Cena 8 dinarjev Številka 32 (646) glasrlo socialistične zveze delovnega Ijudstva Titovo Ve/enfe, 12. avgusta 1982 Sadje bo letos zagotovo dobro obrodilo in za ozimnico najbrž ne bi smeli biti preveč v skrbeh. Ponekod je letino seveda močno zmanjšala toča, Gornji Savinjski dolini pa je zaenkrat še priza-nesla. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje in da bo letošnja jesen resnično bogata. Izvršni svet SO Velenje Osebni dohodki, cene Na seji izvršnega sveta velenjske občinske skupščine, bila je 9. avgusta, so med drugim obravna-"vali informacijo o izvajanju zako-na o zajamčenem osebnem dohod-ku in izplačilu osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, ki posluje-jo z izgubo ter informacijo o ukre-pih zveznega in republiškega izvr-šnega sveta, ki se nanašajo na ce-ne, potrošniška posojila in osebne dohodke ter o ukrepih s področja splošne in skupne porabe. Vso pozornost so namenili tudi sporazumu o zagotavljanju sred- SOZD merx CELJE Kmetijstvo, prehram-bena industrija, trgo-vina, gostinstvo in turizem stev za pospeševanje izvoza. Z zmanjšanjem skupne in splošne porabe želimo izvozne vzpodbude v drugem polletju povečati za tri odstotke. Celje Priznanji Na priložnostni slovesnosti, ki je bila zadnjo soboto na Med-občinskem svetu ZKS Celje, je član Predsedstva SRS France Popit podelil 5 občanom s celj-skega območja državna odliko-vanja za njihovo prizadevno družbenopolittčno delo, posebej še za delo v ZK. Med dobitniki odlikovanj sta bila tudi Alojz Kikec, ki je pre-jel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, in Miran Ahtik, ki je bil odlikovan z medaljo zaslug za narod. Stališča za delo komunistov Gorenja Še več skupnega dela Poročali smo že. da je predsedstvo OK ZK Velenje na 12. razširjeni seji ocenilo trenutni gospodarski položaj TGO Gorenje in z njo povezanih or-ganizacij združenega dela, vkljućno s tovamo Gorenje Koerting Elektronic, pregledalo pa je tudi uresničevanje stališč in sklepov 124. seje komiteja OK ZK Velenje. Upoštevajo uvodno informacijo predsedstva problemske konference komunistov Gorenja in razpravo pa so določili stališča za nadaljnjo aktivnost komunistov v ve-lenjskem delu sozda Gorenje. Predsedstvo OK ZK je ugoto-vilo. da kažejo doseženi rezultati gospodarjenja. kljub izgubi v TGO Gorenje in Gorenje Promet Servis ter težavnim pogojem go-spodarjenja. da si je večina de-lavcev prizadevala preseči priso-tne težave in doseči predvideni obseg proizvodnje in izvoza. V razmerah, ko je namenjena vsa pozornost obvladovanju in zago-tavljanju proizvodnje. pa niso v potrebni meri prisoUte organizi-rane in koordinirane aktivnosti za vzpostavitev trdnejših družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov, tako v posameznih ozdih kot med njimi. Žato sana-cijski program TGO Gorenje ni samo stvar tega ozda, niti ne gre izključno za sanacijo gospodarje-nja, pač pa mora predstavljati iz-hodišča za sprejem ustreznih ukrepov tudi v vseh drugih ozdih in na ostalih področjih. Aktivnosti po 124. seji komiteja OK ZK in opravljene kadrovske spremembe se prispevale k več-jemu sodelovanju in skupnemu delu poslovodnih delavcev. Ven-dar pa se še zmeraj prisotne raz-iične ocene trenutnih razmer. Zato bo nadaljnje poenotenje pogledov ene najpomembnejših nalog komunistov — poslovodnih delavcev. Skladno s skleni 124. seje ko-miteja OK so bile opravljene le kadrovske v vodstvu sozda Go-renje in v Gorenje Promet Servis. Predsedstvo ob tem ugotavlja, da v vseh okoljih niso, skladne z do-govori. ocenili delavce na vod-stvenih in vodilnih delovnih me-stili. da bi potegnili ločnico med tistimi. ki so pripravljeni sa-moupravno delati in med opor-tunisti. med neuresničevalci do-govorov in tistimi, ki postavljajo v ospredje lastne interese. Kerpo ocenah strokovnih služb in poslovodnega odbora TGO Gorenje predlog sanacijskega programa Gorenje Koerting Elektronic ne zagotavlja trdne osnove za sanacije, so komunisti na poslovodnih delih 'dolžni do-polniti in uskladiti program, pri tem pa upoštevati idejnopolitična izhodiščapredsedstvaCK ZKSza delo komunistov pri obvladova-nju izgub. Vsi komunisti v vele-njskem delu Gorenja pa so dolžni zagotoviti potrebne pogoje za dosego ciljev sanacije. Občinski komite, ZKS Mozirje Prelomnica v delu zveze komunistov Dejstvo je. da komunisti pri svojem dosedanjem delu in pri razreševanju perečih problemov na vseh področjih niso bili dovolj uspešni. Takšna ugo-tovitevnujno terjaspremembometode in načina dela. predvsem pa stopa v osprcdjc nujnost zaostritve odgovor-nosti slehernega člana zveze komuni-stov. so poudarili na zadnji seji ob-činskega komiteja zveze komunistov Mozirje. Jasno je, da težave niso krat-koročnega značaja. zato bo spremi-njanje razmer v slehernem okolju te-rjalo veliko mero aktivnosti, revoluci-onamosti in odgovornosti. Smernic, stališč in ciljev so v zvezi komunistov sprejeli dovolj. Morajo jih torej do-sledno uresničiti in zato novih niso sprejemali. ZJasti zaskrbljujoča je ugotovitev. da komunisti jasno opre-deljenih nalog ne uresničujejo, kar potrjuje tudi njihova aktivnost v tem obdobju. Zakaj torej ob tako dobrih sklepih in zadolžitvah tako jalova ak-cija in polovična uspešnost? Osnovni vzrok je vsekakor po-manjkljiva zavest, tako komunistov, kot vseh drugih, ki upravljajo z druž-benimi sredstvi. Vse oči so v sedanjem trenutku uprte v zvezo komunistov, zato bo odločna akciia nuina. Člani zveze komunistov so zagotovo na naj-pomembnejših položajih v delovnih organizacijah. krajevnih skupnostih, družbeno-političnih organizacijah in povsod drugod. Zato je povsem nera-zumljtvo. da ob jasnth opredelitvah in nalogah ničesar ne spremenijo in iz-boljšajo. Ponekod se za nujne naloge sploh ne zmenijo. drugod jih obra-vnavajo zgolj formalno. manjka kriti-ke in samokritike. nihče se nikomur noče ali ne upa zameriti in še bi lahko naštevali slabosti. S takšnim obnaša-njem so v mozirski občini sklenili na-praviti konec, močno so izpostavili osebno odgovornost in zahtevali tudi kadrovske zamenjave. V bodoče bodo okrepili tudi kon-trolo zadoižitev in uresničevanje sprejetih nalog. v normativnih aktih pa opredelili merila za ugotavljanje spo-sobnosti. pripernosti in odgovornosti za vsa pomembnejša delovr.a mesta. Odpraviti bo treba tudi neskladje med ožjimi in širšimi družbenimi interesi ter učinkovito opraviti i. ide_jno-poli-tičnimi odkloni pri posameznih članih zveze komunistov. Te in podobne na-loge bodo seveda teijale tudi dosledno ugotavljanje kazenske in materialne odgovornosti. Clani občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje so v nadaljevanju ostre in odkrite razprave veliko časa namenili razmerafn v delovnih organi-zacijah Uorenje-Gtin Nazarje m Vez Mozirje. Zlasti v slednji so razmere kritične in terjajo nujne in ostre ukre-pe. V razpravi so se omejili zgolj na notranje in subjektivne razloge težav, saj soobjektivni že dolgo znani. Pri tem so ugotovili. da so razvojni prngrami tozdov Učila in Kovinarstvo povsem .zgrešeni. posledica česar so velike za-loge izdelkov. Na slab položaj vplivajo tudi neurejena cenovna razmeija na področju komunalne dejavnosti, veli-ka zadolženost pogojuje visoke obre-sti. znatna pa je tudi nelikvidnost, ki povzroča slabo preskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom. Samoupravljanje in samoupravni položaj delavcev sta na zelo nizki ra-vni. nekatere kadrovske rešitve v sku-pnih službah so naravnost neresne in povzročajo veliko nezadovoljstva, medsebojni odnosi so zelo kritični, manjka strokovnega znanja, kar sta spretno izkoristila poslovna skupnost Razvoj Mozirie in celjski Razvojni center v preteklosti. Ob tem. ko'so o-sebni doho'dki neposrednih delavcev že kritični, pa so dohodki vodilnih delavcev odločno previsoki glede na uspešnost delovne organizacije. Prav zanimivo bo ugotoviti, na čem je te-meljila sprememba samoupravnih aktov. na podlagi katere so si vodstveni • in poslovodni delavci poviSali osebne dohodke kar za 60 do 80 odstotkov, v primeriavi 7 lanskim letom. Tudi sa-moupravniorgani in družbeno-politič-neorganizacijedelujejoboljformalno, zato so ukrepi še toliko bolj nujni. Dejstvoje tudi, dasi teh in vseh ostalih ugotovitev ni nihče izmislil, saj so ocene stanja poslale osnovne organi-zacije-zveze komunistov. Zvelikimi težavami se srečujejo tudi v nazarski lesni industriji. Gorenje-Glin. V tem primeru gre predvsem za krizo vodenja delovne organizacije, za slabo načrtovanje, pomanjkljivo ka-drovsko politiko, dohodkovni odnosi so nedorečeni, prav tako svobodna menjava dela znotraj delovne organi-zacije. Delavci pri določanju nimajo prave vloge, premalo izkoriščena paje tudi povezava s sozdom Gorenje. Ob tem in drugih slabostih je t'udi v lesni industriji močno stopilo v ospredje vprašanje odgovomosti. saj tudi poli-tične razmere v delovni organizaciji niso'prav zavidljive. Po burni razpravi so člani komiteja sprejeli vrsto obvezujoćin stalisc. ki predvidevajo tudi ustrezne ukrepe. tako na kadrovskem kot na drugih področjih. O razmerah bodo osnovne organizacije zveze komunistov pono-vno razpravljale in na podlagi že izo-blikovanih stališč sprejele ukrepe in naloge. njihovo uresničevanje pa bo nenehno spremljal občinski komite zveze komunistov. Razpravana zadnii seji občinskega komiteja ZKS Mozirje je bila ostra in odkrita. kot najbrž še nikoli., Če torej ta seja ne bo prelo-mnica v delovanju in obnašanju zveze komunistov in vseh njenih članov, polem za rešitev težav in razmerostaja resnično malo no.vih možnosti. J. Plesnik Šaleška dolina Kos težavam in naiogam Neugodna gospodarska gibanja, ki so v občini Velenje prisotna že dalj časa, se letos samo nadaljujejo in zaostru-jejo. Polletni dosežki gospo-darstva niso in ne morejo biti zadovoljivi, pa čeprav so, denimo, v velenjskem Ru-dniku lignita in v'šoštanjskih Termoelektrarnah presegli proizvodne načrte. Vendar pa doslej začeta prizadevanja za zaustavitev neugodnih gospodarskih gibanj obetajo, da bodo težave v doglednem času napošled vendarle od-pravljene. Pomembno je, da so dele-gati skupščine občine Vele-nje prvo oceno polletnega gospodarjenja obravnavali že sredi meseca julija in da je občinski izvršni svet predlog ukrepov za boljše gospoda-rjenje oziroma za gospodar-sko ustalitev, ki jih je na zadnji seji sprejel zbor zdru-ženega de|a občinske skup-ščine, poslal skupaj z oceno gospodarjenja v razpravo v vsa temeljna samoupravna okolja v Šaleški dolini. Naloge, ki jih je določil zbor združenega dela, so do-kaj opredeljene podrobno. V ospredju je izpolnitev proiz-vodnih in izvoznihnačrtovter nadaljnje povečanje izvoza na konvertibilna tržišča. V delovnih kolektivih so opazni precejšnji napori, da bi, kljub težavam pri oskrbi z repro-dukcijskimi materiali in se-stavnimi deli, dosegli za letos določene naloge. Tovrstnim naporom pa mora v vseh okoljih slediti tudi akcija za dograjevanje in poglabljanje samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov, da bi dosegli cilje celovite gospo-darske ustalitve. Zato med drugim treba, kot je zapisano v sklepih in ukrepih zbora združenega dela za boljše gospodarjenje, uskladiti tudi osebno, skupno in splošno porabo z gibanjem dohodka ter bolje delati in varčevati resnično na slehernem delo-vnem mestu. Ugotavljati je mogoče, da se delavci vse bolj zavedajo resnosti sedanjega gospo-darskega trenutka in njihove odgovornosti. Že večkrat iz-ražena in tudi v konkretni praksi potrjena odločenost delavcev za spreminjanje razmer pa je prav gotovo jamstvo, da bomo ob okre-pljenih samoupravnih akti-vnostih za razreševanje go spodarskih težav in za uve-Ijavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odno-sov, kos vsem težavam in nalogam, ki so pred nami. Titovo Velenje Sestanek poslovodnih organov Komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje je pripravil prejšnjo sredo razgovor s poslovodnimi organi delovnih organizacij velenjske občine. Seznanili so jih s stališči republiškega izvršnega sveta o ukrepih za boljše gospodarjenje v drugem polletju letošnjega leta. Spregovorili so tudi o problematiki osebnih dohodko v, saj številne delovne organ izacije ne upoštevajo resolucijskih določil. Ponovno so predlagali delovnim orga-nizacijam, da gibanje osebnih dohodkov uskladijo s sprejetimi usme-ritvami, sicer bo potrebno ti(di to področje zakonsko urejati. Poslovodne organe so opozorili, da je potrebno kar najhitreje pri-praviti spremembe srednjeročnih načrtov, saj naj bi, kot so poudarili, že 28. septembra obravnavali osnutek sprememb delegati na občinski skupščini. Takoj pa je potrebno pristopiti tudi k izdelavi načrtov gospo-darjenja za prihodnje leto. « Od 11. do 13. oktobra bo v Ljubljani 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Republiški svet ZSS je že sprejel osnutke kongresnih dokumentov. V Našem času bomo podrobneje spremljali priprave na kongres. Prve prispevke, med njimi tudi zapis o predkongresni aktivnosti v TGO Gorenje, objavljamo na 2. strani. 