542 422 3 785 476 637 402 13 444 910 1987 428 6 846 341 2 249 400 2 980 402 4 127 3 280 091 365 30 221 280 1988 399 5 486 338 4 148 397 3 077 397 4 742 29 114 351 339 143 469 314 1989 332 5 314 269 4 195 327 3 172 327 4 407 151 134 000 289 1738 597 000 Koristni predlogi 1985 403 4 644 313 3 094 331 2 262 332 2 528 48 142 278 955 556 1986 409 4 479 300 2 948 314 2 181 328 2 747 152 409 265 1 730 076 1987 369 4 775 290 1 888 294 1 819 297 2 426 3 369 762 242 7 344 718 1988 373 5 019 314 3 578 316 3 185 316 4 122 9 678 263 246 38 952 623 1989 319 4 808 245 3 066 287 3 187 287 3 757 49 307 000 213 417 043 000 Nove oblike teles (modeli) 1985 32 344 11 289 2 2 2 2 597 5 31 329 1986 22 171 11 21 7 15 7 20 9 543 9 148 605 1987 23 61 9 19 7 17 7 23 17 773 6 150 212 1988 23 108 8 21 8 33 8 30 18 712 6 270 922 1989 26 111 15 52 15 45 15 47 420 000 10 21 484 000 Nove oblike ali risbe 1985 13 437 6 82 3 31 3 31 931 3 54 068 1986 13 85 3 49 - - - - - 1 1 200 1987 7 37 3 18 1 3 1 2 89 1 3 473 1988 6 60 2 3 1 1 1 1 1 000 1 20 000 1989 4 13 3 9 1 1 1 2 1 000 1 41 000 Inovacije 1985 966 10 556 757 7 394 808 4 749 809 6 325 251 240 733 7 108 718 1986 926 10 316 688 7 271 758 4 772 780 6 636 675 194 699 16 520 643 1987 865 11 789 667 4 214 727 4 860 733 6 648 6 743 839 634 39 101 900 1988 834 10 746 681 7 793 749 6 360 749 8 996 39 113 230 616 185 779 317 1989 714 10 352 557 7 393 668 6 525 668 8 367 257 051 000 543 2239 715 000 1.34 Sredstva in organiziranost inovacijske dejavnosti, Republika Slovenija, 1985-1989 Sredstva, vložena v razvojno-razisk. dela (za inoviranje proizvodnje) v lastni drugje organizaciji organi- vrednost I organi- I vrednost zadje v 1000 din zadje v 1000 din Organizacije, ki imajo samoup. akt o inovacijah specializirano inovacijsko službo 1985 309 12 873 967 128 1 307 536 1 324 416 1986 287 25 528 449 131 2 852 156 1 369 456 1987 262 49 424 617 112 6 711 574 1 274 386 1988 262 144 696 840 106 6 746 400 1 140 316 1989 215 1 608 149 000 87 272 257 000 975 183 1.35 Transfer tehnologije, Republika Slovenija, 1985-1989 Tehnologija pridob- Tehnologija odsto- Ijena na osnovi pljena na osnovi pogodbe z samupr. pogodbe z samupr. osebo sporazuma osebo iz izven iz izven SFRJ SFRJ SFRJ SFRJ Transfer tehnologije 1985 30 84 53 13 21 38 1986 133 166 44 15 10 24 1987 70 32 37 12 8 17 1988 47 82 68 15 8 16 1989 53 91 36 9 14 24 Patenti 1985 1 6 5 1 . 5 1986 - 7 2 . . _ 1987 - - 2 2 . _ 1988 7 6 1 . _ _ 1989 - 1 2 - - - Storitvene znamke 1985 3 50 9 2 2 3 1986 14 3 . . . 1987 1 2 5 . . 1 1988 1 2 4 1 _ 1 1989 1 4 1 1 2 - Modeli 1985 3 1 - . _ 2 1986 - 17 10 - 1 . 1987 - 1 . . _ . 1988 1 2 6 _ . _ 1989 - 7 1 - - - Vzorci 1985 - 1 . . 2 1986 - 7 2 . 2 _ 1987 4 3 3 . . . 1988 4 - 25 1 . _ 1989 1 6 3 - - 1 Know-how 1985 3 6 21 1 14 17 1986 95 98 13 3 5 16 1987 35 6 9 5 5 11 1988 1 17 9 6 3 13 1989 2 27 11 2 8 19 1-35 Transfer tehnologije, Republika Slovenija, 1985-1989 (nadaljevanje) Tehnologija pridobljena na osnovi Tehnologija odstopljena na osnovi samupr. sporazuma pogodbe z osebo samupr. sporazuma pogodbe z osebo iz SFRJ izven SFRJ iz SFRJ izven SFRJ Proizvodnjo teh. dokumentacija 1985 20 20 18 9 5 9 1986 38 23 14 12 2 8 1987 30 20 18 5 3 5 1988 33 55 23 7 5 2 1989 49 46 18 6 4 4 1.36 Spremembe programa proizvodnje, Republika Slovenija, 1976-1989 Novi proizvodi, uvrščeni prvič v proizvodnji v organizaciji v SFRJ v Republiki Sloveniji Opustitev izdelave organi- zacije proiz- vodi organi- zacije proiz- vodi organi- zacije proiz- vodi organi- zacije proiz- vodi 1976 233 3 001 108 1 133 106 9 20 1977 251 2 305 154 975 171 1 253 123 767 1978 260 2 187 187 1 143 201 1 357 98 659 1979 217 1 647 137 895 162 1 099 123 644 1980 245 2 050 141 1 027 176 1 218 120 877 1981 227 1 651 145 1 043 183 1 179 94 690 1982 221 1 851 137 968 158 1 135 96 734 1983 260 2 337 175 1 420 202 1 675 118 723 1984 240 2 496 174 1 669 200 2 061 116 1 154 1985 261 2 714 170 1 726 205 2 159 125 980 1986 249 3 009 166 2 289 198 2 478 123 1 033 1987 248 4 616 178 2 911 207 3 124 123 1 363 1988 266 3 966 183 2 717 208 3 368 112 1 309 1989 233 2 577 162 1 538 184 1 802 112 1 021 j 37 Odpadni materiali Republika Slovenija, 1981-1982 Staro železo in litina Odpadki barvastih kovin Leseni odpadki in žagovine Odpadki papirja in star papir Tekstilni odpadki Drugi odpadki Nastali 1981 1982 349 371 389 488 50 514 44 693 383 055 483 736 48 012 62 855 6 470 7 717 203 644 244 037 Porabljeni 1981 1982 465 357 582 818 33 874 32 632 110 322 151 597 110 256 169 118 1 747 2 003 5 271 7 330 2. TABELE PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 2.1 DELAVCI IN DELOVNE URE PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE. 1989 ........... * * * OPRAVLJENE * OBČINE * " * POVPREČNO ŠTEVILO DELAVCEV PRI * DELOVNE URE * * OR- * DELIH IN NALOGAH * TISOČ * * S A- *-------------------------------*..................