Marija Mojca Peternel Nemški časopisi v letu 1848 kot izraz meščanske revolucije pri Slovencih Uvod slovenci so po koncu francoskih Ilirskih provinc 1813. leta živeli vsi znotraj ene države. Kljub temu je bilo čutiti precejšnje razlike med kulturnim in političnim življenjem med onimi, ki so živeli znotraj starih habsburških teritorialno-političnih enot Štajerske, koroške, kranjske, Goriške, istre in Trsta ter med onimi, ki so nekdaj živeli v Beneški republiki (Beneška slovenija, Rezija) oziroma znotraj ogrske (Prekmurje). Čeprav so slovenci dobili prvo slovensko knjigo 1550. leta, prvi kompletni prevod sv. pisma pa 1584 kot 12.-13. v Evropi, so v jezikovnem razvoju doživljali enako usodo kot drugi slovanski narodi v habsburški monarhiji. Pogovorni in jezik pismenega izražanja so bili praviloma nemški, italijanski in madžarski. Le v vaseh in v cerkvi je prevladoval slovenski. Javna in zasebna raba vseh teh treh jezikov v predmarčni dobi je bila predvsem izraz družbenega položaja in izobrazbe, ne pa politične opredelitve. Poglavitni kulturni centri predmarčnega slovenstva so bila glavna mesta dežel s slovenskim prebivalstvom: gradec, celovec, ljubljana, gorica in trst, tu so bili tudi sedeži škofij ter okrožna mesta Maribor, celje in Novo mesto. kot intelektualna centra slovencev sta veljali univerzitetni mesti Dunaj in gradec. Pomembna so bila bogoslovja v gradcu, celovcu, ljubljani in gorici, liceji v ljubljani, gradcu, celovcu in gorici ter gimnazije v Mariboru, celju in novem mestu. izjemno pomembno vlogo v narodnem in političnem življenju so imeli duhovščina, dijaki in profesorji gimnazij in licejev, advokati, študentje univerz ter nekateri državni uradniki, ki so bili večinoma liberalnih nazorov. nemški in italijanski časopisi so izhajali v gradcu, trstu, celovcu, ljubljani, gorici. Prvi slovenski časopis je začel izhajati 1797. leta v Ljubljani kot tednik in je po nekaj letih prenehal. Nasledile so ga po nekaj desetletjih kot glasilo Kranjske kmetijske družbe Kmetijske in rokodelske novice 1843. leta kot tednik. Tako nemški časopisi kot slovenski so občasno prinašali tudi članke in vesti povezane s kulturnim in političnim življenjem vse bolj prebujajočega se slovenstva. Izjemno pomembne so bile v tem pogledu njihove literarne priloge ali celo kulturna glasila, kot je bila celovška Carinthia. na javno mnenje zahtevnejših bralcev so vplivali poleg dunajskih zlasti Gratzer Zeitung, Triester Lloyd in za Freigeiste uradno prepovedani Augsburger Zeitung. Odprava cenzure Ko je dan po izbruhu marčne revolucije 1848 na Dunaju dobrotljivi cesar Ferdinand i.1 razglasil konec cenzure in svobodo tiska, je bilo navdušenje neizmerno. V prestolnici je že v marčevskih dneh začela izhajati številni lepaki, kasneje pa vrsta novih časopisov najrazličnejše vsebine in kvalitete, ki so jih glasni kolporterji ponujali na ulicah: »An allen Ecken häufen sich Plakate an allen öffentlichen Plätzen, in allen Gassen erscholl der Ruf von Colporteurs und frechen Weibern, welche diese Producte der zügelassesten Preßfreiheit ausriesen und unter allen Klassen der Bevölkerung verbreiteten, der beste Weg die Gesinnung der charakterlosen menge allmälig zu vergiften.