2. stran ★ fiaS CaS PRED10. KONGRESOM ZSS Titovo Velenje * 12. avgust 1£ Tovarna gosi&odinjske opreme Gorenje Titovo Velenje vprasanja Zaradi dopustov so pričeli v Gorenju s pripravami na kongresa zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije nekoliko kasneje kot je bilo predvideno, ven-dar bodo kljub temu obrav--navo kongresnih dokumen-tov zaključili do 3. septem-bra. V sodelovanju z občin-skim svetom ZSS Velenje bosta posebna delovna skupi-na in izvršni odbor konferen-ce osnovnih organizacij sindi-kata pripravila tudi razpravo za kongres ZSS. Republiški odbor sindikata delavcev pri-dobivanja in predelave kovin pa bo v predkongresnem času pripravil v Gorenju okroglo mizo na temo »Samoupravna organiziranost v sestavljeni organizaciji združenega de-la.« In katera so tista najbolj pereča vprašanja, na katera želijo opozoriti delavci Gore-nja na slovenskem sindikal-nem kongresu? V Gorenju poudarjajo, da bomo napredek in cilje, ki si jih zastavljamo, dosegli le po samoupravni poti. Pogoji, v kakršmh so, pa samoupravne odločitve v veliki meri omeju-jejo. Poleg tega pa se pogoji gospodarjenja z različnimi ukrepi spreminjajo iz dneva v dan. Še posebej jih moti področje deviznih pravic. Do nedavnega so iahko za naba-vo reprodukcijskega materia-la porabili 65 odstotkov ustvarjenih deviz, kasneje se je ta odstotek znižal na 58, zdaj pa lahko razpolagajo le s 24 odstotki ustvarjenih deviz. To je za Gorenje odločno premalo, še posebej zato, ker potrebujejo za proizvodnjo bele in zabavne tehnike zelo veliko materiala iz uvoza. Ob temje potrebno poudariti še vpliva zelo velik izvoz izdel-kov Gorenja, saj se morajo v tujini ravnati po zakonih svetovnega tržišča in seveda ne dosegajo takšnih cen kot doma. Zadovoljni niso tudi z delitvijo stimulacij izvozni-kom. Te so namreč posebej Tudi v obfinah Velenje in Mozirjc smo v zadnjih tednih priče pospešenim vsebinskim in organizacijskim pripravam na 10. kon-gres Zveze sindikatov Slovenije. Predkongresne aklivnosti posta-jajo sestavni del dela vefine osnovnih organizacij zveze sindikatov, v katerlh teče prav zdaj razprava o osnutkih kongresnlh dokumen-tov. V središču pozornosti je osnutek „Nalog Zveze slndlkatov Slovenije v boju za nadaljnji družbenoekonomskl razvoj na so-cialističnih samoupravnih temeljih", v katerem so poudarjene na-loge sindikata za utrjevanje položaja delavcev v odnosih družbene reprodukcije, kot jo opredeljujela ustava in zakon o združenem delu. Osnutek nalog je dovolj dobra podlaga za akcijo organizacij In organov zveze sindikatov za spreminjanje razmer In utrjevanje samoupravnega načina odločanja ter za usmerjanje slndlkalnega dela v žariščne probleme naše družbe. V pripravah na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenfje je po-trebno v vseh okoljih spodbujati dosledno samoupravno reševa-nje problemov, se spopadati s formaliziranjem In blrokratlzlra-njem odločanja ter se zavzemati za odpravo vsega, kar je bllo do-slej pri poslovanju In odločanju slabo In neučlnkovito. Javna razprava o dokumentlh za 10. kongres Zveze slndikatov Slovenije bo nedvomno pokazaia, >11 so osnutkl dovolj mobillza-cijski In all usmerjajo sindikalno delo v reševanje temeljnih pro-blemov gospodarjenja na samoupravnih socialističnih osnovah. to, da je v zadnjem času na domačem tržišču mnogo manj reprodukcijskih mate-rialov kot jih je bilo še pred nedavnim. To pa seveda povečuje potrebno po uvozu. Tako hitro spreminjanje pogojev gospodarjenja pa ima hude posledice in v Gorenju se otepajo z izgubo. Na padec dohodka negativno ugodne za nove izvoznike, torej tiste, ki v preteklosti niso veliico izvažali. Člani sindikata v Gorenju poudarjajo, da je potrebno v bodoče kar najbolj izpostaviti vprašanje odgovornosti. Veli-kokrat odgovornost zameg-ljujemo z izgovarjanjem za objektivne težave, ki so sicer prav gotovo prisotne, vendar pa je res tudi, da bi lahko z GIP Vegrad Titovo Velenje Naloge 56 sindikalnih skupin Delavci Gradbeno mdustrij-skega podjetja Vegrad se v teh dneh že pripravljajo na 10. kon-gres Zveze smdikatov Slovenije in 9. kongres Zveze sindikatov Ju-goslavije. Na razširieni seji izvr-šnega odbora konference osno-vnih organizacij sindikata, ki je bila v začetku julija, so sprejeli konkreten program aktivnosti. Ponovno so verificirali sindikalne skupine, ki bodo imele v prihod-njih dneh pomembne naloge. Teh sicupin imajo v Vegradu kar 56. Na sejah bodo obravnavale kon-gresno gradivo, spregovorili pa bodo tudi o vseh tistih vprašanjih, ki so v Vegradu še nerazrešena. Skupina, ki jo je imenoval iz-vršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata, je za sindi-kalne skupine pripravila vpraša-nja, na katera bodo odgovaijali in na ta način opozorili na vse po-manjkljivosti. Po končani raz-pravi v osnovnih organizacijah, bo ta skupina obdelala gradivo in pripravila določene zaključke. Predvsem želijo v Vegradu v predkongresnem obdobju pono-vno izpostaviti nagrajevanje po delu, ktje sicerže zaživelo, vendar se srečujejo na tem področju s številnimi pomanjkljivostmi, ki jih bo potrebno nemudoma od-praviti. Predvsem prihaja do te- žav pri delth, kt jih je težje meriti. Spregovoriti bodo morali tudi o stabilizacijskih prizadevanjih. Ugotavljajo namreč, da na vseh področjth še vedno niso dovolj dosledni. Več pozornosti bodo morali posvetiti tudi ureditvi družbenega standarda zaposlenih po gradbiščih in v samskih do-movih, enotneje pa bodo moraii razrešiti tudi vprašanje prehrane med delom. Seveda pa bodo člani osnovnih organizacij sindikata v predkon-gresnem obdobju prav gotovo opozorili še na mnoga druga vprašanja. M. Zakošek JUV TOZD Tovarna usnja Soštanj Ustavni položaj delavcev V Tovarni usnja Šoštanj, tozdu Industrije usnja Vrhni-ka. delujeta dve osnovni organizactji sindikata, med delom obeh pa »bedi« konfe-renca sindikata. Za boljše delo so se delavci povezali še v sindikalne skupine. »Tako kot v ostalih organizacijah združenega dela velenjske občine tudi v naših sindikatih tečejo aktivnosti v pripravah na sindikalna kongresa. V nekaterih sindikalnih skupi-nah so delavci o gradivu že razpravljali, v drugih tečejo razprave sedaj. Izdelali smo akcijski program, vendar še ta ni dokončen. Osrednja točka programa je namenje-na gospodarjenju naše te-meljne organizacije, saj smo se lani» našli med izgubaši. Nič manj ni pomembno tudi nadaljnje gospodarjenje, saj se že ob polletju srečujemo s pomanjkanjem surovin in pomožnega materiala, ki je skoraj v' celoti iz uvoza. Precej pozornosti bomo v razpravah namenili iskanju novih programov proizvod-nje. Z nekaterimi smo že poskušali, vendar se niso najbolje obnesli,« je povedal pjodpredsednik konference sindikata v šoštanjski tovarni usnja Drago Vrčkovnik. V akcijski program, ki še ni dokončno izdelan, so Šoštanj-ski usnjarji zapisali tudi , da je treba oceniti ustavni polo-žaj njihovih delavcev in učin-kovitost osnovnih organizacij sindikata pri uresničevanju obveznosti ter pravic. Kot je povedal naš sogovornik, bo-do v razpravah v sindikalnih skupinah ocenili dosedanje delo sindikata in se dogovori-li za naloge v prihodnje. Vsa njihova prizadevanja bodo v celoti namenjena uresničeva-nju ciljev gospodarske stabili-zacije, predvsem iskanju možnosti za izhod iz nerožna-tega gospodarskega položaja znotraj njihove temeljne or-ganizacije. Torej, prizadevali si bodo poiskati rešitve v lastnem delovnem okolju. »10. kongresa zveze sindi-katov Slovenije se bo udeležil en naš delegat. Pred nami je še veliko nalog, ki jih mora-mo do takrat uresničiti. Kljub dopustniškemu razpoloženju nam prizadevnosti ne manjka tudi v teh dneh, saj se zaveda-mo, da moramo biti pripra-vljeni na tako pomemben dogodek,« je zaključil pogo-vor Drago Vrčkovnik. boljšo organiziranostjo dela in doslednejšim izvajanjem zastavljenih nalog naredili marsikaj. Sindikat bo v bodo-če zahteve po odgovornosti dosledno izpostavljal in zah-teval tudi določene ukrepe. Prepričani so namreč, da bodo lahko le tako dosegli cilje, ki so si jih zastavili s planom in sanacijskim pro-grampm, ki ga sedaj potrjuje-io. V zadnjem času so v osnov-nih organizacijah sindikata TGO Gorenja veliko govorili tudi o različnih ugodnostih, ki jih imajo delavci v delo-vnih organizacijah velenjske občine. Zaradi nizkega do-hodka, ki ga v zadnjem času dosegajo oziroma zaradi tega, ker nimajo takega položaja kot delavci v nekaterih dru-gih delovnih organizacijah, tudi neproizvodnih, nimajo dovolj sredstev za izboljšanje delovnih pogojev, na nakup stanovanj, za organizacijo organiziranega letnega oddi-ha. Če pogledajo te pravice na posameznega delavca v različnih delovnih organiza-cijah, so razlike tako velike, da je potrebno o tem sprego-voriti in pogoje izenačiti. Mira Zakošek ERA TOK Koplas Titovo Velenie Deset uspešnih let V Erini temeljni organiza-ciji kooperacije Koplas os-novna-organizacije sindikata ne počiva. Še posebej pri reorganizaciji v lanskem letu so imeli veliko dela. Nadvse aktivno so sodelovali v pri- »Z delom sindikata smo zelo zadovoljni,« pravi predsednik OOZS Boris Rak pravah na izdelavo samou-pravnih aktov in opravili volitve za samoupravne orga-ne. Osnovna skrb sindikata tega 32 članskega kolektiva pa je bržkone sproti spremlja-ti gospodarske rezultate. »Z letošnjimi polletnimi smo zadovoljni,« nam je med drugim dejal predsednik os-novne organizacije sindikata, Boris Rak in nadaljeval: »Plan smo uresničili v tem polletnem obdobju s 5' odstotki. To je ugodno, smo letošnji plan, v primer vi z ianskim doseženim, i večali za 30 odstotkov. Mi no si prizadevamo poveč tudi izvoz, predvsem na k< vertibilno področje. Kajti tako si bomo zagotovili lasi devizna sredstva za rep dukcijski material. Seveda bomo na tem področju do gli dobre rezultate le. če bomo povezali in posames interese kooperantov zdru li. Poleg gospodarskih vp šanj smo našo skrb in pozi nost namenili tudi stanova skemu vprašanju, rekreai in letovanju naših delavci Čeprav skromno bomo letošnjem letu proslavili letnico ustanovitve koope cije. Organizirali bomo srei nje kooperantov ter vs< tistim, ki že deset let sodelu jo z našo temeljno organiza jo. podelili priznanja. Tudi o dokumentih za kongresn ZSS smo že razp vljali na sestanku izvršne odbora, te dni pa še v osno' organizaciji sindikata. Sp govorili smo še o predlag; delegatki za 10. kongres in tudi potrdili,« je sklenil poj vor naš sogovornik Bo Rak. B. Muge KUP/MO DANES, NE ČAKAJM0 JUTRI! 