* * VI- * * »VODST.t* * VSEH »DELAVCEV* * Z A- * SKU- »V PROIZ.»STROK.,* V NE-*DELAVCEV*V PROIZ-* * CI- * PAJ »INDUST. »SPLDŠ..* IND. »V INDU- »VODNJI V* * JE * »DEJAVN. »RAZIŠ.V* DEJ. »STRIJ. »INDUST. » * * * »IND.DEJ* »DEJAV. »DEJAV. * SKUPAJ 1 792 38S 673 255 935 121 581 9 157 696 607 666 650 AJDOVŠČINA 1 7 6 162 2 682 1 197 263 7 296 6 901 BREŽICE 20 2 630 1 767 621 62 6 325 3 001 CELJE 56 15 109 9 609 5 608 292 27 186 15 831 CERKNICA 22 3 600 2 278 1 275 67 6 526 6 093 ČRNOMELJ 25 6 936 3 670 1 620 66 8 779 6 612 DOMŽALE 37 7 688 5 605 2 217 66 16 280 10 083 DRAVOSRAD 11 1 625 1 285 323 17 2 871 2 236 GORNJA RADGONA 20 6 837 3 307 1 630 100 8 797 5 576 GROSUPLJE 26 3 202 2 259 960 3 5 596 3 879 HRASTNIK 11 3 572 2 866 726 - 6 615 5 068 IDRIJA 21 6 683 2 862 1 800 21 8 603 5 275 ILIR. BISTRICA 21 2 769 1 725 961 63 6 717 2 967 IZOLA 11 2 883 2 068 816 19 5 302 3 762 JESENICE 28 5 382 3 959 1 395 28 9 626 7 079 KAMNIK 38 7 100 6 866 2 151 05 12 635 8 662 KOČEVJE 21 3 358 2 378 956 26 5 769 3 901 KOPER 27 5 650 3 209 2 176 67 10 690 6 658 KRANJ 56 1 7 608 10 666 6 889 73 32 821 19 559 KRŠKO 36 6 851 6 680 2 131 60 12 666 8 060 LAŠKO 22 3 682 2 816 767 101 7 081 5 669 LENART 10 1 613 1 209 386 10 2 8 76 2 112 LENDAVA 19 5 125 3 595 l 517 13 10 309 7 363 LITIJA 17 3 110 2 532 512 66 5 691 6 655 LJ. BEŽIGRAD 55 8 076 5 129 2 859 86 15 239 9 735 LJ. CENTER 69 6 956 2 763 2 078 113 9 085 6 963 LJ. MOSTE-POLJE 55 11 360 7 792 3 026 526 21 166 1 5 325 LJ. ŠIŠKA 83 21 760 12 001 9 120 639 38 637 21 298 LJ. VIČ RUDNIK 53 6 821 6 225 2 661 135 12 209 7 770 LJUTOMER 22 3 176 2 530 579 67 5 672 6 613 LOGATEC 11 1 876 1 369 520 7 3 889 2 709 METLIKA 13 2 665 1 505 867 93 6 923 3 110 MOZIRJE 12 2 885 2 056 831 - 5 659 3 713 2.1 DELAVCI IN DELOVNE URE PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 (NADALJEVANJE) * * * OPRAVLJENE * OBČINE * * POVPREČNO ŠTEVILO DELAVCEV PRI * DELOVNE URE * * OR- * OELIH IN NALOGAH * TISOČ * * GA- *---------------------------------*-----------------* * NI- * * *VODS T. t * * VSEH »DELAVCEV* * CA- * SKU- »V PROIZ.»STROK.»* V NE-*DELAVCEV*V PROIZ-* * CI- * PAJ »INDUST. *SPLOŠ..» IND. »V INDU- »VODNJI V* * JE * »DEJAVN. »RAZIŠ.V* DEJ. »SIRIJ. »INDUST. » * * * »IND.DEJ* »DEJAV. »DEJAV. * MURSKA SOBOTA 35 9 884 7 188 2 005 691 16 363 12 754 NOVA SORICA 53 12 296 7 143 4 898 255 22 923 12 974 NOVO MESTO 46 13 815 8 550 5 218 47 25 013 15 219 ORMOŽ 13 1 987 1 588 362 37 3 675 3 016 PIRAN 7 727 362 353 12 1 491 745 POSTOJNA 21 2 988 1 984 945 59 5 550 3 601 PTUJ 30 9 091 6 594 2 171 326 16 151 11 659 RADLJE OB DRAVI 21 3 193 2 536 64 3 14 5 602 4 495 RADOVLJICA 34 6 920 4 435 2 350 135 12 027 7 666 RAVNE NA KOR. 35 6 727 4 968 1 753 6 11 092 8 264 Ribnica 17 3 223 2 235 956 32 6 061 4 392 Sevnica 19 3 498 2 2 76 1 172 50 6 810 4 312 SEŽANA 34 2 984 2 054 901 29 5 630 3 790 SLOVENJ GRADEC 23 3 805 2 711 1 021 73 7 620 5 597 SLOV. BISTRICA 22 4 788 3 856 927 5 8 553 6 859 SLOV. KONJICE 24 5 637 3 601 2 022 14 10 214 6 534 Šentjur pri c. 15 2 230 1 626 604 - 3 843 2 916 Škofja loka 41 10 893 7 693 3 112 88 18 403 13 047 Šmarje pri jel. 25 4 490 3 700 767 23 7 989 6 138 tolmin 25 4 423 2 923 1 371 129 8 396 5 829 Trbovlje 29 6 193 4 182 1 992 19 11 149 7 90 7 Trebnje 20 3 023 1 955 1 049 19 5 354 3 414 trzic 19 3 965 2 572 1 346 47 7 644 5 178 VELENJE 50 15 792 11 193 4 327 272 27 394 18 835 VRHNIKA 17 3 425 2 540 832 53 6 169 4 599 ZAGORJE OB SAVI 15 3 530 2 584 946 - 6 486 4 757 Žalec 38 7 905 5 572 2 237 96 14 319 10 154 NARiaOR-PESNICA 5 2 544 1 973 570 1 5 537 4 292 maribor-'pobreIje 29 11 112 7 544 3 455 113 19 930 13 447 maribdr-rotovZ 2 7 3 68 7 1 880 1 766 41 6 950 3 472 maribor-ruSe 17 3 137 2 060 1 073 4 6 275 4 078 MARIbDR-'TABDR 40 11 524 7 728 3 678 118 22 010 14 316 Maribor-tezno 27 13 373 5 752 4 430 3 191 17 456 9 698 2.2 STRUKTURA DELAVCEV IN DELOVNE URE NA DELAVCA PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 * DELE! DELAVCEV PRI * URE DELA NA * * DELIH IN NALOGAH (*) * DELAVCA * * ------------------------------------*------------------* * * * VODST. , * * * * OBČINE * * V PROIZ-* STROK.,* * *V PR0IZ-* * »VODNJI * SPLOŠ.,*V NEIN-' *V INDU- »VODNJI V* * SKUPAJ *1NDUST• * RAZIŠ. *DUSTRIJ.*STRIJS. »INDUST. * * »DEJAV. * V IND. *DEJAV• »DEJAV. *DEJAV. * * * * DEJAV. * * * * SKUPAJ 100 AJDOVŠČINA 100 BREŽICE 100 CELJE IDO CERKNICA 100 ČRNOMELJ 100 DOMŽALE 100 DRAVOGRAD 100 GORNJA RADGONA 100 GROSUPLJE 100 HRASTNIK 100 IDRIJA 100 ILIR. BISTRICA 100 IZOLA 100 JESENICE 100 KAMNIK 100 KOČEVJE 100 KOPER 100 KRANJ 100 KRŠKO 100 LAŠKO 100 LENART 100 LENDAVA 100 LITIJA 100 LJ. BEŽIGRAD 100 LJ. CENTER 100 LJ. MDSTE-POLJE 100 LJ. ŠIŠKA 100 LJ. VIČ RUDNIK 100 LJUTOMER 100 LOGATEC 100 METLIKA 100 100 66.19 31.AA 2.37 1 8A5 1 815 64.75 28.90 6.35 1 880 1 827 72.72 25.56 1.73 1 811 1 698 62.2 7 35.79 1.93 1 835 1 683 63.28 35.A2 1.31 1 836 1 797 70.33 28.78 0.89 1 795 1 905 70.30 28.8A 0.86 1 87A 1 865 79.08 19.88 1.05 1 785 1 73 9 68.37 29.56 2.07 1 857 1 686 70.55 29.36 0.09 1 7A9 1 717 79.68 20.32 - 1 796 1 77A 61.11 38. AA 0. A5 1 802 1 8 A 3 62.75 3 A • 96 2.29 1 756 1 720 71.04 28.30 0.66 1 851 1 837 73.56 25.92 0.52 1 798 1 788 68.51 30.30 1.20 1 773 1 701 70.82 28.Al 0.77 1 731 1 67 A 58.88 39.89 1.23 1 986 2 012 60.01 39.57 0. A2 1 893 1 872 58.31 31.10 0.58 1 860 1 889 76. A 3 20.83 2. 