«2 Časopisnega booma ni zaustavil niti dokaj restriktivni začasni ukaz zoper zlorabo tiska (31. marca 1848), 1 Ferdinand 1. (19.4.1793, Dunaj - 29. 6.1875, Praga). Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, Wien 1860, zvezek 6, str. 197-200. 2 Hermann Meynert, Geschichte der Ereignisse in der österreichischen Monarchie während der Jahre 1848, Wien 1853, str. 284. 148 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, tuDI KNJIGE RADE pOTuJEJO pREK OCEANOV, MAR NE? ZGODOVINA ZA VSE ki je urednikom, izdajateljem, založnikom in tiskarjem zagrozil s strogimi kaznimi - v primeru žaljenja in zmanjševanje ugleda države in ustave, Cerkve in oseb javnega življenja ter pozivanja k nemirom.3 Pravica svobodno tiskane besede je s seboj prinesla nove naloge. Če so časopisi predmarčnega obdobja še služili zabavi in kratkočasju, so »mladi« časopisi bralcem na kar najbolj razumljiv način želeli predstaviti aktualna družbenopolitična vprašanja.4 Slovenines Blatt je z rubriko Scherz und Launes bil eden izmed redkih »mladi« časopisov, ki je poskrbel tudi za zabavo bralcev. Kulturne novice so zamenjali politični uvodniki in razprave celo v uveljavljenih Journal des oesterreichischen Lloyd in Gratzer Zeitung. Dotedanji izrazito gospodarski časopisi so poslej tiskali članke skoraj izključno politične vsebine. Tako je Journal des oesterreichischen Lloyd6 nov koncept časopisa nakazal že 21. marca, in sicer z objavo patriotske pesmi Triest, polno simpatij do dvorske politike in globoke hvaležnosti do cesarja.7 Tudi naslovnica prve številke osrednjega graškega časopisa je bila po revolucionarnih dogodkih na Dunaju bolj svečana, saj je bila obrobljena z zelenimi in belimi arabeskami.8 Še izrazito poljedelsko-gospodarske Novice, ki so prav tako izšle svečano obrobljene, so morale preseči stare okvire: »Hitro se je moral skrčiti prostor za poljedelske in rokodelske stvari in poučevati je moral list svobodne državljane slovenske ob evangeliji nove 'pomladi narodov': o ustavi, o volitvah, o kmetski odvezi, o svobodi, o narodnosti in ravnopravnosti; na eni strani je moral buditi speči narod, na drugi brzdati pretirano hrepenenje in opominjati k treznosti, mirnosti, zaupanju in zalotnemu vedenju.«9 Časopisi leta 1848 so se med seboj razlikovali po vsebini in po pogostnosti izhajanja. Tudi spekter njihovih bralcev je bil različen, včasih namenjeni samo 3 Prim.: Provisorische Verordnung gegen den Mißbrauch der Presse, Anhang zur Laibacher Zeitung, Laibacher Zeitung (dalje LZ), 23.5.1848, št. 62; Provisorische Verordnung gegen den Mißbrauch der Presse, Besondere Beilage zu Laibacher Zeitung, 18. 7.1848, št. 86 (tudi v slovenskem jeziku); Meynert, Geschichte der Ereignisse, str. 281. 4 Del Cott, Die Journalistik, LZ, 26. 6.1848, št. 76, str. 450. 5 Sloveniens Blatt (dalje SB), 18. 7.1848, št. 3, str. 12 in SB, 25. 7.1848, št. 4, str. 16. 6 Prim.: Peter Vodopivec, Socialni in gospodarski nazori v slovenskih in sosednjih pokrajinah v predmarčni dobi, Ljubljana 1978, doktorska disertacija. Odnos tega, takrat še tržaškega časopisa do vlade, je v svoji disertaciji analiziral Martin Riedlinger. 7 3. in 5. kitica pesmi Triest, Journal des oesterreichischen Lloyd (dalje JL), 21.3.1848, št. 58, str. 228. 