0d 16. avgusta do 15. septembra bo v NAMI TITOVO VELENJE sezonsko znižanje cen pomladansko letne garderobe. Do 40% ceneje boste lahko kupili: • otroško, žensko in moško konfekcijo, . • otroške, ženske in moške pletenine, • srajce in bluze, • čevlje in • izdelke usnjene galanterije. VNAMITITOVO VELENJE VAS PRIĆAKUJEJOI M ,,NAS CAS", glasiio Socialistične zveze delovnega Ijudstva. izdaja Center za In-formiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ CAS" je bil ustanov-Ijen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinaist-dnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor In glavn: urednlk), Stane Vovk (odgovorni urednlk), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Scdež uredništva in uprave: Titovo Velei\je, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. ttrzojavni nasiov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za izozemstvo 720 dinarjev). Letna naročnina za Naš čas z rubriko Uradni vestnik obfine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, druzonopoli-tične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, šte-vilka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. in tisk in odprema: CGP Večer Maribor. Nenaročenih rokoplsov fotografij ne vračamo. Za „NAS CAS'* se po mnenju sekretariata za informacijo iz-vršnega sveta SkupšČine SR Slovenije števUka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačujc temeljni davek od prometa proizvodov. 12. avgust 1982 ★ Titovo Velenje VSREDIŠČU P0Z0RN0STI •k stran 3 Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje Uspešni tudi na tujih tržišcih _ . . . • ____v _______ ____i„:„ „i,„i; /in Zadnja leta, posebej po letu 1977, se Elektrokovinar-ska oprema intenzivno vklju-čuje v zunanjetrgovinsko me-njavo. Taje bila tudiosnovno vodilo pri sestavi srednjeroč-nih planskih dokumentov. Izvoz je postal razvojna pot delovne organizacije, ne le zaradi prodaje na tuja tržišča, ampak tudi zato. da bi jim omogočil pridobivanje novih tehnoloških rešitev. Prejšnja leta so izvažali gotove izdelke in storitve. Tako so opremili z inštalacijami samopostrežne trgovine v republiki Mali ter več objektov v Libiji. Izvajali pa so tudi investicijska dela v Iraku. Tja so neposredno izvažali njihovo delo in način dela. Na tuja tržišča so proda-jali tudi velik del proizvodov iz skoraj vseh programov ter se.tako priučili kvalitetflejših opravil in izboljšali tehnolo- gijo- Zahteva po izvozu je bila v delovni organizaciji prisotna tudi zaradi potreb po uvozu, saj so si le tako lahko zagota-vljali nakup potrebnih repro-dukcijskih materialov. Od lanskega poletja naprej pa ima izvoz seveda še večjo vlogo. V EKO so sprejeli poseben dokument. imenova-li so ga projekcija uvoza in izvoza v letu 1982. in v tem dokumentu opredelili strage-gijo zunanjetrgovinske me-njave, organizacijo tega dela ter kadrovske naloge. V letošnjem letu naj bi imel največji delež pri prodaji na tujih trgih program strešnih elementov (okna »Pural«), potem inštalacijska dejav- nost. ter programa orodjar-stva in pohištvenega okovja. Z analizo tujih tržišč so ugotovili. da so lahko izvozno uspešni prav vsi njihovi pro-grami. Tako za program strešnih elementov iščejo možnost prodaje pri vseh naših sosedih, pohištveno okovje bodo prodajali pred-vsem na zahodna tržišča, in-štalacijske dejavnosti pa bo-do nudili državam v razvoju. Raziskave so pokazale, da je nadvse kakovostno tudi nji-hovo orodje, zato bodo sktl- šali njegovo prodajo preus-meriti z nekonvertibilnih trgov na konvertibilno po-dročje. Finančno so bili letošnji načrti zastavljeni tako, da bi izvozili za 81 milijonov dinar-jev proizvodov in storitev, kar je slabih 10 odstotkov celot-nega prihodka, ustvarjenega v temeljnih organizacijah. Za potrebe uvoza bodo v letoš-njem letu po predvidevanjih poraBtli okoli 15 milijonov din in za devizno soudeležbo V tozdu Serijska proizvodnja so se odrekli kolektivnemu dopus tu, da bo pravi čas pripravljena pošiljka za izvoz okoli 40 milijonov din. Tako je pokritost izvoza z uvozom pozitivna. Kljub prizadevanjem, da bi povečali izvoz, pa so v prvih letošnjih mesecih, bolj uresničevali načrt uvoza, šele v drugem trimesečju so se odprle nove izvozne možno-sti. Sklenjenih je bilo nekaj zanimivih pogodb, zato v poletnih mesecih delavci v tozdu Serijska proizvodpja niso mogli na kolektivni do-pust, saj je potrebno v kar najkrajšem času dokončati sprejeto naročilo. Za tovarno IBM v Italiji ižtielujejo kabel-ska vezja za računalnike. Pravkar teče tudi proizvodnja 3730 oken »Pural« za izvoz na Madžarsko. V tem tednu gredo na pot prve pošiljke. Pripravljajo se tudi na jesen-ski sejem v Budimpešti, na katerem upajo, da bodo pod-pisali pogodbo za predajo še nadaljnjih 3000. »Pural« oken. Na zahodna tržišča skušajo prodreti v sodelova-nju z Gorenjem. Njihova pomoč naj bi jim omogočila prodajo pohištvenegaokovja. Sklenili so tudi pogodbo za izvoz pohištvenega okovja v Iran. Za celotno delovno organizacijo pa je izredno zanimiv posel, ki naj bi ga skupno z ljubljanskim zastop-ništvom Hermes uresničili za avstrijsko podjetje Mayer. V zadnjem času se je pokazalo še veliko drugih možnosti izvoza, ki jih bodo v organi-zaciji združenega dela Elek-trokovinarska oprema Titovo Velenje ob zavzetosti vseh delavcev prav gotovo uspeš-no uresničili. B. Zakošek SIPAK Titovo Velenje Izvoz odvisen od oskrbe z V preteklih letih so delavci Sipaka, ki proizvajajo izdelke in opremo za pakiranje raz-ličnih proizvodov, dosegali dobre poslovne rezultate. Se posebej so bili uspešni lani, saj jim je uspelo močno dvigniti produktivnost dela, bolje so organizirali delovni proces, izkoristili pa so tudi notranje rezerve. Na osnovi teh rezultatov so si tudi zastavili letošnje načrte. Ob polletju ugotavljajo, da je težko obdržati lani doseže-no akumulacijo, predvsem zaradi velikih podražitev in porrianjkanja reprodukcijskih materialov. Tozd Plastični izdelki potrebuje kar 70 od-stotkov surovin iz uvoza, pretežno s konvertibilnega trga. Poudariti ,pa seveda velja, da so delovne organiza-cije izdelke, ki jih sedaj izdelujejo v tem tozdu, do nedavnega uvažale' izključno s konvertibilnega področja. Delovno organizacijo Sipak je močno prizadel novi deviz-ni zakon. V preteklosti so si namreč devizna sredstva za-gotavljali tudi s posrednim izvozom. Po novem deviz- nem zakonu pa delovne orga-nizacije nimajo niti toliko deviznih sredstev, da bi po-krile stroške lastne pro'izvod-nje in jih tako tistim, ki so v njihovem izvozu prav tako posredno udeleženi, ne more-jo odstopiti. To pa je tudi eden glavnih vzrokov, da se v Sipaku srečujejo s tolikšnim pomanj-kanjem reprodukcijskih ma-terialov. V prvem poletju so dobili le 60 odstotkov načrto-vane količine surovin, v dru-gem polletju letošnjega leta pa surovin sploh še niso dobili. Proizvajalca polipro- pilena; ki je osnovna surovina v tozdu Plastika, v Jugoslaviji ni. Trenutno se dogovarjajo za "sovlaganje sredstev v to-varno Hipol Odžaci, ki naj bi že v prihodnjem letu pričela s proizvodnjo polipropilena. Vendar pa bi morala delovna organizacija Sipak. glede na sedanje potrebe po tem mate-rialu, prispevati za dokonča-nje investicije kar 40 milijo-nov dinarjev, česar seveda ne zmorejo. S sovlaganjem bi si zagotovili samo prednost pri dobavi materiala, saj bo mo-rala delovna organizacija Hi-pol pretežni del proizvodnje izvažati, da bo tako odplače-vala opremo, ki je uvožena. ERA TOK Kmetijstvo Soštanj Izvoz za uvoz Da bi si zagotovili potreb-ne devize sovlagajo sredstva v turistične objekte. Tako ima-jo sporazume s Kompasom in Razvojnim centrom iz Celja. V preteklih letih Sipak ni izvažal na konvertibilno po-dročje, letos pa načrtuje izvoz na ta tržišča v vrednosti 3 milijone dinarjev. V prvem polletju so načrt uresničili le v višini desetih odstotkov, vendar kljub temu upajo, da bodo zastavljene cilje dosegli, saj potekajo številni dogovori za izvoz njihovih izdelkov. S podjetji na zahodnih tržiščih se dogovarjajo tudi za dode-lavo materialov (zagotovili jim bodo material, ki ga bodo v Sipaku predelali. izdelke pa potem prodali nazaj na njiho-vo tržišče). Uspešneje pa delovna or-ganizacija Sipak prodaja iz-delke v vzhodnih evropskih deželah, kamor nameravajo letos izvoziti za 14 milijonov dinarjev izdelkov. Izvozni načrt za prvo polletje so skoraj dosegli in ga bodo do konca leta gotovo uresničili. saj so se že dogovorili za dva večja izvoza v Nemško demo-kratično republiko in Sovjet-sko zvezo. Seveda so pogoj za izpolnitev teh nalog zadostne količine potrebnih materia-lov. M. Zakošek V izvozna prizadevanja se s svojim sorazmerno majhnim deležem v'ključuje tudi TOK Kmetijstvo Soštanj. Za letošnje leto so zaposle-ni načrtovali. da bodo izvozili na konvertibilno tržišče toli-ko svojih proizvodov, da bodo iztržili toliko deviz, kot jih morajo združevati za uvoz surovin. ki jih potrebuje me-šalnica za izdelavo močnih krmil za perutninsko proiz-vodnjo. V prvotnem izvoz-nem načrtu so predvideli jredvsem izvoz piščancev. imelja in goveda. Vse to naj jim bi prineslo šest milijonov dinarjev. s čimer bi nekako pokrilo uvoz z izvozom. Niti pa so jim »zmešale« spre-membe glede ostanka deviz-nih sredstev izvozniku. »To je narekovalo nova prizadeva-nja, saj smo morali naš prvot-no načrtovapi izvoz postaviti na realnejša tla. Da bi si' zagotovili potrebne devize za normalno proizvodnjo, smo se povezali s Perutnino Za-log. s katero bi se skupaj pojavili na konvertibilnem tržišču. Vendar so bili rezul-tati razgovora povsem dru-gačni od naših pričakovanj. Možnosti za izvoz piščancev ni, ker Perutnina Zalog nima osvojenega zunanjega tržišča. Naša razmišljanja so zato šla y smeri povečanega izvoza govejega mesa in jabolk. Trenutno načrtovani izvoz ne pokriva uvoza. V drugi polo-vici letošnjega leta bomo po predvidevanjih izvozili za okoli ćlva milijona deviznih dinarjev, s katerimi bomo lahko pokrili le polovico uvoznih potreb. Iz trenutne zagate nam pomaga Hmezad Žalec, kar pa seveda še zdaleč ni dolgoročna rešitev,« je povedala vodja plansko ana-litske službe v TOK Kmetij-stvo Šoštanj, Anica Vrabič. Devizni položaj torej tudi v šoštanjskem TOK Kmetijstvo ni prav nič rožnat. Vsake tri mesece morajo združiti za okoli 2 milijona đeviz za mešalnico. »Zaloga« deviznih Bodo uspeli z izvozom na konvertibilno tržišče? Temeljne in-druge organizacije združenega dela z območja ob-čine Velenje so dosegle do kooca jonija, po zadnjih podatkih, z izvozom proizvodov in storitev skupaj nad 2 milijardi 44 mllljo-nov dinarjev celotnega prihodka. Gospodarstvo Sateške doline je ob polletju z 48,7 aS CSS NAŠIKRAJIIN LJUDJE Titovc Velenje ★ 12. avgust 1982 Mala anketa Biizu je... I'olctji: NL' |c žc prcvcsilo v drugo polovico. Mnogi so /c bili na dopiisiu.' nckalcri so \ lcm času. prcccj iicla\cc\ pa bo otlšlo na lclnioddih \ naslcdnjih dncli. pa tudi šc \ scptcmbru. Pevski zbor z Rečice ob Savinji Pesem krepi tovarištvo Še enkrat Kdo komu krade? Prav gotovo se vsak pošten človek zgrozi. če sJiši besedo »krade«. Še posebno pa, če je za to dejanje brez prave osnove po krivici obsojen. Zalo me je naslov članka