7A 1 977 1 936 74.95 23.93 1.12 1 802 1 7A7 70.15 29.60 0.25 2 017 2 0A3 81.Al 16.46 2.12 1 870 1 038 63.52 35. Al 1.07 1 908 1 898 55.77 Al.95 2.28 1 877 1 709 68.71 26.67 A.62 1 957 1 967 55.15 Al.91 2.9 A 1 829 1 775 61.9A 36.08 1.98 1 826 l 839 79. 66 18.23 2.11 1 760 1 7AA 71.91 27. 72 0.37 2 081 2 067 61.55 3A.6A 3.80 2 093 2 066 71.20 28.80 - 1 892 1 008 MOZIRJE 2.2 STRUKTURA DELAVCEV IN DELOVNE URE NA DELAVCA PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 (NADALJEVANJE) * DELEČ DELAVCEV PRI * URE DELA MA * * DELIH IN NALOGAH U) * DELAVCA * * -----------------------------------*-------------------* * * * VODST.,* * * * OBČINE * *V PROIZ-* STROK.,* * *V PRDIZ-* * *VODNJI * SPL05.»*V NEIN- *V INDU- *VODNJI V* * SKUPAJ »INDUST. * RAZIŠ. *DUSTRI J.*STRI JS. »INDUST. * * *DEJAV. * V IND. *DEJAV. ‘DEJAV. *DEJAV. * * * * DEJAV. * * * * MURSKA SOBOTA 100 72.72 20.29 6.99 1 780 1 77A NOVA GORICA IDO 58.09 39.8 3 2.07 1 90 A 1 816 NOVO MESTO 100 61.89 37.77 0.3A 1 817 1 780 ORMOČ 100 79.92 18.22 1.86 1 885 1 899 PIRAN 100 A9.79 A8.56 1.65 2 085 2 058 POSTOJNA 100 66. AO 31.63 1.97 1 895 1 815 PTUJ IDO 72.53 23.88 3.59 1 8 A3 1 768 RADLJE OB DRAVI 100 79. A2 20. 1 A 0. AA 1 762 1 772 RADOVLJICA 100 6A.09 33.96 1.95 1 773 1 729 RAVNE NA KDR. 100 73.85 26.06 0.09 1 650 1 663 RIBNICA 100 69.35 29.66 0.99 1 899 1 965 SEVNICA 100 65.07 33.50 1. A3 1 975 1 89 5 SEŽANA 100 68.83 30.19 0.97 1 905 1 8A5 SLOVENJ GRADEC 100 71.25 26.03 1.92 2 0A2 2 065 SLOV. BISTRICA 100 80.53 19.36 0.10 1 708 1 779 SLOV. KONJICE 100 63.88 35.87 0.25 1 816 1 01A Sentjjr pri c. 100 72.91 27.09 - 1 723 1 793 Škofja loka 100 70.62 28.57 0.81 1 703 1 696 Šmarje pri jel. 100 82. Al 1 7.08 0.51 1 788 1 659 TOLMIN' 100 66.09 31.00 2.92 1 955 1 99A TRBOVLJE 100 67.53 32.17 0.31 1 806 1 891 TREBNJE 100 6A.67 3A. 70 0.63 1 702 1 7A6 TRČIČ 100 6A.07 33.95 1.19 1 951 2 013 VELENJE 100 70.88 27.AO 1.72 1 765 1 683 VRHNIKA 100 7A. 16 2 A . 29 1.55 1 829 1 811 ZAGORJE OB SAVI mo 73.20 26.80 - 1 837 1 8A1 Žalec 100 70. A9 20.30 1.21 l 83 A 1 022 MARIBDR-PESNICA 100 77.56 22. Al O.OA 2 177 2 175 MARIUDR-POBREZJE 100 67. 89 31.09 1.02 1 812 1 702 MARIBOR-'ROTDVZ 100 50.99 A 7. 90 1.11 1 906 1 8 A 7 MARIBDR-RUSE 100 65.67 3A.20 0.13 2 003 1 980 maribor-'tabor 100 67.06 31.92 1.02 1 930 l 852 MARIBDR-TEZNO 100 A3.01 33.13 23.86 1 71A 1 686 2.3 DELAVCI V PROIZVODNJI IZBRANEGA DNE V LETU PO IZMENAH PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 OBČI NE ♦ * * * * * OR- * GA- * NI- * ZA- * CI- * JE * * * NA DELOVNIH MESTIH * — SKUPAJ * * DVEMA * * ENO * IZME- * * IZMENO * NAMA * ♦ * Z * * * SO * TREMI * IMELI * IZME- * PROSTO* NAMI * * KOE-* FI- * CI- * ENT * IZ- * MEN * SKUPAJ 1 600 257 037 1 L2 5 719 B6 622 27 926 18 770 1.36 AJDOVŠČINA 16 2 713 l 257 1 063 185 208 1.35 BREŽICE 18 1 753 1 035 630 1 87 1.23 CELJE 65 9 615 6 367 1 757 2 197 1 096 1.39 CERKNICA 20 2 296 929 868 127 392 1.36 Črnomelj 23 3 671 1 666 1 575 292 157 1.62 DOMŽALE 32 5 606 3 D11 1 691 653 251 1.30 DRAVOGRAD 11 1 285 616 637 130 106 1.35 GORNJA RADGONA 16 3 289 1 629 1 658 77 125 1.39 GROSUPLJE 23 2 256 1 680 566 117 95 1.20 HRASTNIK 11 2 866 1 296 682 776 96 1.65 IDRIJA 20 2 863 1 262 1 272 181 168 1.39 ILIR. BISTRICA 19 1 722 669 626 318 111 1.68 IZOLA 11 2 066 1 619 316 10 103 1.09 JESENICE 27 6 023 1 125 1 061 1 090 767 1.62 KAMNIK 36 6 877 3 089 1 366 255 167 1.22 KOČEVJE 19 2 382 1 177 883 168 176 1.32 KOPER 26 3 232 1 771 1 207 132 122 1.29 KRANJ 68 10 601 5 569 3 396 838 618 1.30 KRŠKO 31 6 687 2 165 1 121 909 512 1.39 LAŠKO 22 2 777 1 288 339 853 297 1.62 LENART 9 1 209 68D 622 6 101 1.26 LENDAVA 19 3 572 1 607 1 601 370 196 1.39 LITIJA 17 2 536 860 863 766 67 1.61 LJ. BEŽIGRAD 67 5 166 3 613 1 109 73 369 1.16 LJ. CENTTR 36 2 765 1 575 980 32 178 1.25 LJ. MOSTE-POLJE 51 7 797 6 161 2 026 766 868 1.28 LJ. SISKA 71 12 012 7 599 2 712 765 935 1.20 LJ. VIC RUDNIK 69 6 233 2 615 1 131 126 360 1.20 LJUTOMER 21 2 520 1 106 1 059 269 108 1.61 LOGATEC 11 1 356 666 669 33 8 1.36 METLIKA 11 1 513 6 79 613 305 116 1.58 MOZIRJE 11 2 059 898 923 122 116 1.39 MURSKA SOBOTA 33 7 192 1 767 5 015 128 282 1.60 2.3 DELAVCI V PROIZVODNJI IZBRANEGA DNE V LETU PO IZMENAH PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 (NADALJEVANJE) * OR- * * * * KOE-* * GA- * * NA DELOVNIH MESTIH Z * * FI- * OBZINE * NI- * *---------------------------* SO * CI- * * ZA- * SKUPAJ * * DVEMA * TREMI * IMELI * ENT * * CI- * * ENO * IZME- * IZME- * PROSTO* IZ- * * JE * * IZMENO * NAMA * NAMI * * MEN ♦ NOVA SORICA AA 7 168 A 251 1 866 396 655 1.23 NOVO MESTO AO 8 582 3 911 3 760 521 390 1.37 ORMOŽ 13 1 832 580 A03 73 A 115 1.68 PIRAN 6 355 2 5 A 66 9 26 1.13 POSTOJNA 19 1 963 1 027 8A8 55 33 1.31 PTUJ 30 6 912 2 152 2 110 870 1 772 1. A 7 RADLJE OB DRAVI 20 2 595 1 08A 1 125 231 155 1.A2 RADOVLJICA 29 A A Al 1 7A2 2 A29 A 7 223 1.A2 RAVNE NA KOR. 30 A 992 1 A39 1 958 1 059 536 1.61 Ribnica 15 2 251 1 019 1 169 33 30 1.38 SEVNICA 17 2 303 1 020 1 1A9 7A 65 1.39 SEŽANA 30 2 060 1 357 3A5 230 128 1.20 SLOVENJ SRADEC 10 2 711 1 A59 1 003 1A2 107 1.30 SLOV. BISTRICA 22 A D31 2 116 980 579 356 1.31 SLOV. KONJICE 19 3 609 1 569 1 680 221 139 l.AO Sentjjr PRI C. 1A 1 626 512 990 AO 8A 1.51 Škofja loka 39 7 679 A A05 2 271 695 308 1.28 Šmarje pri jel. 25 3 706 89A 2 A20 213 179 1.62 Tolmin 25 2 921 1 A02 1 1AA 2 A 351 1.30 TRBOVLJE 26 A 2 1A 1 826 91A 1 150 32 A 1.A6 Trebnje 19 1 9 60 831 782 215 132 1. Al trziz 19 2 586 1 781 A 8 7 112 206 1.15 VELENJE A3 11 166 5 65 A 3 121 1 72 7 66 A 1.35 VRHNIKA 15 2 536 1 355 856 225 100 1.31 ZAGORJE OB SAVI 13 2 585 992 769 528 296 1. A 7 Žalec 35 5 617 2 517 1 A1A 1 A08 278 1 . A 5 maribdr-pesnica A 1 973 512 A68 76 A 229 1. 7A maribor-pobrezje 22 7 529 3 118 2 983 995 A33 1 .AA maribor-rotovz 22 1 882 1 509 101 AA 220 1.05 marIBOR-RUSE 1 7 2 0 70 1 068 267 A3 1 30A 1.31 maribor-tabor 36 7 713 A 82A 1 871 51 A 50A 1.22 MAR I BOR-TEZNO 22 5 810 3 398 1 675 6 1A 131 1.28 2.4 PORAZDELITEV ORGANIZACIJ PO ŠTEVILU DELAVCEV PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 * * * * * * * ♦ * * * * * * * * * * OBČINE * SKUPAJ* DO * 31 DO* 61 DO* 126 DO* 251 DO* 501 00*1001 DO* NAD * DELAV.* Ul O * 60 * 125 * 250 * 500 ♦ 1000 * 2000 * 2000 * * * * * * * * * DELAV * * * * * * * * * SKUPAJ 1 79Z A33 187 333 360 294 139 38 AJDOVŠČINA 17 5 - 2 4 3 3 - BREŽICE 20 5 5 4 3 3 - - CELJE 54 12 7 11 7 8 7 1 CERKNICA 22 3 2 5 8 3 1 - ČRNOMELJ 25 5 3 4 2 10 1 - DOMŽALE 37 11 4 6 7 4 4 1 DRAVOGRAD 11 3 2 3 1 1 1 - GORNJA RADGONA 20 3 5 2 1 A 5 - GROSUPLJE 24 6 1 10 3 4 - - HRASTNIK 11 6 - - 1 1 1 2 IDRIJA 21 8 2 3 4 1 2 1 ILIR. BISTRICA 21 6 2 5 7 - 1 - IZOLA n 3 2 2 1 2 - 1 JESENICE 28 7 6 6 4 l 3 1 KAMNIK 38 8 4 6 10 8 2 - IAOČ EV JE 21 5 3 4 5 3 l - KOPER 27 12 3 4 4 2 1 - KRANJ 56 13 6 7 8 10 7 4 KRŠKO 34 5 3 5 9 11 1 - LAŠKO 22 6 2 2 9 1 2 - LENART 10 1 1 3 3 2 - - LENDAVA 19 5 2 3 2 3 3 1 LITIJA 17 6 3 2 3 1 2 - LJ. BEŽIGRAD 55 13 6 13 14 7 2 - LJ. CENTER 49 23 6 8 5 5 2 - LJ. MOSTE-'POLJE 55 11 5 1 1 13 9 5 i LJ. SISKA 83 17 7 12 22 14 9 1 LJ. VIČ AJDNIK 53 19 4 10 11 7 2 - LJJTDMEP 22 5 2 6 5 3 1 - LOGATEC 11 6 1 1 1 1 - 1 METLIKA 13 3 l - 3 6 - - MOZIRJE 12 3 3 1 2 - 2 1 MURSKA SOBOTA 35 7 6 8 5 3 2 4 NOVA SORICA 53 8 7 9 14 10 3 2 NOVO MESTO 46 7 1 16 3 12 6 - ORMOŽ 13 3 3 1 3 3 - - PIRAN 7 2 2 - 2 1 - - POSTOJNA 21 6 4 3 3 4 1 - PTUJ 30 5 2 9 5 5 2 1 2.4 PORAZDELITEV ORGANIZACIJ PO ŠTEVILU DELAVCEV PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 (NADALJEVANJE) ddšine * * * * * SKUPAJ* * DELAY* * * * * * ♦ ♦ 00 * 30 * * * * ♦ 31 DO* 60 * * * * * 61 DO* 126 125 * 250 * * * * DO* * * * 251 500 ♦ * DO* * * ♦ * * 501 D0*1001 1000 * 2000 * * * * DO* * * * * * NAD * 2000 * DELAV.* * Radlje ob dravi 21 5 1 7 3 1 _ _ RADOVLJICA 3A 12 3 5 3 0 1 2 - RAVtIE NA KOR. 35 5 A 6 12 6 2 - - RIBNICA 17 1 2 5 6 1 2 - - SEVNICA 19 A 3 A 3 A 1 - - SEŽANA 3A 11 7 8 6 2 - - - SLOVENJ GRADEC 23 5 3 6 2 6 1 - - SLOV. BISTRICA 22 6 1 5 6 3 - - 1 SLOV. KONJICE 2A 2 - 8 7 6 - 1 - ŠENTJJR PRI c. 15 6 2 2 1 3 1 - - ŠKOFJA LOKA Al 10 - 9 8 8 A 2 - ŠMARJE PRI JEL. 25 8 2 3 6 3 3 - - TOLMIN 25 7 2 5 6 2 3 - - TRBOVLJE 29 6 3 6 7 A 2 1 - TREBNJE 20 5 3 3 5 3 1 - - TRZIJ 19 5 - 6 A i 3 - - VELENJE 50 8 3 7 8 1A 9 1 - VRHNIKA 17 7 3 1 3 1 - 2 - ZAGORJE OB SAVI 15 A 1 1 6 - 3 - - Žalec 38 11 Z 6 9 5 A 1 - maribor-'pesnica 5 l - 1 - 2 - 1 - maribor-pobrezjE 29 l 1 A 8 9 3 3 - maribor-rotovZ 27 7 A 7 5 2 2 - - maribor-ruše 17 5 l 2 3 5 1 - - maribor-tabdr AO 3 A 9 A 13 7 - - maribor-tezno 27 6 l . 6 8 A - 1 1 2.5 PORAZDELITEV DELAVCEV PO VELIKOSTNIH SKUPINAH ORGANIZACIJ PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 .................................................................................................... OBČINE ¥ ¥ ¥ ¥ * SKUPAJ* * DELAV.* * * ♦ * * * DO * 30 * * ¥ ♦ * 31 DO* 60 * * * * * 61 DO* 125 * ♦ * 126 250 ¥ ¥ DO* ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ 251 DO* 500 ♦ * ¥ * ♦ * * 501 D0*1001 DO* 1000 * 2000 * * * ♦ * ¥ ¥ NAD * 2000 * DELAV.