8 Ferdinand Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848, Graz 1850, str. 22. 9 Josip Apih, Slovenci in 1848. leto, Ljubljana 1888, str. 144. ozkemu družbenemu sloju, na primer Judom, damam, kmetom in delavcem. Bili so razvedrilni ali poučni, pa tudi vseobsegajoči. Različna sta bila čas in pogostnost njihovega izhajanja. Od časopisov, ki so začeli izhajati ob izbruhu revolucije, so nekateri izhajali vsak dan ali celo dvakrat dnevno, mnogi so izšli samo enkrat. Največ časopisov, zlasti dnevnih, je začelo izhajati poleti (junij, julij), najmanj pa avgusta in septembra. Praktično čez noč so se ulice napolnile s prodajalci časopisov, zato ni čudno, da so bili poletni sprehodi po mestnih središčih vse prej kot mirni.10 V Gradcu so se po besedah Ferdinanda Gattija že takoj spomladi 1848 soočili s pravo poplavo najrazličnejših oblik tiska: »An den Häusern der Gässen, an den Ecken der Straßen kleben Plakate und Ankündigungen, eine über der andern, Aufrufe und Anordnungen, Warnungen und Ankündigungen kommen an ihnen zum Vorscheine und verschwinden wieder und lösen sich oft mehrmals im Tage, in den Buchläden und Zeitungscomptoirs, vor der Post und Sparkasse drängt sich eine Menge von Menschen wartend, kaufend, lesend alle zahlreichen Flugschriften, Extrablätter, Zeitungen, welche begierig gekauft und noch begierig verschlingen werden.«11 Tudi na Dunaju je bilo podobno. Tam je na primer pred marcem 1848 izhajalo »le« 41 časopisov, do konca revolucije pa je ta številka narasla na kar 213.12 Počasneje so svobodo tiska udejanili v manjših pro-vincialnih mestih. Tudi v deželah s slovenskim prebivalstvom so državljani na pridobitve revolucije najprej reagirali s tiskanjem različnih lepakov.13 Ob tem naj omenimo, da je najpopolnejša zbirka lepakov hranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, in je bila v lasti grofa Antona Aleksandra Auersperga.14 Številni listi so izhajali le kratek čas, za kar je bilo več razlogov. Poleg pojemanja revolucionarnega duha, ki je bil razlog za njihov začetek in konec, je gotovo treba omeniti tudi finančne razloge. Takratno časopisno življenje je potekalo v duhu »svetniškega diletantizma«. Svoboda tiska je za večino pogosto pomenila svobodno pisano in govorjeno besedo samo zato, da ni bilo tako kot v starem sistemu. Časopisi stalnim sodelavcem večinoma niso bili sposobni izplačevati honorarjev. Njihova eksistenca je bila torej že vnaprej odvisna od publicističnega dilentantizma posameznikov, ki je našel izraz v njihovem ustvarjanju. V 10 Wuttke, Die deutschen Zeitschriften und die Entstehung der öffentlichen Meinung, str. 376. 11 Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848 in der Steiermark, str. 44. 12 Zenker, Geschichte der Wiener Journalistik von den Anfängen bis zum Jahre 1848, zvezek 2, str. 143-158. 13 Stane Granda, Sloveniens Blatt - časopis iz leta 1848, v: Zgodovinski časopis, 1994, št. 2, str. 231. 