v časopisu Naš čas »Kdo komu krade« še posebno ogorčil, in to ob branju zelo pristranske vsebine članka. ki nima pri opisovanju in ocenjevanju raz-mer s področja vodnega gospodar-stva. strokovno gledano, nobene realne vsebine in smisla. Če se že opredelimo. da nekdo krade. smatram. da lahko za to obsojamo samo živo bitje, nikakor pa te lastnosti ne moremo in ne smemo prisoditi naravnim pojavom, ki jih. etično gledano. za očitna dejanja ne moremo ftbsoditi, kaj šele kaznovati. Res je. da vsaka organizirana skupnost, tako tudi naša samou-pravna socialistična družba. ureja področja dejavnosti z dogovori, sporazumi. zakoni in drugimi razni-mi predpisi. Tako je tudi pri nas urejeno in organizirano delovanje in skrb za delo na področju vodnega gospodarstva. Še posebno se skrb za urejanje in vzdrževanje vodnega režima pri nas odraža v dobri samoupravni organi-ziranosti, kjer lahko sodeluje prek delegatskega sistema vsak občan. Vsi pripravljeni planski doku-menti in predlogi, ki se nanašajo na urejanje in vzdrževanje vodnega režima, se samoupravno usklajujejo. Potrjuje jih skupščina Območne vodne skupnosti Savinja-Sotla. Na sejah skupščine so navzoči delegati zbora uporabnikov in zbora delav-cev na vodah z enakimi pravicami odločanja. Tako ne more nihče trditi in "očitati. da se. žal skromno odmerje-na sredstva za potrebe vodnega gospodarstva. trošijo neracionalno ali mimo samoupravno sprejetih sklepov in dokumentov. Pri tem pa moramo še posebej naglasiti. da so dejanske potrebe ,za urejanje in vzdrževarije vodotokov neprimerno mnogo večje. kot pa imam'o na voljo zbranih sredstev. Čeprav smo za odpravo poplav in za urejanje vodnega režima v zad-njih 25-letnih ogromno storili, je še vedno mnogo odprtih vprašanj, ki jih bomo morali še storiti za izboljša-nje vodnega režima. Zelo dobro se zavedamo in vemo, daje med temi odprtimi.vprašanji še vedno hudourniško 4>odročje Gor-nje Savinjske doline s posebnim poudarkom na reko Dreto. ki je po vsej svoji dolžini toka, od Nazarij do Nove Stifte, še vedno izrazito po-plavna in hudourntška. Vsi se tudi dobro zavedamo škode in posledic. ki "jo za sabo puščajo vsakoletne visoke vode po colotni Zadreški dolini. Takšno stanje vodnih in poplav-nih razmer Drete vsi dobro pozna-mo in vemo, da bilo nujno pričeti s sistematično regulacijo od izliva v Nazarjah navzgor. Le tako bi lahko zmanjšali ali pa povsem odpravili vsakoletne poplave in škodo, ki jo povzročajo visoke vode. Vse to pa je vezano z velikimi sredstvi, ki jih žal, kljub dobri volji, spričo drugih tudi pomembnih vodnogospodarskih del. do danes še nismo našli. Kljub temu. da smo regulirali Savinjo skozi Nazarje, obnovili Nazarski jez, opravili več večjih in manjših obrežnih zavarovanj, obno-vili vse vodnogospodarske pomemb-ne jezove na Dreti ter cel kup drugih ukrepov za izboljšanje odtočnih razmer. niti Savinja, niti Dreta do danes še nista urejeni tako, kot bi to moralo biti. Komu pripisati krivdo za to? Mislim, da ne moremo nikogar obsojati in kriviti. ker je vse tesno povezano in odvisno od denarja, ki ga za te namene vsi skupaj zelo pičlo odmerjamo. Težko je valiti krivdo na kogarko-li. najlažje pa je sikati namišljene vzroke. zakaj ni vse tako, kot bi želeli, da bi bila Dreta in Savinja v Nazarjah urejeni tako. da ne bi več poptavljali in da ne bi povzročali škode. Podjetje za urejanje voda Nivo Celje je v okviru vzdrževalnih del še pred oktobrsko vodo leta 1980 organiziralo čiščenje nanosa iz kori-ta Drete v Nazarjah in očistilo neustrezno grmovno zarast, kar je sicer, po zakonu, dolžnost lastnikov obrežnih zemljišč oziroma upravljal-cev. Vedetipa je treba, da s temi deli ni mogoče bistveno vplivati na odtočne razmere. Trditev pisca član-ka 6 zajezitvi Drete po Savinji zaradi neočiščene struge in obrežij pa je laična. Z večjim sodelovanjem z obrežni-mi lastniki in občani bi se dalo marsikaj rešiti in izboljSati odtočne razmere vodotokov. Žal pa večina občanov, ki živijo ob vodah, zelo radi iščejo le svoje pravice, da ne govorimo o dolžnostih, ki se jih iz sebičnih raztogov kar v največ primerih ne zavedajo. Ob hudem neu'rju oktobra 1980 leta je nastopila zelo visoka voda, ki jo ocenjujemo za 100-letno. Prav tako je ob istem času narasla reka Savinja, kot to živi ljudje ne pomni-jo. Ob tako izrednih vodnih razme-rah je bila poplava neizogibna, saj niti Savinja niti Dreta nista urejeni in dimenzionirani za tako visoko vodo. Pri tem je nesmiselno kriviti ali drugače na razne načine sebično in neodgovomo obdolževati, iskati krivce, pretiti, groziti z zaporom nekakšnim namišljenim krivcem in podobno. Vsi odgovomi pri Podjetju za urejanje voda NIVO se dobro zave-damo svojih obveznosti in dolžnosti in s polno mero zavesti v okviru danih možnosti ukrepamo tako, kot je v smislu dobrega gospodarja na vodah potrebno. Za izboljšanje vodnih razmer smo, glede na dane možnosti, po svoji vesti in strokovno vedno storili vse, da bi bil vodni režim na porečju Savinje in Sotle kar najbolje urejen, kar velja tudi za Nazarje in Dreto. Glede na vsebino članka »Kdo komu krade!« pa moramo ugotoviti in opozoriti, da z obrekovanjem, neutemeljenimi obsodbami in neod-govornim klevetanjem ne bomo odpravili poplav, pač pa bomo morali te grde navade opustiti in se z boljšimi odnosi in s samoupravnim dogovarjanjem spoprijeti z delom. Jože Perčič. Nivo Celje vodja rečno — nadzorne službe Rečičke pevce družita ljubezen do petja in neizmerno tovarištvo trenutno njegovega predse-dnika. ki poleg tega pridno zapisuje vse o delovanju dru-štva in zbora. Ob vsem zanimanju za lepo domačo pesem pa imajo te-žave s podmladkom. Mlajši pevci namreč težko »prena-šajo« rednost in resnost seda-njega zbora. čeprav njegovi člani niso ljubosumni na mlajše in se ne zapirajo v svoj ozek krog. Takšno domnevo je zanikal tudi edini pevec, ki so ga v svoje vrste pridobili v dvanajstih letih. Deleženje bil velike mere razumevanja in pomoči. le na red se je moral privaditi. Zbor je po letih torej star, člani pa po srcu še vedno mladi. Nastopajo takorekoč povsod. Ne()ogrešljivi so v kraju. pa naj gre za proslave oziroma druge najrazličnejše prireditve. Tudi izven Rečice se podajo s svojo pesmijo, predaleč pa njihove težnje ne segajo. Zavedajo se namreč svojih sposobnosti, čeprav so pri tem morda celo preskro- mni. Ob vsej svoji resnosti so dobri tovariši. ki na prijetno družbo nikoli ne pozabijo. Vsako leto se zberejo na to-variškem srečanju. ki glede družabnosti in pestrosti nima primerjave. Na srečanje po-vabijo tudi žene in se jim tako oddolžijo za razumevanje, s katerim spremljajo njihovo pevsko vnemo. Dejstvo je. da so člani zbora vključeni v življenje in akti-vnosti v krajevni skupnosti. za petje pa kljub temu vedno najdejo čas. Zgledno sodelu-jejo s kulturno-prosvetnim društvom Franc Skok. ki jim je kupilo tudi obleke (prve so si nabavili sami). V domu so si z lastnim delom uredili pev-sko sobo in pri tem prispevali tudi nekaj lastnih sredstev. Številne so tudi njihove lastne skladbe, ki jih ob narodnih veselo prepevajo. Veselijo se torej svojega dela in uspehov, ob težavah pa ne obupujejo in jih s trdno voljo premagujejo. J. Plesnik Šaleški alpinistični odsek Uspešni kljub slabemu vremenu Letošnje slabo vreme v Centralnih alpah je tudi alpinistom Šaleškega alpinističnega odseka preprečiio opraviti vse načrtovane vzpone. V Chamonix so odpotovali skupaj s člani PD Mozirje, ki so bili namenjeni na 4810 m visoki Mont Blanc. Ker lepega vremena ni bilo, so člani Šaleškega alpinističnega odseka spremenili prvoten načrt ter v slabem vremenu v noči od 28. na 29. julij preplezali Frendojev steber v Augille du Midi (V, povprečna naklonina ledu 55 stopinj), visoke 1300 m. Steno sta preplezali navezi Kotnik-Avberšek in Vovk-Cerjak. 28. julija pa so se skupaj z člani PD Mozirje povzpeli na Mont Blanc tudi trije pripravniki Šaleškega alpinističnega odseka. To so bili Preložnik, Lukič'in Urbanc. Vzpon pa sta vodila člana ŠAO Jošt in Lihtineker. 1. Avberšek V dokaj pestro društveno dejavnost krajevne skupnosti Rečica ob Savinji nedvomno sodi tudi dvanajst članov moškega pevskega zbora. ki deluje v okviru kulturno-pro-svetnega d'ruštva Franc Skok. Organizirano so pričeli pre-pevati leta 1968, ko so s pe-smijo dopolnili tovariše iz dramske sekcije na predstavi »Divjega lovca«. Začetek je bil obetaven in takratni zbo-rovodja Matija Ugovšek je pevce strnil v zbor, ga vodil do leta 1974. v skoraj enaki za-sedbi pa pojejo še danes. V začetku jih je bilo celo nekaj več. do danes pa so vzdržali le najbolj vneti ljubitelji domače pesmi. Matijo Ugovška je nad-omestil Darko Atelšek. ki je do leta 1979 prihajal na vaje celo iz Ljubljane. Ljubezen do domačega icraja in razume-vanje s pevci sta bila močnejša od razdalje. Pozabiti ne bi smeli, tudi marljivega Ivana Strašeka, dolgoletnega člana zbora. Današnjo ankcto smo narcdili \ Donni vclcnjskih ru-darjcv v I icsi. Prcpričali smo sc. da laliko v njcm dclavci lctujcio ru/mcroma poccni. Stanko Ku-jUpPHbj^ mar — ^Mizar-| ^^^JHn ska dejavnost: ^MttlBk "Sedcm lct žc ^^ jpH nismo bili na morju. Zgraditi smo si morali novo hišo. ker jc bila stara na rušncm po-dročju. ZaU) za dopust ni bilo časa. V h'icsi smo žc čctrtič. Z mano sta šc žcna in hčcrka. Radi lctujcmo tukaj. saj jc tako blizu in nam ni trcba skrbcti za hrano. Pomcmbna pridobilev doma je tudi topla voda v sobah. Tukaj siiio / vscm zadovoljni. morda bi bil lahko lc /ajtrk včasih še bolj pcstcr.ii ^J^že^ Skafe • ^ ^ scm del'al 'v KiO Gorenje" Moram rcči. da imajo na Rcki /clo dobro ureje-no lctovanjc dclavccv. Sploli to vclja za prc/ivljanjc dopusta v l-'iesi. Niti svojcga prcvo/a nc 'potrohujcš. čc prc/ivljaš dopust tukaj. saj jc organi/.iran prcvoz z avtohusi. Mi smo prišli (na dopust scm / ž.cno in dvcma otrokoma) scm / avtobusom. saj snio tako privarčcvali na bcnci-ihi. i/ognili pa smo sc tudi živčne vii/njc. Danica l^edi-nek: »Sama ni-scni /aposlcna. mož pa dcla na Reku. Imava dva otroka in v glavnem zaradi njiju prihajava v Fieso. Otroka se tukaj počuti-ta kot doma. Zato niti ni čudno. da smo tokrat že sedmič v domu rudarjev. Udobje je sedaj. ko so uredili toplo vodo v sobah. še večjc. Tudi s hrano smo zado-voljni. enako s prijaznostjo zapo-slenih. Morda bi lahko organizi-rali le več prireditev ob večerih in uredili otroško igrišče za otroke. pa kak.šen prostor v domu. kjer bi sc lahko zadrževali ob dežju.« Franc Kav-nik — Termo-elektrarne Šo-štanj: »Deset iJHL^^! dni. kolikor jih |gP^ otrokoma pre- ~ 'flftkpr i~ živel v Fiesi. bo — jflH ravno dovolj. ^ - da se naužije- mo morskega zraka in vode. Preostali del dopusta pa bom preživel doma. ob krajših izlctih. nabiranju gob ipd. V Fiesi smo žc omsič. Sem radi prihajamo. saj nam vsc ugaja: okolje. hrana. družba. Resnično si prizadevajo. da bi se tukaj kar najbolje počutili.