* ¥ SKUPAJ 386 673 5 954 8 265 30 845 64 289 103 723 95 690 49 783 28 124 AJDOVŠČINA 4 U2 56 - 22 2 681 912 2 271 - - BREŽICE 2 430 94 201 365 607 1 163 - - - CELJE 15 109 185 315 1 011 1 325 3 233 4 511 1 160 3 369 CERKNICA 3 600 29 96 571 1 340 1 061 503 - - ČRNOMELJ 4 934 89 U5 305 3 7A 3 378 643 - - DOMŽALE 7 688 128 183 518 l 163 1 713 2 894 1 089 - DRAVOGRAD 1 625 AO 97 278 245 322 643 - - GORNJA RADGONA 0 - ~ - - 2 360 KOPE* 2 2 344 - - - - 2 344 KRANJ 3 11 8 0 30 - - - - 11 8 030 krško 3 9 970 600 - - - - 9 970 600 LAŠKO I 1 6 500 - - - - 1 6 500 LENDAVA I 1 9 330 - - - - 1 9 330 LITIJA I 1 BOO - - - - 1 800 LJ. BEIIGRAD 3 4 1 375 - - - - 4 1 375 LJ. MOSTE-PDLJE 4 0 123 950 2 1 200 - - 10 125 150 LJ. ŠIŠKA 5 11 53 770 - - - - 11 53 770 NOVA GORICA 3 11 113 540 - - - - 11 113 540 NOVO MESTO 2 2 4 300 - - - - 2 4 300 ORMOČ I 1 10 3 00 - - - - 1 10 000 PTUJ 2 4 153 000 - - - - 4 1 53 COO RAOLJE OB DRAVI 3 9 202 000 - - - - 9 202 000 RADOVLJICA 6 12 1 2 7 76 - - - - 12 12 776 RAVNE NA KOR • 1 4 6 050 - - - - 4 6 050 SEVNICA 1 1 l 600 - - - - 1 1 600 SLOVENJ GRADEC 1 1 90 - - - - 1 90 ŠKOFJA LOKA 6 12 1 737 4 785 2 300 14 2 222 ŠMARJE PRI JEL. 1 1 1 BO - - - - 1 180 TOLMIN 4 10 5 108 - - - - 10 5 188 TRBOVLJE l 6 279 000 - - - - 6 299 000 TRČI! 3 10 6 US 1 100 - - 1 1 6 245 VELENJE 3 6 870 800 - - - - 6 870 800 VRHNIKA l 3 l 700 - - - - 3 1 700 č AL EC 2 2 6 680 - - - - 2 6 680 MARIBOR-PESNICA I 2 2 340 - - - - 2 2 340 MARIBOR -P OBREČJr: 2 3 2 750 - - - - 3 2 750 MARIBOR-ROTOVČ 1 3 72 300 - - - - 3 72 000 MARIBOR-RUŠE I 8 56 300 - - - - 8 66 000 MAR 10JR * TEZNO I 2 U8 000 - - - - 2 148 000 2.14 PORABA ELEKTROENERGIJE PO TEHNOLOŠKEM NAMENU PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 * DR-* P 3 R A Đ A * VREDNOST »URE * 4i ------*-------------------------------* PORABE *DELA ♦ OBLINE * NI -* * TER- ♦ZA ELK-* ♦ * ELEKTRO- *ELEK* ♦ ZA-* SKUPAJ* MIČNE MROLIZO* ELEK- *DRUGO ♦ ENERGIJE MRO-* * CI-* ♦ JE * MWH ♦ * NAME- MN GAL-* NE *VANIZ. * TROMO-* TORJE * MWH * * MILIJON *MQ. * DIN *TOR* * SKUPAJ 1674 7258025 1488165 1402 390 367968 7 687783 31239020 1528 AJDOVŠČINA 15 38474 1 A 1 - 34665 3668 75298 1826 URE IIC E 19 6110 116 - 4168 1826 13969 881 CELJE 51 293569 123566 158 1A122 6 28519 900877 1171 CERKNICA 21 26136 732 5 76 22723 2105 124963 949 ČRNOMELJ 24 39094 13A01 - 2A370 1323 172235 1222 DOMIALE 36 130203 5996 10 117553 66 44 178319 2566 DRAVOGRAD 10 22116 911 - 19809 1396 37911 2838 GORNJA RADGONA 20 19563 1983 115 15265 2200 A93051 1777 GROSUPLJE 2 R 25584 12A55 - 11900 1229 55618 1086 HRASTNIK 10 108079 2550A 30545 A8A67 3563 1A0A52 1 369 IDRIJA 21 51526 16AA0 6A 33225 1797 140800 1451 ILIR. BISTRICA 20 40865 1 A06 66 37907 i486 107718 1849 IZOLA 11 13532 1A 1 1 - 106A6 1 A 75 26886 1095 JESENICE 25 488677 2A7096 5865 17A998 60 718 464086 909 KAMNIK 36 57036 13167 725 37507 5637 100042 1254 KOČEVJE 20 17572 2293 390 13988 901 A 33 77 969 KOPER 26 45378 3373 1 161 34890 5954 75195 2134 KRANJ 50 143363 7208 2153 117161 16841 512A37 1267 KRŠKO 32 534173 717 - AA052A 92932 4870460 1331 LAŠKO 22 76698 540 * 73784 2374 91 7060 3092 LENARI 9 5737 A2 2 - A233 1082 133AA 729 LENDAVA 19 39713 1180 - 3A3A2 4191 952A31 2052 LITIJA 17 A1120 858 - 36833 3A29 63631 2AAA LJ« BE čl GRAD 50 49947 A31 7 1285 39024 5321 108524 1558 LJ. CENTER 35 13533 2629 673 8201 2030 3A871 1155 LJ. MOS TE-POL JE 53 240599 1 50A3 768 203282 21506 1033953 1995 LJ. ŠIŠKA 69 17691A 30697 739 121617 23e61 407017 1408 LJ. VIČ RUDNIK 4B A0069 A069 8A2 26995 8163 258981 1331 LJUTOMER 21 2032A 1411 - 16787 2126 649930 875 LOGATEC 11 10273 293 - 9696 284 39224 1078 METLIKA 13 16484 496 - 13225 2763 1A0A81 1943 MOZIRJE 11 31454 1052 - 29868 534 47629 2205 MURSKA S030TA 34 3305A 4016 2A6 18723 10069 100544 1200 2.14 PORABA ELEKTROENERGIJE PO TEHNOLOŠKEM NAMENU PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE. 1989 (NADALJEVANJE) OBČINE * * * * * * OR- * GA-*-NI - * Z A-* CI-* JE * * SKUPAJ* MUH * * PORABA TER- *ZA ELK-* MIČNE * TR OLIZD * NAME- ♦IN GAL-* NE *VANIZ. * * * * ELEK- *ORUGO * TROMO-* MUH * TORJE * * VREDNOST *UR E * PORABE *DE LA * ELEKTRO- *ELEK* ENERGIJE *TRO-* MILIJON *M0. * DIN *TOR« * NOVA GORI C (V 50 210127 12137 625 183153 15222 1067919 2318 NO/O MESTO 55 136AA9 18350 105 99998 1 7996 A386050 1A0A ORMOt 13 22535 151 A - 2009 7 825 1 75771 1561 PIRAN 6 2055 230 - 1087 738 A5A2 920 POSTOJNA 21 29661 255 7 100 7 21296 5911 61067 1335 PTUJ 30 1550617 25002 1339732 153855 A3029 1559585 5255 RADLJE OB DRAVI 21 55371 30291 - 17983 7097 100011 1228 RADOVLJICA 30 Al 237 7595 1251 28176 A3 2 6 160150 998 RAVNE NA KDR. 35 251329 139898 2552 91199 7780 357871 1517 RIBNICA 16- 20265 1D 5 3 - 17553 1668 35671 2230 SEVNICA 18 17026 1007 - 15155 1865 35857 1276 SEJANA 32 15221 2689 - 8658 38 75 503A50 1166 SLOVENJ GRADEC 21 19701 1195 - 16061 2556 55235 1318 SLDV. BISTRICA 22 8731 7 59293 826 35298 2900 183A17 958 SLOV. KONJI C E 22 59606 9733 1336 52255 6292 116096 1827 Šentjur pri c. 15 9925 1392 - 7253 1280 22123 733 Škofja