14 Narodna in univerzitetna knjižnica, Nuk, Ms 1442, četrta mapa. Prim.: Peternel, Arhivska zapuščina grofa Antona Aleksandra Auersperga, str. 141-156. VSE ZA ZGODOVINO 149 ZGODOVINA ZA VSE leto XIX, 2012, št. 1-2 prvem obdobju svobode tiska je namreč mnogo urednikov čutilo, da morajo objaviti vse prispevke, ki so jim bili poslani. Mnogi časopisi, še zlasti lokalni, so bili premalo kritični in strokovni. Posredovali so le rezultate posameznih dogajanj, niso pa se ukvarjali z razlago vzrokov, ki so privedli do njih. Mnogi so s tiskano besedo želeli neposredno poseči v dogajanje, namesto da bi se omejili na objektivno opazovanje in znanstveno osvetlili neki problem. Tako je na primer Gratzer Zeitung šele dosti pozneje začel redno objavljati poročila iz razširjenega deželnega sveta, volitve v deželni zbor in njegovo odprtje pa ga, tako kot mnoge druge takratne časopise, niso zanimale.15 Množičnost časopisov torej ni bila sorazmerna z njihovo kvaliteto. Številni so na prav bizaren, nizkoten način kritizirali člane cesarjeve družine in druge osebe javnega življenja.16 Meynert, od leta 1847 koncesionar Wiener Allgemeine Zeitung,17 je menil, da so številni »Gassenblätter« polni nesramnosti, ničevosti, temelj njihovega preživetja pa zanimanje za javne škandale.18 Nad »rumeno usmerjenostjo« nekaterih časnikov se je že na začetku aprila 1848 zgražal tudi urednik Laibacher Zeitung Leopold Kordeš,19 ki ni želel, da časopis postane prostor za osebna obračunavanja.20 Škof slomšek, posredno odgovoren za rojstvo Laibacher Kirchenzeitung, je prav tako izrabil svobodo tiska, a se je ob tem dobro zavedal moči pisane besede: »Groß ist die Macht des Wortes, wohl ihn, der in der Noth die Gegenwart des Geistes nicht verliert, und ein Wort zu rechten Zeit zu sprechen versteht!«21 NovI časi so bili zanj nevarni,22 a vendarle tudi koristni. Veselje ob pridobljeni svobodi mu je grenila izguba dotedanjih vrednot. Po slomškovem mnenju je največji greh ljudstva v izrabljanju cesarjeve velikodušnosti in njegovih revolucionarnih daril.23 Pri tem je na prvem mestu omenil prav »škodljivih bukvic in zapeljivih novin.« cesar (cenzura) je namreč do leta 1848 varoval(a) ljudstvo pred njihovimi morebitnimi vplivi, po letu 1848 je bila 15 Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848 in der Steiermark, str. 206-208. 16 Prav tam. 17 Wurzbah, Biographisches Lexikon, zvezek 4, str. 187. 18 Meynert, Geschichte der Ereignisse in der österreichischen Monarchie während der Jahre 1848, str. 284. 19 Leopold Kordeš (6.11.1808, Kamna Gorica - 3.12.1879, Dunaj). SBL 1, str. 515-516. Prim.: Miladinovic Zalaznik, Leopold Kordeš, ein Krainer Literat deutscher Zunge, str. 82-111; Miladinovic Zalaznik, Leopold Kordeš, ein Krainer Literat des Vormärz, str. 157-168. 20 Erklärung der Redaction, Laibacher Zeitung, 8. 4.1848, št. 43, str. 288. 21 Der Aufmerksame, Ein guter Hirt zur Zeit der Gefahr, Laibacher Kirchenzeitung, 14. 12. 1848, št. 24, str. 191-192. 22 Ljubomir, Milo potožilo, Slovenski cerkveni časopis, 5.8.1848, št. 6, str. 42. 23 Ljubomir, Novi časi, novi grehi, Slovenski cerkveni časopis, 9. 12. 1848, št. 24, str. 186. ©iitier f Rettung 3citj$rift für ^tiibt nnb i'nnb, mit bcfuntcrcr üKiirffirfrt auf bctttfd)c tmb fifliiföe SntfTtffnt, »rtm Cutrej »t gtftUt »t"Mi tt*. - »rti* iknctttyrfj 1 |U 15 fr.; «i T*P»««* fcutt-rj 1 p. 34 ft. Gm». idüBjr. \rr« ^»jinjr« JI-ni m urt Mt rrattitiAi XtflTestaviij i.n kit jrfrlf, trt lfj»n4r