« sprejeli bi lah-ko še več delav-cev. saj radi prihajajo v Fieso. Mislim. da je dom veliko prido-bil z napeljavo tople vode v sobah. ki jo ogrevamo. Za goste skrbi 19 delavcev od nas je 6 redno zaposlenih drugi pa so sezonski oziroma priložnostni delavci. Upamo. da bomo lahko žc do prihodnjega leta uredili klubski prostor. Prizadevamo si tudi. da bi jim kar najbolj ustre-gli s hrano. vendar imamo včasih tcžave. kcr pač ne dobimo vsega. kar želn^o Skratka. trudimo se. da kar najbolje ustrežemo vscm. ki v Fiesi letujejo da poteni kar najbolj zadovoljni odhajajo do- Mladi na Konovem Povsod imajo „vmes" svoje prste! V krajevni skupnosti Vinska gora si prizadevajo, da bi kar najbolj posodobili krajevne ceste; večina jih že hna asfaltno previeko. Letos jim je uspelo asfaltirati cesto od Štravsa do Ograjenška in od Prelske do Mej v skupni dolžini 1,5 kilometra. (M. Z.) Le malo mladinskih organiza-cij v občin Velenje se tako zavze-to vključuje v hitrejši napredek in razvoj krajevne skupnosti kot osnovna organizacija ZSMS Konovo. Skoraj ni prostovoljne akcije, kjer ne bi enakovredno poprijeli za delo z ostalimi kraja-ni, pa naj si gre za ureditev oko-lja ali pomoč pri izgradnji doma družbenopolitičnih organizacij. Vedno imajo ,,vmes" svoje pr-ste. „Pred dobrimi tremi meseci smo mladi Konovega izvolili no-vo predsedstvo. Zastavili smo si pester in obsežen delovni pro-3ram, zato smo se lotili dela ta-koj. V naši organizaciji je priza-devnih okoli 40 članov. Na delovnih akcijah se nas zbere še kaj več. Najbolj živahna dejav-nost je bila v mesecu maju. Pripravili smo kresovanje, ob tabornem ognju pa izvedli krajši kulturni program. Srečali smo se tudi z vrstniki Gaberk in Gorenja ter na skupnih pogovorih ugotavljali, zakaj ni take množičnosti, kot bi morala biti," j,e poudarila predsednica mladih na Konovem Zdenka Slatinjek. Da bj bilo delo njihove osnov-ne 'organizacije resnično razgiba-no, so izvedli anketo, s katero so „odkrili" interesna področja mladih Konovčanov. Spoznali so, da bodo morali mnogo bolje organizacijsko delati ter se večkrat srečati ne le na zabavah, ampak tudi pri udarniškem de-lu. Kot ugotavljajo, imajo dobre pogoje za delo, najti morajo le še „rdečo nit," ki jih bo bolje povezovala. Med načrtpvanimi nalogami prednjačijo delovne akcije. Z vsemi močmi se bodo vključili v izgradnjo toplovoda. Za krampe in lopate, kot pravi- jo, bodo poprijeli vsi. Povezali se bodo z občinsko konferenco ZSMS občine Velenje, da bo tokrat, ko bo delo v polnem zamahu, poslala na pomoč brigado. Ureditev doma družbe-nopolitičnih organizacij in ureja-nje okolja je njihova stalna skrb. To pa še ni vse. ,,Na zadnjem sestanku smo se mladi Konovega dogovorili, da bodo ob večjih kmečkih opravilih zavihali roka-ve ter pomagali našim kmetoval-cem pri spravilu pridelkov", je povedala naša sogovornica. Nadvse spodbudna akcija, ki bi morala dobiti posnemovalce še kje drugje. Seveda moramo povedati, da je precej članov os-novne organizacije ZSMS Konovo prizadevnih v prosvetno kulturnem društvu Lipa. „Predkongresno obdobje je pred nami. Dodobra smo predelali gradivo ter določili posameznike, ki bodo še posebej pozorno spremljali delo kongresa in druge sproti obveščali o vsem prek oglasnih desk", je pojasnil Zdenka Slatinjek. še marsikaj so mladi Konove-ga zapisali v svoj delovni pro-gram. Čeprav nimajo za svoje delo voljo veliko denarja, bodo ob skupni pomoči vseh ter s tes-nim sodelovanjem s krajevno skupnostjo, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju premagali prenekatere težave in se še prizadevneje vključili v aktivnosti za hitrejši napredek Konovega. še prej pa morajo urediti svoje vrste, zadovoljiti in-terese vseh članov ter pritegniti k delu starejše mladince. Kot pravi naša sogovornica, so mladi pripravljeni delati, volje imajo dovolj, nasvet ali pomoč starej-ših vrstnikov pa bi jim prišla še kako prav. Sotofje potolcov, U sU do nedavna poplavljala. Mlha in Branko Sevfnikar sta z zadovoljstvom razkazovala po- membno pridobitev krajanov LajS. Lajše pri Šoštanju Regulacija Bečovnice in Strmine Dolina pod cesto Šoštanj—Za-vodnje v Lajšah je bila do nedavne-ga močvirnato območje. Najprej so regulirali potok Bečovnica, da bi uredili športno letališče, lani pa so se lotili še regulacije levega potoka Bečovnice, to je Strmine, in same Bečovniee na začetku polja. Letošnjo pomlad pa so regulirali Bečovnico in Strmino ob njenem sotočju. O tej akciji je Branko Sevčnikar, predsednik vaškega od-bora Lajše v krajevni skupnosti To-polšica, med drugim povedal: ,,V okviru vaškega odbora Lajše smo doslej uspešno zaključili že prene- katero akcijo. Tako smo napeljali telefon, uredili ceste itd. Lani pa smo se tudi končno dogovorili tudi za regulacijo potokov Bečovnica in Strmina ob njunem sotočju. Dela je prevzel celjski NIVO in letos spo-mladi opravil glavna regulacijska dela. Včasih je bilo področje pod Lajšami resnično poplavno in moč-virnato. Z ureditvijo letališke steze, predhodnim drenažiranjem terena ter regulacijo sotočja potokov Be-čovnica in Strmina pa smo znatno izboljšali pogoje za pridelovanje se-na." Posebej vesel opravljenih del je bil Miha Sevčnikar, po domače Martinčev. „Dolgo časa smo govo-rili o tej nalogi, da bi jo letos napo-sled vendarle opravili. Regulacija je v glavnem potekala na naši zemlji. Sedaj bomo lahko uredili njivo, ve-liko hektar in pol, pa še travniki bodo boljši, saj potoka ne bosta več popravljala. Most čez reguliran potok pa bomo položili sami. Po-membno je, da so ob regulaciji po-ložili temelje zanj." Letošnja regulacijska dela v Laj-šah so veljala 4 milijone dinarjev. Besedilo in slika: H. Jerčič 12,avgust1982 ★ Titovo Velenje nas cas * stran 5 Franc Goričnik AMD Saleška dolina Znova razgibano Dejavnost avtomoto društva Šaleška dolina v Tito-vem Velenju je v zadnjem času ponovno zaživela. Ena večjih akcij je bila državno prvenstvo v motokrosu na Trebeliškem. Polno načrtov pa imajo tudi za drugo polletje. Za soboto, 21. avgusta pripravljajo na Trebeli-škem srečanje vseh članov avtomoto društva. Tri tedne kasneje. 18. septembra bodo pripravili družinski avto rally za memorial Ivana Grajžla. Tega dne bo tudi avto rally invalidov obči'ne Velenje. Septembra bodo pripravili tudi izlet v Pardubice. Tam si bodo ogledali svetovno prvenstvo v speedwayu za zlato čelado ČSSR. Ob občin-skem prazniku bo 10. oktobra veliko tekmovanje v moto krosu za nagrado Titovega Velenja. Ob športnih aktivnostih skrbijo tudi za šolsko deja- vnost. V sodobno opremljeni učilnici tečajniki hitro in lahko spoznavajo cestno prometne predpise. Tečaje or-gantztrajo vsak mesec, in sicer v dopoldanskem tn po-poldanskem času. Gasilsko društvo Sentilj Proslava lO.oktobra Ćlani gasilskega društva iz Šentilja, ki letos praznujejo 50-letnico gasilstva v kraju, so načrtovali, d'a bodo pripravili proslavo sredi avgusta. Ker pa jim še vedno ni uspelo dobiti gasilske cisterne in kombija, pa tudi gasilskega doma še niso dokončali, so se odločili, da bodo pripravili slovesnost 10. oktobra. Kljub dopustom delo pri gradnji gasilskega dorna ni zamrlo. Trenutno člani gasil-skega društva izvajajo za-ključna dela. narediti pa je potrebno še fasado. M. Z. Mozirska koča Prizadeven čebelar in gasilec Bo odprta tudi pozimi? S prestavitvijo regionalne ceste Titovo Velenje — Slovenj Gradev iz naselja Šalek so krajani Konovega ostali brez najkrajše povezave s to cesto. Zdaj je ta dolgo pričakovani cestni odcep vendarle urejen. Vozniki motornih vozil, ki bi radi z omenjene ceste zapeljali proti Konovemu, pa ne vedo, kaj storiti, Ali naj »ubogajo« talno označbo, ki usmerja vozila Droti cestnemu odcepu ali pa naj upoštevajo prometni znak, ki prepoveduje zavijanje proti Konovem? Ko-liko časa bo še tako? „Rent a car" Titovo Velenje „Posel gre kar dobro od rok!" NAŠIKRAJIIN LJUDJE Za našega današnjega sogo-vornika se nismo odločili zgolj slučajno. Želeli smo ga našim bralcem že večkrat predstaviti, toda vedno je prišlo kaj »vmes«. Franc Goričnik iz Rečice ob Paki nosi na svojih ramenih »že častitljivo« starost. »88 let bom star čez dva meseca«. pravi. sedem otrok je bilo pri hiši. Živi pa smo le še trije.« O mlado-stnih. rosno mladih letih govori s pravim navdušenjem. Učil se je mizarskega poklica. Njegov oče je imel doma mizarsko delavnico. Mladi kratkohlačnik mu je bil vedno za petami. Rad mu je pomagal narediti mizo, stol ali kaj podobnega. »Že kar nekaj sem dal »skoz.«. Kot 20 letni fante sem moral na fronto. Na Tirolskem sem bil težko ranjen. Kar devet mesecev so se borili za moje življenje v praški bolnišnici. Toda bil sem mlad in vzdržal sem. Vrnil sem se domov na eno oko slep. Zopet sem se lotil »tišlarije«. Oče je odšel v pokoj in prevzel sem obrt. Dočakal sem še drugo svetovno vojno. Kar hudo je bilo, toda korenina nikoli ne pozebe. Še vedno sem živ, pa tudi pri zdravju sem še kar«, pravi naš sogovornik. Za svojih 88 let je možak še vedno čil, nekoliko suhljat, a še kar kreposten. Kot pravi, se okoli zdravnikov ni pogosto sukal. Odkar ga je obiskal nazadnje, je minilo že nekaj let. Seveda je besfda nartesla tudi na gasilstvo in čebelarstvo, zaradi čeSar smo ga pravzaprav tUdi obiskali. Tu se je našemu sogovorniku »razvezal jezik«, kot pravimo. O čebelah, gasil-cih ve samo dobro. Povedati moramo, da je Franc najstarejši gasilec v občini Velenje. »Po prvi svetovni vojni, 20. leta. sem sodelujem, saj mi popestrijo enolični vsakdan«, je dejal naš sogovornik. S ponosom nam je pokazal tudi značke, priznanja, diplome, ki jih je pfejel za vestno in marljivo delo med gasilci. Teh ni malo. Upraviče-no je nanje ponosen, saj so nekatere med njimi dragocene. Čebele so njegova druga ljubezen. Z njimi se ukvatja od leta 1924 dalje. »Oče je bil že prej čebelar. Vzljubil sem te skrivnostne žuželke. kupil dva roja in čebelaril. Vzele so mi precej časa. Od njih pa sem imel tudi koristi. Spoznavati skrivnostni svet teh zanimivih žuželk je nekaj enkratnega. Le enkrat so se moje »prijateljice« razjezile in me pošteno »nažga-le«. Hudo je že bilo, ni pa boljšega zdravila za revmo kot čebelji strup. Rečem vam, še sedaj je nimarfi«, je z navduše-njem pripovedoval Franc. Tudi za čebelarjenje je prejel naš sogovornik lepo bero priznanj. Še posebej ponosen je na pri-znanje II. in III. stopnje Antona Janše. Še marsikaj koristnega in zanimivega nam je povedal. Tak prijeten pogovor smo skle-nili z vprašanjem, kaj sedaj počne. »Dela je kar precej. Vseskozi moraš »migati«. Za-stati ne smeš, ker potem obsto-jiš. Okrog voglov hiše se sučem vsak dan. Rad delam na vrtu, kdaj pa kdaj še stopim v delav-nico, ob nedeljah se odpravim na nogometno tekmo. Večere si krajšam z branjem knjig ali pa gledam televizijo. Vendar mi v zadnjem času pešajo oči, zato si bom moral poiskati kaj druge-ga. Še najbolje se počutim na kolesu, je zaključil najino kram-ljanje Franc Goričnik. Tatjana Podgoršek Stara dobra planinska postoja-nka na Mozirski plamni še naprej ostaja v zavetrju „viharnih" dogodkov na sosednjem rekreacij-sko turističnem centru Golte. Dejstvo sicer je, da ie s težavami žičmškega sistema tn hotela neločljivo povezana, dejstvo pa je tudi, da njena nekdanja privlačnost še ni usahnila, čeprav ji težav ni manjkalo. V koči imaio novega orkrbnika IVANA ZUPANCA, ki skuša skupaj z ženo kar najbolje ustreči zvestim obiskovalcem in slučajnim gostom. Popotnikov ni malo, če-prav gondola miruje, cesta na Gol-te pa je ostala nedokončana. Sicer pa je v teh poletnih dneh planina za marsikoga mikavna, saj vabi s svojim prostranstvom, lepoto cvet-ja, s pokojnostjo, ki daje vero, da si našel kraj, kjer boš deležen prepotrebnega počitka. Pa vendarle tudi v tej planinski postojanki, kjer vam radi postrežejo s kakšno domačo jedjo - Nekako pred štirimi leti je v Titovem Velenju začela z delom Kompasova poslovalnica „Rent a car." Torej so tudi tisti, ki nimajo svojega železnega konjička, tako prišli na svoj račun. „Glavna dejavnost naše poslovalnice je izposojanje av-tomobilov, osebnih in tovornih. Lahko rečem, da nam gre ta po-sel kar dobro od rok. Od 51 Kompasovih poslovalnic „Rent a car" po vsej Jugoslaviji smo po uresničitvi načrtovanega prometa krepko na jJrugem mestu. Vetenjčani in ostali krajani naše občine si lahko izposodijo vse vrste avtomobilov, kolikor jih-imamo na voljo. Teh pa je okrog 50. Povem naj še to, da imamo avtomobilov v glavni sezoni premalo in da si jih moramo sposojevati." je povedal vodja poslovalnice v Titovem Velenju Rinaldo Golja. Poleg posojanja avtomobilov se v velenjski poslovalnici uk-varjajo še s posebnimi dejav-nostmi. Ena od teh je tako se vključil v gasilske vrste. Takoj so me izvolili za tajnika. Seveda sem bil tudi član deseti-ne. Hodili smo na razna tekmo-vanja in bili vedno med ta prvimi, kjer je zapel rdeči petelin. »Luštno je bilo«. Ni mi bilo težko vstati sredi noči, saj Franc Gorifnlk sem bil mlad, poln poleta. Ko je prišla druga svetovna vojna, me je okupator te dolžnosti razre-šil. Toda gasilskih vrst nisem zapustil. Čez čas so me znova poklicali nazaj in spet sem opravljal tajniške posle. Leta 1945 smo znova začeli, saj je bilo društvo v razsulu. 