UČNA URA ZGODOVINE V LOŠKEM MUZEJU »NASTANEK IN RAZVOJ MEST IN MEŠČANSTVA. OBRT IN TRGOVINA« Naloga sodobnih muzejev1 je vzgajati in izobraževati. Zato se muzejska pedagogika ne more omejiti le na klasično vodenje, tj. posre dovanje različnih informacij o muzejskih eks ponatih (čas in kraj nastanka, avtorstvo, kraj izvora, namembnost). Mladim obiskovalcem muzeja mora pomagati, da s pomočjo emocij, intuicije in intelekta doživljajo čas in prostor ter kulturno dediščino, ki jo muzej hrani.2 Pri iskanju novih oblik pedagoškega dela smo v Loškem muzeju izhajali iz jasno izra žene potrebe po predstavitvi nekega določe nega (zgodovinskega) obdobja za uresničeva nje učnega načrta.3 V skladu z dobro ohranje nim srednjeveškim mestnim jedrom Škofje Loke in muzejskimi zbirkami Loško gospo stvo, Gradovi, Mesto, Cehi smo za predstavi tev najprej izbrali tisto poglavje srednjeveške zgodovine, ko v Evropi in na Slovenskem spet začno nastajati mesta kot središča obrti in trgovine. Tako smo našli stično točko med vsebino muzejskih zbirk in učnim načrtom ter se lotili izvedbe muzejske učne ure za manjše število učencev - en razred - in z ožje določeno temo: Nastanek in razvoj mest in meščanstva. Obrt in trgovina. V tej učni uri, ki zajema v časovni razporeditvi učne snovi tri šolske ure, kustos pedagog pa jo v muzeju izvaja kot blok učno uro, tj. dve šolski uri skupaj, učenci s pomočjo muzealij spoznavajo nove pojme, ki naj bi jih osvojili v učnem procesu pri pouku zgodovine v šestem razredu: višek kmetijske proizvod nje, družbena delitev dela, trg, mesto, meš čanstvo, ceh. Na učno uro v muzej smo prvič povabili vse šestošolce škofjeloške občine v šolskem letu 1987/88 in nato še na začetku vsakega šol skega leta posebej. Zavedali smo se namreč, da bomo rezultate te učne ure uporabili tudi pri klasičnem vodenju mnogih preštevilčnih skupin, ki štejejo tudi po 50, 60 in celo do 120 učencev in so jim bogaste muzejske zbirke na škofjeloškem gradu priljubljeni cilj šolskih ekskurzij. Pri interpretaciji snovi smo izhajali iz nove teorije o nastanku mest, ki jo prinaša Timesov Atlas svetovne zgodovine.* Citiram: Najvaž nejši je bil višek kmetijske proizvodnje, ki je bil nujen za razvoj trgovine in je spodbujal nastanek in razvoj mest, trgov in sejmov. Zgodovinarji so nekdaj povezovali ponovno okrepitev Evrope s trgovino na velike razdalje v času križarskih vojn. Danes vemo, da je bila osnova obnove lokalna trgovina.5 Ob primer javi stare razlage z novo, ki išče vzroke za nastanek mest v lokalnih razmerah, ugotovi mo, da je slednja za muzej tudi veliko bolj spodbudna. Učno uro o nastanku mesta Škofje Loke pričenjamo ob reliefu škofjeloškega ozemlja. Pokažemo, kateri predeli so bili na novo po seljeni v obdobju srednjeveške kolonizacije, ki so jo od 10. stoletja dalje tu vodili freisinški škofje, in kako so kmetje gozd izkrčili v polja in travnike. Upoštevamo, da arheološke naj dbe - ostanki antičnih stavb na obrobju Sor skega polja dokazujejo, da je bilo to ozemlje kultivirano že za časa rimske uprave. Ogledamo si kopijo darilne listine iz 973. leta, kjer krajevna imena