ldka 30 102368 8212 1197 86561 6398 1150518 1802 Šmarje pri jel. 25 30550 1 3361 l 3 A 13095 3960 2071279 1797 TOLMIN 23 20500 2953 1867 13223 2557 112858 1088 TRBOVLJE 28 121867 8606 219 108790 5252 308771 2230 TREBNJE 20 1 10A7 1652 - 8523 1672 73195 1060 TP.nc 18 20566 2587 - 2 31 A3 2936 A 71 A9 1759 VELENJE 52 AA2927 A 72 6 3298 270751 165162 73A209 1355 VRHNIKA 15 2A706 516 20 23909 361 56516 1698 2ASORJE OB SAVI 15 55055 951 - 39380 5725 3172779 1558 IALCC 35 6863 A 3591 - 56815 8228 189515 1755 MARIBDR-PESNICA 5 106352 17 - 95160 11185 120130 6867 MARIBOR-POBREIJF 25 90537 18751 A89 62291 9016 258655 1879 MARIBOR-ROTOV* 25 10853 893 75 7510 2375 6AA97 1201 MAR IBDR-’RUSE 15 505555 559538 167 51651 3098 A5A891 1713 MARIBOR-TABOR <*0 65785 1 3119 657 53065 895 A 157100 1028 MARIBO^-TEZNO 25 67755 11259 5 72 51193 A 720 173053 892 2.15 PORAZDELITEV ORGANIZACIJ PO PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 OBČINE ♦ SKUPAJ * * MWH * 00 ♦ 50 * 51 00 ♦ 100 * 101 * 00 250 ♦ 251 * DO 500 ♦ ♦ OR- ♦ ♦GA- ♦ ♦NIZ.* ♦OR- * PORABA *GA- * ♦NIZ.♦ ♦ OR- * PORA BA*GA- * ♦NIZ.* ♦ 0R- PORAĐA *GA-*NI Z ♦ * • ♦ ♦OR- * PORABA *GA- * ♦NIZ.* * PORABA* * 1 SKUPAJ 1674 7258025 311 7030 138 10084 227 38904 209 78008 2 AJDOVŠČINA 15 3BA7A 4 94 2 159 2 291 1 383 3 BREŽICE 19 6110 6 177 2 156 4 620 1 409 4 CELJE 51 293569 10 ZA9 3 212 5 740 10 3869 5 CERKVICA 21 26136 2 • AO 2 108 3 631 2 726 6 ČRNOMELJ 2 A 39094 4 73 3 10A 6 1005 - - 7 DOMŽALE 36 130203 7 158 6 471 4 664 7 2772 8 O cf O <1 OĆ 10 22116 2 41 1 71 - - - - 9 GORNJA RADGONA 20 19563 7 107 i 100 5 946 1 394 10 GROSUPLJE 24 25584 1 19 5 315 7 896 1 394 n HRASTNIK 10 108079 4 126 - - - - 2 712 12 IDRIJA 21 51526 7 152 3 227 2 346 1 495 13 ILIR. BISTRICA 20 40865 5 84 4 304 4 664 1 317 14 I ZOLA 11 13532 4 147 - - - - 2 641 15 JESENICE 25 488677 6 100 - - 1 147 8 2911 16 KAMNIK 36 57036 6 71 3 235 6 1075 3 1209 17 KOČEVJE 20 1 7572 3 70 4 306 l 181 2 599 10 KOPER 26 45378 5 192 1 02 5 70 8 5 1742 19 KRANJ 50 143363 6 201 3 211 3 521 9 3299 20 KRŠKO 32 534173 3 88 3 288 4 644 4 1609 21 LAŠKO 22 76690 3 55 3 230 3 63 7 3 931 22 LEVART 9 5737 - - 2 162 - - 2 873 23 LENDAVA 19 39713 3 48 2 129 2 237 2 717 21IZ.* *N I Z, * *N1 Z, * *NIZ.* * 3 2329 4 6326 3 9198 - Z 35669 - - - - 41 5 4000 3 4229 1 4305 4 26770 - - - - - - 42 3 1 79^» 4 0067 3 8077 5 36950 3 51036 - - 1 131760 43 2 1019 1 1387 3 8647 1 7578 - - - - - - 44 2 1357 3 4935 1 3524 1 5419 - - - - - 45 2 1088 7 10060 • - - - - - - - - - 46 3 2 761 5 7846 1 2 690 1 5400 - - - - - - 47 4 3098 4 5934 - • 1 7598 - - - - 1 68991 48 7 5028 3 4803 1 2538 1 5325 I 10865 1 29919 - - 49 3 2022 1 1150 2 5886 - - - - - - - - 50 3 2215 4 5945 3 9134 4 23748 2 32 772 1 25078 - - 51 2 1408 5 6451 2 7622 - - 1 13901 - - - - 52 4 2805 6 9170 2 5960 - - - - - - - - 53 2 1 39 A 2 2466 2 7663 3 19560 - - 2 88091 - - 54 3 2672 6 7685 - - - - - - - - - - 55 4 24 34 5 8066 ► • 1 5930 I 11195 - - - - 56 4 2 723 9 15756 3 10733 6 44234 - - 1 99199 3 322377 57 3 1948 1 1636 - - 1 9658 I 10679 - - - - 58 - - 3 4545 1 3320 1 6380 - - 1 29576 - - 59 2 1189 5 7281 5 16530 3 24641 I 15600 - - - - 60 1 530 - - - - - - 1 12835 - - 1 92850 61 3 2 334 4 6678 5 18715 2 13213 1 18169 1 29931 - - 62 2 1 357 4 4977 1 2654 - - - - - - - - 63 l 708 5 7138 2 5? 86 - - - - - - 2 590216 64 0 6253 5 8047 5 18839 2 15759 1 13299 - - - - 65 7 4644 5 7301 1 4681 l 9102 - - 1 39990 - - 66 2.16 PORAZDELITEV ORGANIZACIJ PO URAH DELA ELEKTROMOTORJEV PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 * * * * OBČINE * * * * * * * SKU-* * PAJ ♦ * UR ♦ * * ♦ * 00 * 250* * * * * 251* DO * 500* * * * * * * * 501* 751* 1001* DO ♦ DO * DO ♦ 750* 1000* 1500* ♦ * * * * * * * ♦ * * * * * * * * 1501* 2001* 3001*4001*5001*6001* NAO* 00 ♦ DO * DO * DO * DO * DO *7000* 2000* 3000* 4000*5000*6000*7000* UR ♦ * * * * * * # SKUPAJ 1463 83 178 186 199 286 1 75 192 70 35 24 14 21 AJDOV šCI NA 12 - 2 2 2 1 2 - 1 2 - - - BREŽICE 17 2 1 4 1 1 3 5 - - - - - CELJE 43 2 5 10 4 11 3 6 1 - - 1 - CERKNICA 19 1 1 5 2 8 - 1 - - 1 - - Črnomelj 22 - 3 1 4 8 4 2 - - - - - DOMŽALE 30 2 3 3 4 4 9 2 - 2 - - 1 DRAVOGRAD 9 1 - - 1 5 1 - - - 1 - - GORNJA RADGONA 15 2 4 2 2 - 2 2 i - - - - GROSUPLJE 20 2 1 1 6 3 4 2 - 1 - - - HRASTNIK 9 - 1 1 4 - - 2 1 - - - - I OR IJA 17 - 2 6 3 2 - 3 - - - - 1 ILIR- BISTRICA 19 2 - 2 4 2 1 6 1 - - - 1 IZOLA 11 4 1 - 1 2 - 3 - - - - - JESENICE 23 - 2 6 4 4 4 1 1 - - - 1 KAMNIK 33 1 3 5 5 6 6 3 3 - - 1 - KOČEVJE 18 1 2 2 2 6 3 - 1 - 1 - - KOPER 23 2 3 4 1 6 2 3 - 2 - - - KRANJ 46 2 6 2 9 11 3 9 1 - 1 2 - KRŠKO 31 2 7 2 3 6 4 4 - 2 - 1 - LAŠKO 19 1 - 2 2 4 2 3 2 2 1 - - LEVART 9 - 1 2 2 - 3 - 1 - - - - LENDAVA 19 2 2 3 - 4 1 2 3 1 - - i LITIJA 16 2 2 2 1 4 - 2 2 - 1 - - LJ. BEŽIGRAD 43 3 9 4 7 10 4 2 2 - l 1 - LJ. CENTER 27 1 6 3 - 6 4 4 1 1 1 - - LJ. MOSTE-’OLJE 49 3 8 9 5 9 5 5 - 1 3 - 1 LJ. ŠIŠKA 59 A 5 6 10 10 13 6 3 - 2 - - LJ. VIC RUDNIK 44 2 5 8 l 8 7 5 5 2 - - 1 LJUTOMER 20 2 4 1 - 4 1 4 2 - - 1 1 LOGATEC 10 3 3 - - 3 - 1 - - - - - METLIKA 10 - - 1 1 1 1 3 2 1 - - - MOZIRJE 10 - 3 1 - - 4 1 1 - - - - MURSKA SOBOTA 31 7 3 4 5 2 2 2 2 4 - - - NOVA GORICA 40 - 5 5 6 10 1 7 3 1 1 1 - NOVO MESTO 39 1 2 2 16 5 3 4 2 2 1 l - ORMOŽ 12 - 1 1 3 3 1 1 - 2 - - - PIRAN 5 - 1 - 1 - 2 - 1 - - - - POSTOJNA 19 1 2 2 2 2 4 5 - - i - - PTUJ 28 - 6 2 4 7 3 3 1 1 . . 