30 let sem bil tajnik šmarškega gasil-skega društva, pa še sedaj sem prizadeven gasilec.« Pa še res je. Kljub 88 letom se Franc ne da kar tako. Pred mesecem dni se je skupaj z veterani udeležil gasilskega tekmovanja v Ga-berkah. »Ta stari smo ga včasih kar pošteno »sračkali«, pa še sedaj ga. Če že drugega ne, sem za desetarja še kar dober. Na gasilskih tekmovanjih zelo rad koča,i ki je pravzaprav zavetišče številnim planincem, zaprla vrata. Večina si tega gotovo ne želi. Oskrbnik Ivan Zupanc pravi: ,,Če bi uspeli do zime urediti vlečnico Morava in zaposliti nekoga, ki bi skrbel zanjo, potem bi bila mozir-ska koča čez zimo polno zasedena. Pa na vlečnici ni potrebno storiti veliko, le nekaj manjših opravil. Potrebovali bi še mali teptalni stroj, da bi pripravil smučišče in pripeljal opremo obiskovalcev, ki bi se tahko do ene nižje ležečih kmetij pripeljali z avtomobili. Uro pešačenja od tam do koče pa goto-vo nebi bilo preveč za nekoga, ki si želi preživeti prijeten dopust." Čeprav torej mozirska koča osta-ja v zavetrju dogodkov na rekrea-cijsko turističnem centru, jih žal ne more popolnoma obiti. Povezana je z njimi predvsem /aradi neurejenih dostopov in ostaia lc upanje, da ne bo zaradi te pomanjkljivosti pozimi tudi ona le osamljen bivak sredi bele opojno-s! i. imenovani „modri program," kamor sodi izposojanje čolnov, jadralnih desk itd. S to dejav-giostjo bodo pričeti v Titovem vetenju takrat, ko bo zgrajena restavracija ob jezeru. Drugače pa izvajajo „modri program" ob morju, in sicer v Portorožu, Budvi in Ohridu. Tržišče je za nas zelo zanimivo, vendar nam stabilizacijski ukrepi onemo-gočajo razširiti dejavnosti. Kljub vsemu pa smo prisotni povsod," je še dajal pogovor vodja Kompasove poslovalnice Rent a car v Titovem Velenju. in kjer je stalno oddano osem do devet penzionov, ne vedo natanko, kako bodo stopili v letošnjo jesen in zimo. Bo tudi tu spregovorila stroga ekonomska računica in bo Ivan Zupanc Avtomobili, ki si jih je moč izposoditi 6. stran ★ nSS CSS ZANIMIVOSTJ. FELJTON Titovo Velenjb ★ 12. avgust 1982 vanTimotijević 12 esant ria Drvar ali skok v prazno DEGRADIRANCl BRANIJO TRETJI RAJH Po Hillerjevcm ukazu. naj se generalu Rendulieu dodelili še en padalski bataljon. je getleral Warlimont od.šel k reichfuhrer-ju Himmlerju. Ko je Himmler zvedel za ukaz. je samo poki-mal in Warlimontu odgovoril. da bo to zadevo sam uredil s lirerjem. Kmalu zatem je prišlo do tega pogovora in kot kaže. je Himmlerju uspelo prepričati Hitlerja. da za operaeijo »kon-jev skok« zadostuje en sam padaLski bataljon. Nemci dejansko niso mogli izločiti za napad na Drvar več padalskih sil. kajti tudi na drugih frontah so imeli velike potrebe po njih. Če bi bile razmere vsaj malo ugodnejše. Hitler nedvomno ne bi popustil od svojega ukaza. To toliko bolj. ker je bila ta akcija usmer-jena predvsem proti vrhovne-mu komandantu NOV in POJ. Vrhovnemu štabu in AVNOJ ter je za njo stal sam Hitler. Zato je nemško vrhovno povelj-stvo računalo na uspeh samo s pomočjo presenečenja in si je prizadevalo. da za priprave nihče ne zve. Rendulicu so potemtakem dali samo 500 SS-padalski lov-ski bataljon. V Jugoslavijo je prišel iz vasi Solčana južno od Prage. kjer je bil na urjenju. Bataljon je imel štiri čete, vod za zveze. poseben obve*evalni vod in šolsko četo za urjenje novih vojakov. Šolska četa je bila dodeljena iz I. SS-oklepne ■ divizije »Adolf Hitler« in v njej so bili esesovski zločinci, ki so povzročili mnogo gorja že pri nem.škem napadu na Poljsko. Francijo, Belgijo in Nizozem-sko. Bataljon je imel približno 800 mož. Komandant bataljona je bil 'SS-Kapetatf Kurt Rybka. Nje-gov štab je bil v Mataruški Banji. njegovi možje pa so se urili na letali.šču pri Kraljevu in na pobočjih Goča in Stolov z namenom. da bi bili vsak trenutek pripravljeni za special-ne akcije. ukaze zanje pa so lahko prejeli samo od Hitlerja in Himmlerja. Himmlerjeva zračna esesov-ska pehota je bila sestavljena predvsem iz degradiranih ofi-cirjev in podoftcirjev. ki so bili prekršili vojaške zakone. Bili so izku.šeni banditi. saj so se borili že na vseh evropskih frontah. Himmler jim je zagotovil. da bodo dobili nazaj izgubljene čine in da bodo celo napredo-vali. če bodo uničili vrhovno vodstvo osvobodilnega boja in revolucije v Jugoslaviji. Tako naj bi si vojaki 500. SS-padalskega lovskega bataljona svoje grehe odkupili v »konje-vem skoku«. Vsi so bili prosto-voljci. krepki in zdravi ter sfiosobni za vse vojne napore. Hkrati pa so bili pripravljeni tudi na vse zločine. samo da bi se rešili te smrtonosne enote. V bataljonu so vzdrževali skrajno brezdušno in surovo vojaško disciplino. približno tako kot v francoski tujski legiji. Žalitve in poniževanje so bili sestavni del urjenja padalcev. Njihovo življenje je imelo le •nizko ceno. Kljub temu pa so bili Hitler-jev up pri napadu na Drvar. PADALCE »PREM ESTIJO« V ITALIJO V drugi polovici maja so oficirji iz enot čedalje bolj poredkoma prihajali v štab 2. oklepne armade. Prišli so tja le. če so jih poklicali. Dvajsetega maja popoldne so sporočili SS-kapetanu Kurtu Rybki, naj se javi načelniku štaba generalu von Grolmanu, ki je bil takrat pri generalu Rendulicu. V kabi-net je stopil adjutant poročnik Methner in generala obvestil: »Gospod general. spet je prišel hauptsturmfuhrer Rybka in se želi pogovoriti z gospo-dom generalom von Grolma-nom.« »Kar sem naj pride!« je ukazal Rendulic. Methner še ni dobro zaprl vrat za seboj. ko je Rybka že vzkliknil: »Gospod general, po ukazu poveljstva armade je moj bata-ljon pripravljen. da krene na izhodiščna letališča.« General Rendulic, ki se sičer ni imel navade rokovati niti z višjimi. kaj šele nižjimi oficirji, je tokrat dal Rybki roko. Šlo je namreč za oficirja, od katerega je pričakoval. da ga povzdigne pred firerjem. »Ko ste že tu, mi povejte, kako ste organizirali odhod,« mu je dejal. Rybka je pojasnil načrt pre-voza, ki je bil približno takle: Padalci bi se začeli vkrcevati v železniško kompozicijo v Kraljevu ob špstih zjutraj, za odhod pa bi bili pripravljeni ob dveh popoldne. Dve minuti kasneje bi transport pod povelj-stvom SS-kapetana Ober-mayerja krenil na pot. Skupno z naloženimi kamioni, opremo in municijo bi transport prek Beograda odpeljal v Novo Gra-diško. Tam naj bi na odprti progi odpeli vagone s 1. četo SS-poročnika Schmiedla in 2. četo SS-podporočnika Witze-mana ter ju pod Witzemanno-vim poveljstvom poslali na letališči Lučko in Cerklje. Pod Omermayerjevim po-veljstvom bi ostala šolska četa SS-podporočnika Sauderja in glavnina 2. čete SS-podporočni-ka Kaullitza, ki bi se skrivoma razmestili na območju Nove Gradiške. Odtod biju 24. maja z vlakom odpeljali v Banjaluko, kjer bi ostali v zaprtih vagonih do osmih zvečer. ko bi jih v kamionih. prekiritih s plahtami. prepeljali na letališče Zalužani pri Banjaluki. Dvaindvajsetega maja ob treh zjutraj naj bi se štab bataljona. vod za zveze. obve-ščevalni vod SS-podporočnika Mullerja. 3. četa SS-podporoč-nika Korngiebla in preostalih 40 padalcev iz 2. čete pod poveljstvom SS-podporočnika Hasellvvanterja s kamioni odpe-ljali prek Beograda v sedanji Zrenjanin in se razmestili na . letališču Učka. »Jaz pa bom s svojim adju-tantom SS-podporočnikom Martellijem ostal v Mataruški Banji. kjer bom čakal na vaš ukaz.« je končal Rybka svoje poročilo. »Ali vas ne bo prebivalstvo opazilo, ko boste potovali kar podnevi?« ga je vprašal generai von Grolman. »Ne, gospod general. Ukazal sem, naj poskrijejo padalske čelade, kombinezone in druge oznake, ki bi jih izdajale. Poleg tega pa ne bo smel nihče zapustiti vagonov ali kamio-nov.« je odgovoril Rybka. Ko je general Rendulic zve-del za ves načrt, je dejal genera-lu Grolmanu: »Menim, da bi tudi mi mora-li kaj storiti, da bi ohranili odhod bataljona na druga leta-lišča v tajnosti. Ste že poslali povelje 15. korpusu?« ga je vprašal. »To bomo storili jutri.« »Potem dodajte za generala Leyserja še naslednje besedilo: Razširite vest, da 500. SS-pa-dalski lovski bataljon zato od-haja na letališča, ker je preme; ščen v Italijo.« „DIVJI LOVCI" V ZASEDI . Do začetka operacije „konjev skok" so ostali le še trije dnevi in komandosi divizije „Branden-burg", znani pod nazivom ,,od-red divjih lovcev", so pri Banja-luki prekinili urjenje. Dvaindvaj-setega maja približno opoldne je v Banjaluko iz Kraljeva priletel komandant te nacistične divizije SS-gruppenfUhrer Alexander vtjn Pfuhlstein. V Banjaluki so ga pričakali komandant divjih lov-cev major Benesch in njegova komandirja čet poročnik Kirch-ner in Josef Dowe. Major Benesch je obvestil generala, da je njegov odred pripravljen za akcijo, in mu je v kartkem poročal, kakšne naloge je dobil v štabu 2. oklepne arma-de. „Rad bi preveril, kako boste dejstvovali, Kirchner, koliko vojakov imate?" je vprašal general von Pfilhlstein. „Skupno s četniki kapetana Uroša Drenovića jih je osemde-set. Četniki so z Manjače in okolice Drvarja ter zato izvrstnc poznajo teren," je odgovoril Kirchner. ,,To je dobro, da imate v četi prav take četnike," je pripomnil gneral, nato pa se je obrnil na majorja Benescha: ,,V kratkem me informirajte, kdaj boste krenili v akcijo." Major Benesch mu je poročal na osnovi karte: „Četa poročnika Kirschnerja bo krenila še nocoj in se bo s kamioni prepeljala v Mrko-njičgrad. Odtod bo peš nadalje-vala po gozdu na osvobojeno ozemlje, predanila pa bo na pobočjih planine Srnetice. Če bodo razmere dopuščale, se bo brez zastoja prebila v rajon vasi Potoki in Uvala. Štab armade namreč domneva, da bi se vrhovni štab po napadu na Drvar Utegnil umakniti odtod po gozd-ni železnici." General von Pfuhlstein je opozoril poročnika Kirchnerja, da bi kazalo takoj po prihodu v rajon Potoki ostati na kakem poraščenem hribu, se dobro maskirati in izvidovati železniško progo Drvar—Jajce. Major Benesch je nato še dodal, da je gneral Rendulic ukazal, naj Kirchner vzdržuje s štabom armade radijsko zvezo in da bo 'odtod prejemal neposredne nalo-ge. Takšna kombinacija z „divjimi lovci", je bila zamisel generala Rendulica, kajti v njegovem šta-bu so razmišljali o raznih možnostih, kako utegnejo potekati dogodki po začetku „konjevega skoka". Vas Potoki leži na pobočjih gosto poraščene in skoraj neprehodne planine Klekovače. Prek Potokov je peljala gozdna železniea proti Mliništu in še naprej v Jajce. To progo so uporabljali partizani in njihovi vlaki so bili edino prevozno sredstvo za transport enot in vojnega materiala skozi neprehodne predele. Toda Nemci niso vedeli, da so bila v bližini Potokov tajna skla-dišča