Loka, Selca, Žabni- ca, Suha, imena rek in rečnih pritokov Sora, Žabnica, Hotaveljski potok ter poimenovanja gora Lubnik in Pečana kažejo na staroselsko oz. predfreisinško slovensko poselitev. Ob upodobitvi Stare Loke razložimo prenos upravnega središča ozemlja iz prvotne - agrarne Loke v sotočje obeh Sor, kjer so škofje najprej zgradili stolpast grad na Kranclju. S pomočjo maket Zgornjega stolpa na Kranclju in škofjeloškega gradu opišemo nastanek in značaj nove - mestne naselbine Škofje Loke. Urbano rast mesta si ogledamo na maketi. Votivna podoba Škofje Loke iz 1698. leta je odlična za ilustracijo življenja v srednjeve škem mestu. Varnost ljudi in blaga, ki se je proti tržnini prodajalo na tedenskih sejmih v mestu, je zagotavljalo mestno obzidje. 20* 307 Tudi trije stolpi, ki v škofjeloškem mestnem grbu obdajajo kronanega zamorca, simbolizi rajo mestno obzidje. Opozorimo, da enako- zvočnica »maver« pisana z »v« pomeni pri padnika arabskih Mavrov, muslimanskega ljudstva, ki so v 7. in 8. stoletju gospodovali Španiji, ali pa pisana z »u« v nemščini samo stalnik zid (=Mauer). Ob portretu mestnega sodnika J. J. Rado- viča razložimo mestno samoupravo. Položaj meščanov primerjamo s podložniki, nad kate rimi je imel sodno oblast fevdalec, kot nam v muzeju lepo kaže freisinški grb z znamenji škofove cerkvene in posvetne oblasti, med katerimi ne manjka niti meč. V cehovski zbirki razložimo, da so bili iz delki domače obrti, ki so na ogled v etnološki zbirki, tisti, v katere so bile naperjene mono polistične osti cehovskih pravil. Mestni obrt niki so se pred konkurenco podeželskih zate kli k fevdalcu po pisno potrditev privilegijev. Ko obravnavamo srednjeveško trgovino, s pomočjo delovnega lista opišemo in narišemo tovorniške poti iz Loke v Freising, Čedad, Trst oz. Piran in na Reko, ki so, dobro vzdrže vane, omogočale prometno povezavo Štajer ske z Italijo čez loško gospostvo. Zato je tu, poleg lokalne, cvetela tudi tranzitna trgovina. Naštejemo tudi izvozne in uvozne artikle na loškem ozemlju. Za učence smo pripravili tudi delovni list Spoznaj Škofjo Loko, ki ga izpolnijo ob ogledu znamenitosti starega dela mesta v spremstvu učitelja. Pri tem ponovijo v muzeju obravnavano učno snov in jo povežejo s po znavanjem kulturne dediščine domačega kra ja. Učiteljem zgodovine je bila ta učna ura predstavljena na občinskem aktivu, kjer je bil navzoč tudi predstavnik Zavoda za šolstvo, Enota Kranj. Kljub pozitivnim ocenam zaen krat le dve šoli v samem mestu izkoriščata možnost izvedbe zgodovinske učne ure v mu zeju. Opombe: 1 Referat na zborovanju Društva muzealcev Slovenije v Šmarjeških toplicah 13. in 14. 11. 1991. 2 Ciglič, Zvona. Vzgojnoizobraževalno delo muzejev in galerij danes, Argo 25, Ljubljana 1986, str. 45. 3 Glej Vprašalnik, ki ga je Loški muzej leta 1986 naslovil na vse osnovne in srednje šole v občini: ravnateljem in učiteljem zgodovine, umetnostne vzgoje, likovnega pouka, sloven skega jezika ter spoznavanja narave in dru žbe. 4 The Times Atlas svjetske povijesti, dopu- njeno izdanje za Jugoslaviju, Ljubljana 1986. 5 Ibid., str. 120. Mira Kalan 308