1 2.16 PORAZDELITEV ORGANIZACIJ PO URAH DELA ELEKTROMOTORJEV PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 (NADALJEVANJE) * ************** * ************** * * SKU-* DO * 251* 501* 751* 1001* 1501* 20C1* 3001*V001 * 5001*6001 * NAO* * 00JI NE * PAJ * 250* DO * DO ♦ DO * DO * DO * 00 * DO * DO * DO * DO *7000* * * JR * * 500* 750* 1000* 1500* 2000* 3000* V030*5000*6D30*7303* UR * * ************** RADLJE OB DRAVI RADOVLJICA RAVNE NA KOR. RIBNICA SEVNICA SEŽANA SLOVENJ 3RADEC SLOV. BISTRICA SLOV. <0NJICE SENTJJR PRI C. Škofja loka Šmarje pri jel. TOLMIN TRBOVLJE TREBNJE TRI II VELENJE VRHNIKA ZASORJE OB SAVI Žalec MARIBO3-PESNI CA MARIBOR-POBREŽJA MARIBOR-RDTDV Z MARIBOR-RJSE MARIBOR-TABOR 1? 26 29 IV 16 26 17 20 20 12 307 97.09 BREŽIC E * 90 619 5 90 619 100.00 CELJE 28 1 911 056 28 1 628 625 85.22 CERKNICA 17 75 591 17 72 892 96.56 ČRNOMELJ 12 227 600 11 212 267 93.26 DOMŽALE l* 313 709 15 2<>6 <>20 78.55 DRAVOGRAD * 68 751 5 37 755 5*.92 GORNJA RADGONA 6 1 78 871 6 178 871 100.00 GROSUPLJE 7 221 631 7 221 106 99.76 HRASTNIK 5 525 580 5 516 350 97.83 IDRIJA ID 1 323 838 10 l 323 005 99.9* ILIR. BISTRICA 9 302 538 9 233 018 77.02 I ZOLA 7 193 581 7 193 581 100.00 JESENICE 8 *09 880 7 32* 995 79.29 KAMNIK 19 571 863 19 365 323 63.88 KOČEVJE 10 2 98 028 9 297 525 99.80 KOPER 9 3 D 50 629 8 3 058 156 99.92 KRANJ 35 1 556 556 35 1 383 8<>3 88.90 KRŠKO 17 1 ?11 356 17 969 356 95.85 LAŠKO 12 735 510 11 6<>8 163 88.15 LENART 7 31 861 6 30 351 95.26 LENDAVA 10 507 166 10 352 591 69.50 LITIJA 5 152 <>61 5 122 722 80.59 LJ. BEŽIGRAD 32 832 365 30 819 630 98.57 LJ. CENTER 10 6 53 8 3* 10 635 011 90.63 LJ. MOSTE-POLJE 28 1 388 311 25 1 063 055 76.57 LJ. ŠIŠKA * <> 3 632 087 53 3 356 565 92.15 LJ. VIČ RUDNIK 25 630 165 25 552 095 87.61 LJUTOMER n 116 373 9 111 320 95.66 LOGATEC 2 127 253 2 127 253 100.00 METLI LITIJA 7 5A2 535 7 298 A31 55.01 LJ. BEŽIGRAD 32 1 6A0 Al 8 29 918 015 55.96 LJ. CENTER 9 1 6 70 35 7 9 1 508 392 90.30 LJ. MDSTE-PDLJE 26 1 931 966 2A 1 3A2 OAO 69 • <»6 LJ. ŠIŠKA A3 8 105 038 A2 6 121 380 75.53 LJ. VII RUDNIK 27 1 A 79 613 25 930 273 62.87 LJUTOMER 11 1 208 023 9 1 176 1A7 97.36 LOGATEC <► 5A8 5A0 A A93 782 90.02 METLIKA 5 290 278 5 188 855 65.06 MOZIRJE A 958 723 A 887 208 92 • 5<> MURSKA SODOTA 1A 1 899 2A0 13 1 876 960 98.83 2.20 VREDNOST IZVOZA PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 (NADALJEVANJE) OBJ I NE * ♦ SKUP * A J * OD TEGA BILNO MA KONVERTI- * PODROČJE * * X KONVER- * TIBILNEGA * V CELOT- * NEM ♦ IZVOZU * * DRGA- * * NI ZA- * * CUE * * VREDNOST * MILIJON DIN * ORGA- * MIZA- * CUE * ♦ VREDNOST * MILIJON DIN ♦ NOVA SORICA 30 2 496 966 30 1 A58 1A2 50.40 NOVO NE STO 26 12 680 500 25 10 68A 133 84.26 ORMOŽ 6 217 986 6 216 631 99.38 PIRAN i 4 296 1 A 2 96 100.00 POSTOJNA 9 891 186 9 855 928 96.OA PTUJ 12 769 A59 12 728 87A 9A.73 RADLJE OB ORAVI 12 22A 206 0 185 8A9 82.89 RADOVLJICA 1A 1 A10 711 1A 1 296 630 91.91 RAVNE VA KOR. 22 1 573 136 22 1 532 3AA 97.28 RIBNICA 10 2 750 302 10 213 301 7.76 SEVNICA 9 A56 019 8 392 767 86.13 SEŽANA 13 517 813 13 A86 139 93.08 SLOVENJ GRADEC 13 589 904 13 578 316 98.02 SLOV. BISTRICA 9 764 942 9 583 226 76.24 SLOV. KONJICE 16 1 5 AA 50A 16 1 150 862 7A.51 ŠENTJJR PRI C. B A55 873 8 383 659 8A.16 ŠKOFJA LOKA 22 2 351 21A 22 1 959 892 83.36 ŠMARJE PRI JEL. 13 1 177 893 13 1 176 156 99.05 TOLHIN 12 636 5A7 12 577 062 90.66 TRBOVLJE 12 549 8B7 12 5A1 385 98.45 TREBNJE 12 1 1AA 37A 12 5A0 128 47.20 TRŽIČ 13 389 226 13 305 899 78.59 VELENJE 1 7 1 239 630 17 1 187 566 95.80 VRHNKA A 311 AAA 4 310 126 99.50 ZAGORJE OB SAVI 6 93 913 6 84 560 90.04 Žalec 20 1 87A 802 20 1 A55 2A1 77.62 MARIBBI-PESNICA 2 232 692 2 229 65A 90.69 MARI30R-POBREŽJE 14 1 A23 556 13 1 293 270 90.85 MARIBOR-ROTOVZ 6 328 526 6 183 372 55.82 MARIBOR-'RUŠE 10 788 897 10 758 AA9 96.1A MARIB0R-TA30R 22 8 7A 018 22 835 767 95.62 MARIBOR-TEZNO 14 A A13 168 14 3 245 341 73.54 2.21 KOOPERACIJA-ODPREMA PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 * ODPREMA POLPROIZVODOV IM DELOV PO POGODBI 0 KOOPERACIJI OBČINE * KOOPERANTOM V DRŽAVI ¥ KOOPERANTOM V TUJINI * DRSA- • * NIZA- * * CUE * KODPE- * RANTI ♦ ¥ VREDNOST <0- * OPERACIJE * MILIJON DIN * 3RGA- ♦ NIZA- * CUE * K03PE- * RANTI * * VREDNOST K3- * OPERACIJE ♦ MILIJON DIN ♦ SKUPAJ 12 9 2726 3 70A 716 162 383 11 90S 622 AJDOV CC I NA 1 1 386 3 5 69 621 BREŽICE I 16 1 51D - - - CELJE 