Vrhovnega štaba, kjer so bile shranjene vojne rezerve in radijska postaja. V gostem goz-du blizu vasi so bile tudi barake, namenjene za rezervni sedež Vrhovnega štaba. Vse to obsežno območje so varovale enote 5 udarnega in 1. proletarskega korpusa. V Potokih je bil eden izmed bataljonov inženirske brigade Vrhovnega štaba, ki je po ukazu tovariša Tita postavljal še nekaj barak v gozdu, kajti v težavnih razmerah bi bilo mogoče poveljevati odtod. Blizu Potokov je bilo v neki dolini tudi letališče, ki so ga uporabljali zavezniški oficirji in na katerem so lahko pristajala ali vzletavala manjša letala. Kirchnerjevi „divji lovci" so do Potokov prispeli skozi gozd neopazno in se tako znašli za hrbtom 1. proletarske divizije. (Dalje prihodnjič) Fotografirajmo (6) Tenjenje Danes pa nekaj za tiste, ki sami izdelujejo fotografije, pa jim običajni modro — črni odtenki iz različnih vzrokov ne ustrezajo. V takšnih primerih lahko osnovni ten fotografije s fotokemijskim po-stopkom . —■ tenjenjem — spremenimo. Poznamo direkten način tenje-nja z razvijanjem v glicin — hidro-kinonskih razvijalcih, ki dajejo prijeten rjavi ten ali indirekten način s tenjenjem že narejene foto-grafije. Določen odtenek med hla-dnejšim modro-črnim in toplej-šim rjavo-črnim dobimo tudi 7. izborom ustreznega papirja. V vsaki malo bolje založeni specializirani prodajalni s fotografskimi potrebščinami,' vam lahko pokažejo vzorec, na osnovi katerega izberete papir, ki bo za-dovoljil vaše želje. Če pa bi radi fotografije z intenzivnejšo rjavo barvo ali v kakšni drugi barvi, po-tem se morate odločiti za indirek-tni način tenjenja. Tega opravimo tako, da že narejeno fotografijo dobro operemo v vodi, nato pa jo delno ali popolnoma zbledimo (odvisno od navodil) v posebni kopeli. Fotografijo nato ponovno razvijemo (obarvamo) v kopelih kovinskih ali žveplenih soli. Fotografije, ki jih nameravamo tenjiti, morajo biti pravilno razvi-te. Potek tenjenja zasledujemo pri svetlobi in ga lahko pravočasno prekinetno. V tujini lahko dobite kemikalije za različne barvne tene, pri nas pa je naprodaj Fotokemi-tin toner FF — 1, ki sliko obarva v rjavem tenu. Ta toner je sestavljeh iz dveh raztopin, ki so označene s številkami 1 do 2. Oprano sliko najprej položimo v raztopino 1, kjer zbledi. Po približno treh minutah, ko je na foto papirju le še bledo rumena fotografija, pa pričnemo ponovno z izpiranjem, ki traja kakšnih deset minut. Takšno fotografijo nato za približno dve minuti položimo v raztopino 2. Pojavi se slika v rjavem tonu. To sliko nato dobro operemo (1/2 ure). Podrobnejša navodila so priložena izdelku. Za tenjenje so primernejše mat in polmat površi-ne mehkih in normalnih gradacij papirjev. B. Zakošek Luče ob Savinji Zanimiva prireditev V Lučah ob Savinji so v nedeljo uspešno spravili pod streho že 13. po vrsti turistično prireditev, ki so jo domači turistični delavri poimenovali „Lučki dan". V kra-ju se je v nedeljo popoldne zbralo veliko zvedavih obiskovalcev, njihovega zanimanja pa niso preprečili niti grozeči nevihtni oblaki. Za osrednjo prireditev so Lučani pripravili povorko skozi kraj in z njo prikazali nekdanji in današnji utrip kraja in okolice. številnim obiskovalcem so se predstavile predice, kosci in gra-bljice, kmetje in gozdarji pa so poskrbeli za prikaz kmetijske in gozdne mehanizacije. Zlasti zanimivi so bili gasilci, -ki so se predstavili v oblekah in opremi iz- pred 70 let, ko je bilo domače gasilsko društvo tudi ustanovljeno. Na prireditvenem prostoru so za-tem pripravili kulturni spored, pozneje pa so delavci tozda Gozd-no gospodarstvo Luče prikazali vr-sto gozdarskih veščin. Veselja in sproščene zabave v Lučah seveda tudi tokrat ni manjkalo. Poudariti velja, da so ob letošnji prireditvi Lučani pripravili tudi nekaj spremljajočih prireditev. ^ Najbolj zanimiva je bila vsekakor razstava, ki je bila v osnovni šoli na ogled v soboto in nedeljo. Svo-ja likovna dela sta predstavila Liza Lik z Ljubnega in Marjan VodiSek iz Titovega Velenja, domaCini pa so prispevali kopico zelo lepih ročnih del. Povorka je bila tudi tokrat vredna ogleda. Ponudba meseca•P ilaš čas • Ponudba meseca • Naš čas • Ponudba meseca • P ilaš čas • Ponudba meseca • Naš čas Obiščite HOTEL GOLDING RUBIN v Žalcu! Tudi v mesecu avgustu priporočamo obisk HOTELA GOL-DING RUBIN v Žalcu. V RESTAVRACIJI vas bo zabaval trio LAZAREVIČ iz Beograda s starograjskimi pesmimi in romansami. Vabljeni ste tudi na VELIKO TERASO in v DISKO KLUB. Ob obisku v HOTELU GOLDING RUBIN v Žalcu se lahko prepričate o bogati ponudbi znanih srbskih speciali-tet in o izboru priznanih srbskih in slovanskih vin. ŽELIMO VAM PRIJETNO ZABAVO IN DOBRO POČUTJEI ILOVENM Slovenj Gradec Glavnitrg 26 Pohištvo.okna, vrata in gradbeni material, vse na enem mestu, pri Slovenijales, Slovenj Gradec, Glavni trg 26 Priporočamo se za obisk in nakup! salon meblo CELJE Z obiskom v SALONU MEBLO v Celju boste gotovo uresničili zami-sel o tem, kako lepo in prijetno opremite stanovanje. Poleg ostalega programa je na voljo v SALONU MEBLO v Celju tudi STILNO POHIŠTVO ATLANTAI Ko boste v Celju, ne pozabite obiskati SALONA MEBLO, Vrun-čeva 2 a. ERATIT0V0 VELENJE Poslovna enota TRŽNICA obvešča cenjene potrošnike, da je pričela KLASIĆNO PRODAJO SADJA IN ZELENJAVE v objektu za poslovno enoto Priporoča se za nakup. ERA — Poslovna enota Tržnica. fmroj] OBLACITE SE MO-DERNO IN POCENI! Obiščite industrijsko pro-dajalno ,,ELKR0J" v Nazarjah, kjer lahko kupite tudi moške, žen-ske in otroške hlače iz vseh vrst blaga (z napa-ko) po najnovejši modi do 40 % ceneje. Velika in raznovrstna izbira! 12. avgust 1982 * Titovo Velenje VAŠ OBVEŠČEVALEC ■k stran 7 NovajDroda]a I n^za^^dš^^®,^^!^^^^^ tace Edvarda Kardelja KOLEDAR Cetrtek, 12. avgusta — Inocenc Petek, 13. avgusta — Hipolit Sobota, 14. avgusta — Demetrij Nedelja, 15. avgusta — Mara Ponedeljek, 16. avgusta — Rok Torek, 17. avgusta — Vojko Sreda, 18. avgusta — Helena DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELENJE Cetrtek, 12. avgusta — dr. Kunej (dnevni), dr. Lešnikova (nočna) Petek, 13. avgusta — dr. Zupan-CiC (dnevni), dr. Pustovrh (nočni) Sobota, 14. avgusta — dr. Nat-kova (glavna), dr. Blatnik (notra-nji) Nedelja, 15. avgusta — dr. Nat-kova (glavna), dr. Blatnik (notra-nji) Ponedeljek, 16. avgusta — dr. Lešnikova (dnevna), dr. Pustovrh (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NIPOSTAJI ŠOSTANJ Cetrtek, 12. avgusta — dr. Stu-par Petek, 13. avgusta, — dr. Lazar Sobota, 14. avgusta — dr. Pir-tovšek Nedelja, 15. avgusta — dr. Pir-tovšek Ponedeljek, 16. avgusta — dr. Menih Torek, 17. avgusta— dr. Menih Šreda, 18. avgusta — dr. Menih ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Ti-tovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota, 14. avgusta — dr. Ale-ksander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenje Nedelja, 15. avgusta — dr. Ale-ksander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINAR-SKIPOSTAJI ŠOŠTANJ Od petka 13. avgusta do četrtka, 19. avgusta — Ivo Zagožen, diplo-mirani veterinar, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381. MAL/OGLAS/ PRODAM IMV CAMP PRI-K.OLICO, kompletno opremlje-no, s predprostorom. za tri osebe. Telefon 851-736. UGODNO PRODAM FIAT 750 LUX. letnik december 1975, prevoženih 67.000 km. Dobrivoj Runjak, Vrnjačke Banje 6. Titovo Velenje. PRODAM OPREMO ZA DNEVNO SOBO (regalno oma-ro črne barve). sedežno garnituro iz črnega skaja in črno mizo s steklom. Pahovnik. Splitska 16. Titovo Velenje. telefon 852-420. PRODAM osebni avto Zastava 750. Jože Škrabel. Foitova 10, Titovo Velenjc. K/NO SUPERMARKET BLAZEJ Pliberk - Avstrija, telefon 9943 4235 2194 Trgovina za najugodnejši nakup! ALVORADA kava »MINAS« 1 kg 69,80 ASch NEPRAZENA kava »MINAS« 1 kg 49,80 ASch NOVA CEBULA 10 kg 17,80 ASch 7-detni SERVIS ZAKOMPOT 19,80 ASch Britvice »WILKINSON« 1 komad 1.- ASch STEREO AVTORADIO, STEREOREKORDER in 2 ZVOCNIKA RADIO (UKV, SV) in slušalke samo 198.- ASch 999.- ASch SVECKE 4 komadi . 98.- ASch ELEKTRIČNO ORODJE ■ • Električrta - motorna žaga za izvoz 1.185.- ASch • Električna • luknjarica za izvoz 845.- ASch • posebej ugodno: • SKIL kotna brusilka za izvoz 995.- ASch • SKIL električni oblič za izvoz 1.285.- ASch Vse navedene cene veljajo do 25. avgusta 1982 4 < 4 ' A M 41 A POZORi NOV VOGEL u. NOOT traktorski obračalnik in NOVVOGELu.NOOTsamohodniobračalnik50%ceneje! f * 4 4 REDNI KINO VELENJE Cetrtek, 12. 8. ob 18. in 20 urt VOJNA ZVEZD — ameriški znanstveno-fantastični. V gl. vlogi: Mark Hamill. Petek, 13. 8. ob 10 uri KRVAVA MATURANTSKA NOC — ameri-ška grozljivka. V gl. vlogi: Leslie Nilson. Petek, 13. 8. ob 18. in 20. uri PREKLETSTVO CRNEGA RU-BINA — kanadski akcijski. V gl. vlogi: Jennifer O'Neil. Sobota in nedelja, 14., 15. 8. ob 18. in 20. uri KRVAVA MATU-RANTSKA NOC — ameriška gro-zljivka. V gl. vlogi: Leslie Nilson. Ponedeljek in torek, 16., 17. 8. ob 18. in 20. uri ZMAJI TEZKO UMIRAJO — hongkonški karate. V gl. vlogi: Ho Chung Tao. Sreda, 18. 8. ob 18. in 20. uri PLAVA LAGUNA — ameriški ljubezenski. V gl. vlogi: Brooke | Shields. DOM KULTURE VELENJE Cetrtek, 12. 8. ob 20. uri PREKLETSTVO CRNEGA RU-BINA — kanadski akcijski. V gl. vlogi: Jannifer O'Neil. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 14. 8. ob 19.30 VOJNA | ZVEZD — ameriški znanstveno-fantastični. Nedelja, 15. 8. ob 17.30 in 19.30 j ZMAJl TEZKO UMIRAJO — ] hongkonški karate. Ponedeljek, 16. 8. ob 19.30 | PREKLETSTVO CRNEGA RU-BINA — kanadski akcijski. Sreda, 18. 8. ob 19.30 KRVAVA MATU RANTSKA NOC — ameri-ška grozljivka. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 13. 8. ob 20. uri VOJNA | ZVEZD — ameriški znanstveno-fantastični, Torek, 17. 8. ob 20. uri KRVA- I VA MATURANTSKA NOC — ameriška grozljivka. Plavanje Uspešni nastopi Mladi velenjski plavalci so nad-I vse uspešno sklenili prvi del letošnje sezone. Konec preteklega meseca so nastopili na več tekmo-vanjih, kjer so dosegli zelo dobre uvrstitve. Po odličnem nastopu na republiškem prvenstvu v Titovem Velenju se je Katja Oman izkazala tudi na državnem prvenstvu, kjer je med pionirkami osvojila dve 3. mesti: 200 m delfin je preplavala v | času 2:50, 800 m kravl pa 10:15. Poleg tega je bila 5. na 400 m kravl in 7. na 100 m delfin. Dušan Vejnovič j^ na republiškem član-skem prvenstvu zasedel 4. mesto v disciplini 100 m delfin (1:05,2); Nataša Szabo je bila na tem pr-venstvu druga na 50 m kravi | (0:29,2) in tretja na 200 ter 100 m hrbtno, na mladinskem državnem prvenstvu pa na 100 m kravl sed- Tadej Vunderl je dosegel med I starejšimi pionirji na državnem pr-I venstvu na 100 m hrbtno s časom 1 1:12,2 šesto mesto. Izredno dobre rezultate so I dosegli velenjski plavalci tudi med pionirji B (rojeni leta 1972 in mlajšimi). Katka Mijoč je osvojila kar dva republiška naslova: in si-cer na 100 m delfin s časom 1:35,86 in 200 m delfin 3:23,11. I Na 100 m kravl pa je bila 2., 200 I jn kravl 3.; enako mesto je osvojila I tudi na 400 in 800 m kravl. Do 15. septembra si bodo velenjski plavalci zasluženo privoščili nekoliko počitnic, nato pa bodo začeli spet marljive priprave za nove nastope. 15. septembra bodo v klubu vpisovali tudi vse tiste mlade, ki jih veseli plavanje in bi želeli redno trenirati. E. Prislan I Nogomet Priprave Rudarja GIBA NJE PREB! VALSTVA MATIČNI URAD TITOVO VE- LENJE . Rojstva: Rodilo se je 27 dečkov in 28 de-klic. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Poroka: Branko PECNIK, roj. 1960, strojni tehnik, Bele vode 3 in Suza-na SIMONIŠEK, frizerka, roj. 1963, Titovo Velenje, Kajuhova 12. Smrti: Martin POGORELC, invalidski upokojenec, Plešivec 54, star64 let; Janez HLIŠ, upokojenec, Metleče | 24, star 77; Jakob UMEG, Šoštanj, Heroja Rozmana 6, star 69 let; An-tonija ZAJC, družinska upokojen-ka, Gaberkc 3, Šoštanj, stara 72 lct; Elizabcta ŠPILJAK, družinska upokojcnka, Hum nad Sotlo 228, stara 78 let. Čeprav velenjski nogometaši še nimajo zagotovljenega denarja za tekmovanje v republiški ligi, se marljivo pripravljajo za nastop v tem tekmovanju. Moštvo znova | trenira Zivko Stakič, ki je bil naj-bolj zaslužen, da se je Rudar pred leti uvrstil v II. zvezno nogometno ligo. V ekipi ni velikih sprememb. Odšli so Djurovič, Narandža in 1 Kodre (slednji se je vrnil v Šmart-no), v priprave Velenjčanov pa se I je znova vključil Rudi Hudarin, ki I je doslej igral za NK Elkroj iz Mo-| zirja, po dolgem času pa je spet I začel trenirati Dušan Frangeš. r* r-•■> VJ Pi M rs "r>] !ltj VI r*r w\ ) £ g: < Qi H H oi S > dt o Vs- r? § o Veliko prijateljstva in sodelovanja program, nočni mir pa se pnčne ob 22. uri. Z delom in življenjem na delovni akciji Kras 82 sem zelo zadovoljen in se bom tudi v prihodnje rad udeležil kakšne podobne delovne akcije.« Brigadirji, s katerimi smo se pogovarjali, so bili zadovoljni z organizacijo deia in prostih aktivno-stih. ki so jim na voljo v popoldan-skem ćasu. Vsi so zatrjevali, da so spoznali številne nove prijatelje in da delovni uspehi, ki so jih dosegali, niso majhni. Storiii so vse, da bi se domov vrnili vsaj s takšnimi uspehi in priznanji, kot so jih dosegle brigade v prejšnjih izmenah. vsaki novogradnji so najprej gradili vodnjake, nato šele razmišljali o temeljih. Seveda je bila voda v teh vodnjakih, ki so zbirali deževnico, najpo-gosteje zelo oporcčna. Pri marsikomu pa je tudi zaradi tega prevladaia odločitev, da se izseii iz teh slabo rodovitnih krajev, kjer je le malcj indu-strije in si življenje uredi drugje. Tako bodo. na primer, v Opatjem selu šele sedaj do-segli takšno število stano-vanjskih hiš. kot so jih imeli pred ' prvo svetovno vojno. Tudi v drugih zaselkih so bile podobne težave. Zlatko Marušec je mnenja, da se bo z zagotovitvijo te ži- Patricija Zavadlav vljenjske dobrine vode, tudi v teh krajih marsikaj spreme-nilo. Naloga, ki so si jo zasta-vili pred tremi leti — vodovod v vsako hišo — mora biti končana še letes. Zgrajen bo vodovod s kra.ških nahajališč vode do Kostanjevice, od tu pa bo voda pritekla tudi v krajevno skupnost Opatje selo. Ta del vodovoda bo stai več kot 17 milijonov dinarjev. Seveda so in bodo velik delež k ureditvi vodovoda prispe-vale mladinske delovne bri-gade. pa vojaki iz bližnjih postojank in domačini sami. Zlatko pravi, da delo mla-dinskih delovnih brigad na-preduje zelo dobro in da bodo lahko kmalu pričeli urejati tudi priključke k hišam. Tudi sodelovanje med brigadirji in domačini je zadovoljivo, če-prav bi ga bilo po njegovem mnenju še mnogo več, če ne bi krajevno skupnost težile tudi druge organizacijske težave. veliko pripomoglo tudi to, da smo brigade razdelili v manjše skupine in se pomešali med sabo. Mislim-, da tudi delamo dokaj dobro. čeprav kopanje po tem kraškem terenu ni lahko. Ko pride-mo v tabor. smo navadno tako utrujeni. da ne kažemo posebnega zanimanja za popoldanske aktivno- sti.« Kristina Polak iz Šmartnega ob Paki (Kristina je ena mlajših udele-ženk delovne akcije. saj je letos komaj končala osnovno šolo): »Tudi jaz sem letos prvič na delovni akciji. Res'stm ena miajših tukaj. nisem pa najmlajša. Za delo v brigadi me je navdušila sestra. ki je že sodelovala na mladinskih delovnih akcijah in se je polna prijetnih vtisov vračala domov. Prav noč nisem razočarana, da sem letos tudi sama preizkusila, kakšno je življenje v brigadi. Spo-znala sem številne nove prijatelje. Čeprav je delo naporno se trudim. da ne zaostajam za vrstniki. Prav prijetno bom preživela letošnje po-čitnice. Malo pa bo moje delo' koristilo tudi lukajšnjim domači-nom. Kadar nismo preulrujeni. imamo popoldan razne aktivnosti. Lahko igramo rokomet. odbojko. košarko. nogomet in še marsikaj drugega.« Stanislav Urlekar, zaposlen v TEŠ Šoštanj: »Mladinska organizacija v našem tozdu je sklenila, da se iahko udeležim delovne akcije. To je sedaj moja tretja večja delovna akcija. Sodeloval sem že pri gradnji Saleške magistrale ter na mladinski delovni akciji v Bcli krajini. Med temi tremi delovnimi akcijami je ta gotovo najtežja. in to predvsem zaradi zanievnega terena, saj je povsod, kamor udariS. polno kamenja. Akci-ja je zelo dobro organizirana. predv-sem pa je veliko narejenega. da bi se brigadirji dobro spoznali in snopri-jateljili. Pomagajo narri tudi vojaki, ki smo jih že obiskali v obmejni postojanki, kjer so nam pokazali. kako uporab-Ijamo in čistimo orožje.«" Stanislav Urlekar Blizu Nove Gorice. ki je vsakomur znana. pa še neko-liko bliže Mirna. kjer stoji to-varna Ciciban, je majhna kraška vasica Kostanjevica. Tu je tudi letos naselje briga-dirjev, ki sodelujejo na repu-bliški mladinski delovni akciji Kras 82. Brigade, med kate-rimi je bila tudi velenjska Franc Leskošek-Luka, se tru-dijo, da bi dosegle kar naj-boljše delovne uspehe in pnspe.vale majhen delež k boljši urejenosti teh krajev, v katerih je trenutno največja težava neredna oskrba z vodo. Vodovod, ki ga pomagajo graditi tudi brigadirji, bo prav gotovo močno olajšal deio in življenje domačinov, omejil Zlatko Marušec izseljevanje s tega obmejnega področja, ki leži tik ob itali-janski meji ter za korak pri-bližal to nerazvito območje bolj razvitim krajev v naši domovini. Zlatko Marušec je predse-dnik sveta krajevne skupnosti Opatje selo. Krajevna sku-pnost, ki jo sestavljajo tri vasi, in sicer Opatje selo, kot sre-dišče, Lokvica in Nova vas, je le nekaj kilometrovoddaljena od Kostanjevice. Tu trenutno potekajo glavna dela pri gradnji vodovoda. Zlatko pravi, da so težave pri oskrbi z vodo na tem področju priso-tni že od druge svetovne voj-ne dalje, ko so Italijani zaprli nekdanji vodovod, ki je na-pajal to področje. Tako si je sedanjih 453 krajanov moralo poiskati različne možnosti, da bi si zagotovili preskrbo s to tako potrebno tekočino. Pri Boris Ževart, zaposlen v TGO Gorenje: »Tako kot za mnoge druge brigadirje, je tudi zame to prva delovna akcija. Delo je težko, kerje veliko kamenja, vendar vse težave, ki se pojavijo. složno premagamo. Mislim. da so dovolj zagnani in da dosegamo ter tudi precej presegamo zastavljene norme. Boris Kompare Kristina Polak Boris Ževart »Kadar le moremo«, pravi Zlatko, »brigadirjem prisko-čimo na pomoč, saj se dobro zavedamo, da si tudi z njiho-vim trudom ustvarjamo lepšo prihodnost.« Z brigadirji pa sodelujejo tudi mladinci . iz krajevne skupnosti Opatje selo. Tako jim včasih pomagajo pri delu, obiščejo pa jih tudi v naseiju in zanje pripravijo kulturni pro-gram ali sodelujejo na špor-tnih srečanjih. Predsednica osnovne organizacije ZSMS Opatje selo Patricija Zava- Osman Čerimović dlav pravi, da je v rrtladinski organizaciji sicer 38 mladin-cev. da pa se tako, kot povsod drugod, tudi tu srečujejo z njihovo premajhno zavzetos-tjo. Aktivno se jih tako v razne dejavnosti vključuje le kak-šnili dvajset, v teh poletnih dneh pa je še teh le malo ostalo doma. Povedala je tudi, da pri njih ni industrije in zato mladina odhaja »s trebuhom za kru-hom«. Tisti, ki so ostali, pa so večinoma zaposleni v Sem-petru. Mirnu in Novi Gorici. Zemlja je preveč kamnita, da bi dajala dovolj velik kmetij-ski pridelek, tako da je po-trebno delo poskati tudi drugje. Tako kot Zlatko tudi Patri-cija o delu brigadirjev govori le pohvalno. Meni, da so na-redili veliko, obenem pa vnesli nekaj življenja in radoživosti v njihove kraje. Zahteven teren za brigadirje ni ovira Delo brigade Franc Lesko-šek-Luka pa seveda lahko najbolje oceni predvsem njen komandant Osman Čerimo- vic. Osman je učenec rudarske tehnične šole na RŠC. Sedajje že devetič na mladinski delo-vni akciji in je izkušen, pre- Milorad Šikman kaljen brigadir, ki dobro ve, kakšno je to življenje in pozna polno verjetnih in neverjetnih težav. V tej izmeni je 115 briga-dirjev«, pravi, »v naši brigadi pa43.Od tegaje 11 deklet. Po treh tednih tukaj lahko rečem, da smo zadovoljni, tako z de-lom na trasi kakor tudi z družbenimiaktivnostmi.kipa bi ob manjših delovnih na-porih, lahko še bolje zaživele. Na trasi moramo po mini-ranju počistiti jarek, položiti posteljico, napeljati cevi, zo-pet položiti posteljico in jarek zasuti. Teren je zelo zahteven in terja od. vsakogar veliko naporov . Pa vendar se ga je yečina brigadirjev hitro pri-vadila, tako da ni bilo resnej-ših težav. Dobro sodelujemo z do-mačini in z vojaki, ki so v bližnjih postojankah. Pogosto nam pomagajo pri delu pa tudi obiskujemo se. Zaradi utrujenosti brigadi-rjev prostovoljne aktivnosti v popoldanskem času niso za-živele tako. kot bi si želeli. Organiziramo razna športna tekmovanja, pa krožke, kot foto krožek. politična šola, Branko Korošec marksistični krožek, plesni krožek in drugo. Izdajamo tudi glasilo in dnevni infor-mator ter pripravljamo kul-turne večere. Torej za vsako-gar je gotovo kaj zanimivega, le volje zaradi utrujenosti včasih zmanjka.« Med našim obiskom v bri-gadi pa je iz Titovega Velenja na delovišče pripeljal avto-bus, v katerem je bilo petind-vajset brigadirjev, ki so želeli obiskati svoje tovariše in jim v enodnevni akcijipomagatipri delu. Milorad Šikman je bil vodja skupine, ki je na eno-dnevno akcijo odšla na pobu-do občinske konference ZSMS. »Upali smo, da rias bo več, vsaj še enkrat toliko, pa kaj, ko je čas dopustov in večina sedaj raj^ lenari. Sem smo prišli. da brigadirjem pomagamo pri delu, dan pa nameravamo zaključiti s športnimi srečanji in razgovo-rom. v katerem se bomo gotovo seznanili z uspehi in težavami brigadirjev ter iz-menjali spoznanja in izkuš-nje.« Velenjski brigadirji so bili obiska seveda zelo veseli. a časa za daljši klepet. razen* med malico, za katei=o so tokrat poskrbeli domačini, v dopoldanskem času ni bilo, Zato pa je bilo toliko bolj prisrčno med kosilom in popoldanskimi športnimi sre-čanji. ki so se jih udeležili tudi domačini in vojaki. Ene-ga od njih. Branka Korošca iz Maribora. pa smo tudi za-pletli v pogovor. Povedal je;-daje v teh krajih že skoraj pol leta in da vojaki ves čas uspešno sodelujejo z domači-ni. Pomagajo jim pri različnih delih, sedaj pa tudi pri grad-nji tega tako zaželjenega vodovoda. »Kdordoma nima težav s preskrbo vode,« je menil, »ta ne more niti slutiti, kako se veselijo novogradnje tukajšnji krajani. Prav v po-letnih sušnih dneh so imeli največ težav. Pogosto so jim vodo morali dovažati v gasil-skih cisternah.« Branko je bil že večkrat na mladinskih delovnih akcijah in zato z veseljem sodeluje tudi z brigadirji na delovni akciji Kras 82. »Sicer pa se ne srečujemo le pri delu,« pravi, »tudi prosti čas tu in tam preživimo skupaj.« Mladi brigadiiji iz velenj-ske občine so se zadnjo soboto že vrnili domov. Če so bili tudi zadnji teden tako uspešni, kot so bili predtem, je bilo njihovo zadovoljstvo ob vrnitvi gotovo še večje, ostali pa so jim tudi številni prijetni spomini. Besedilo in slika: Boris Zakošek ln kakšen je brigadirjev delovni dan? Vstajamo ob štirih zjuraj, nato imamo telovadbo. pospravljanje sob, dviganje zastave. dnevno zapo-ved. zajtrk. Ob 6. uri smo že na delovišču. Tu potem delamo do 12. ure. nato gremo na kosilo, popoldan pa imamo različne interesre dejav-nosti Zvečer pripravimo še kulturni Oarja Rehar