3 21 26 669 2 4 9 932 CERKNICA 2 16 64 977 1 1 2 350 Črnomelj 3 19 91 2 84 - - - DOMŽALE l <»00 199 513 4 6 27 807 DRA VOD* AD - - - 1 1 27 183 GORNJA RADGDNA 3 16 157 285 1 1 2 965 GR3SJPLJE i 33 73 088 1 2 33 075 HRASTNIK i 6 3 614 2 5 39 104 IDRIJA 2 22 12 767 i 2 267 796 ILIR. BISTRICA - - - 4 4 <»6 565 IZOLA I 4 19 598 1 1 58 970 JESENICE A 17 8 933 i 1 52 981 KAHNI < A 27 65 951 1 1 72 566 KOČEVJE 2 3 6 997 2 8 86 716 KOPER I 4 50 2 5 <»93 274 KRANJ B 30 232 064 15 31 1 763 225 KR5K3 2 A 52 15 910 1 6 155 917 LAiKD 1 12 558 - - - LENART 1 17 1 916 1 6 175 ODO LENDAVA 2 103 34 859 2 2 20 300 LITIJA 4 91 20 171 1 2 38 616 LJ. BEŽIGRAD 13 265 138 532 4 9 116 325 LJ. CENTER 1 6 392 1 i 23 000 LJ. MOSTE-POLJE 3 64 37 326 3 3 107 161 LJ. CICKA 4 27 12 722 12 25 439 375 LJ. VIC RUDNIK 0 94 47 633 6 10 49 670 losate: METLIKA i 2 193 657 1 1 5 1 32 169 15 232 MOZIRJE 4 53 207 956 - - - MURSKA SOBOTA 2 23 19 036 1 2 4 760 NOVA GORICA i l 1 602 5 13 214 860 NOVO MESTO 3 i 3 63 610 4 105 5 501 830 ORMOŽ - - - 2 3 47 535 POSTOJNA i 60 2 795 - - - PTUJ 2 66 390 336 1 2 9 581 RADLJE OB DRAVI 2 a 2 205 2 4 93 329 2.21 KOOPERACIJA-ODPREMA PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 (NADALJEVANJE) ♦ ODPREMA POLPROIZVODOV IN DELOV PO POGDDBI 0 KOOPERACIJI OBlINE ♦ KOOPERANTOM V DRŽAVI ♦ KOOPERANTOM V TUJINI * OR GA- * * NIZA- * * CUE * KODPE- * RANTI * * VREDNOST KO- * OPERACIJE * MILIJON DIN * ORGA- * NIZA- * CUE * KOOPE- * RANTI * ♦ VREDNOST KO OPERACIJE MILIJON DIN - * * * RADOVLJICA 2 00 11 16A 5 10 16 323 RAVNE NA KDR. 4 2 A 2 730 11 26 222 700 RI8NICA i 12 326 2 2 37 465 SEVNICA 2 127 301 A67 - - - SEŽANA 2 10 3A 099 1 4 306 035 SLOVENJ GRADEC i 1 2 207 A 0 126 299 SLOV. BISTRICA i 26 350 000 2 3 18 006 SLOV. KONJICE - - 2 0 22 099 SENTJJR PRI C. 2 76 9 906 2 2 1 406 Skopja loka 3 55 211 632 6 23 A27 315 ŠMARJE PRI JEL. - - - 1 1 AO TOLMIN 3 A3 2 75 246 2 2 123 000 TREBNJE 2 21 0 955 2 2 13 970 TRŽIt 3 A2 3 659 1 1 1 636 VEL EMJE 3 121 56 100 - - - VRHNIKA 1 5 26 562 - - - ZAGORJE OD SAVI - - - 2 4 7 223 ŽALEC 3 24 59 A03 3 3 106 011 MARIBOR- ROTOVŽ l 2 3 982 1 1 00 500 MARIBDR-RUSE 2 15 46 429 1 2 3A 503 MARI DDR-TA30R i 6 5 223 2 2 7 426 MARIBDR-TEINO 2 61 60 136 2 2 191 043 2.22 KOOPERACIJA-PREJEM PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 * PREJEM POLPROIZVODOV IN DELOV PO POGODBI 0 KOOPERACIJI * OD KOOPERANTOV V DRŽAVI * OD KOOPERANTOV V TUJINI * ORGA- * K30PE- * VREDNOST KO- - * ORGA- * KOOPE- * VREDNOST KO' - * ♦ NIZA- * RANTI * OPERACIJE * NIZA- * RANTI * OPERACIJE * * CUE * * MILIJON DIN * CUE * * MILIJON DIN * SKUPAJ 295 8BA3 6 999 350 128 397 11 183 9 A7 AJDOVŠČINA 3 1A9 10 1A0 3 5 91 OAl BREŽICE 1 6 2 302 - - - CELJE 11 256 68 7A2 i i 5 690 CERKNICA 9 83 166 393 - - - ČRNOMELJ 0 66 1 38 5 73 - - - OOMlALE 3 19 32 17A 3 A 26 037 DRAVOGRAD i 16 22 0A9 i i 27 183 GORNJA RADGONA 2 19 35 739 3 10 A2 317 GROSUPLJE 8 1A2 150 886 1 2 32 887 HRASTNIK i 21 7 08 A 2 5 39 086 IDRIJA 3 99 22 556 1 2 2A8 8A1 ILIR. BISTRICA 5 83 13 679 A A 37 913 IZOLA i 30 12 2A5 2 3 56 791 JESENICE 3 13 3 868 i 1 38 686 KAMNI K 11 029 2A9 A 99 i 1 13 200 KOČEVJE 3 12 107 853 l 2 5«» 9A3 KOPER A 200 221 750 2 5 711 901 KRANJ 16 ADI 8A1 3A2 ii 22 1 921 820 KRŠKO 3 598 75 58 A - - - LAŠKO 2 13 i 616 - - - LENART 5 123 15 711 - - - LENDAVA 5 133 37 252 2 2 21 186 LITIJA 2 50 17 292 1 i 2 500 LJ. BE I IGR* 0 12 301 163 29A 3 0 66 715 LJ. CENTER 1 20 2 A22 2 A 79 78A LJ. M3STE-P0LJE 6 20A 6A 865 6 37 152 572 LJ. ŠIŠKA 1 7 202 255 3BA 12 26 A55 028 LJ. VIČ RUDNIK 7 112 A3 930 0 17 5 A 556 LJUTOMER 3 10 15 216 . _ - LOGATEC 1 l 7 90 377 1 5 33 229 METLIKA i 6 A2 756 l 3 10 521 MOZIRJE 5 07 129 311 - - - MURSKA SDĐOTA A 16 9 Al 3 1 2 A 280 NOVA SORICA 11 1915 2A6 220 5 l 3 188 279 NOVO MESTO 6 52 108 823 5 109 5 373 A 3 8 ORMOŽ A 33 13 A 16 i 2 22 685 POSTOJNA 6 93 7 308 - - - P TJ J 2 10A 12 3SA 1 2 9 317 2.22 KOOPERACIJA-PREJEM PO OBČINAH REPUBLIKE SLOVENIJE, 1989 (NADALJEVANJE) * PREJEM POLPROIZVODOV IN DELOV PO POGODBI 0 KOOPERACIJI ♦ OD KOOPERANTOV V DR J AVI * OD KOOPERANTOV V TUJINI * ORGA- * KOOPE- * VREDNOST KO * ORGA- ♦ KOOPE - * VREDNOST KO- * * NIZA- * RANTI * OPERACIJE * NIZA- * RANTI * OPERACIJE * * CUE * * MILIJON DIN * CUE ♦ * MILIJON DIN * RADLJE OB DRAVI A 126 AO BAD i 2 10 935 RADOVLJICA 3 167 72 969 6 1A 59 *►36 RAVNE NA KOR. 6 63 785 283 5 9 95 056 RIBNICA 6 97 36A *►39 2 2 30 756 SEVNICA 2 12 7 313 766 - - - SEJANA *► 50 31 630 - - - SLOVENJ GRADEC Z 17 9 529 A 8 137 832 SLOV. BISTRICA Z 37 355 608 2 3 25 736 SLOV. .SONJI CE *► 1D9 18V 872 2 8 19 551 ŠENTJJR PRI C. I 3 3 895 2 2 5 *►15 ŠKOFJA LOKA 0 156 *►12 611 *► 19 *►09 531 ŠMARJE PRI JEL. 2 2*. AA 383 - - - TOLMIN 7 266 77 298 1 1 115 765 TRBOVLJE 3 37 19 097 l *► 29 021 TREBNJE 6 117 289 033 2 2 13 970 TRJIJ 2 Al 11 172 - - - VELENJE 3 91 Al 195 1 10 2A 000 VRHNI