Naš tisk. Največjega pomena pri vsakem orKaniziranem delu jc tisk, ki zastopa in napiavlja r,a eni strani iavno mnen;e orKanizacije. širi ideje, ki jih zastopa orjjanizacija in na dru^i strani vzdržuie prestiž ki v;a Rotrebuie or^anizacija v svrho svoje avtor.tete s katero uveljavlja svoja načela ori orjjaniziranih članih in javnosti. Pr! nas se krije .orestiž organizacije s prestižcm stanu! S tiskom si 0'sva'ajo svet posa-mezniki. skupine, narodi in države. Napolcon se je iziavil: »Eden dobro vpeljan časopis mi ftadomešča sedem armad!« Tudi naš stan občuti v.pliv nam nasprotneKa tiska. ki nam ne škodujele stanovsko. ne škeduje le šoli in učiteljstvu, ampak' izrabl.a svoi vpliv v to, da nam izpodjeda socijalno pozicijo v narodu; da napravlja nam nasprotno javno mnen.ie v narodu: da nam leml.ie avtoriteto in prest;ž v narodu in nam na ta način onemotročuie uveHaviti se socijalno v njem! Tisk ie ono. kar nam največ škoduje, — shodi itd. kar se vse še izrablja proti našemu stanu, ie boli sekundarnesa pomena. In uroti temu tisku stojimo mi še slabo orsianizirani nasproti. Naš tisk bi moral biti zastopan: iz mladinskeua lista namenjenega šolodolžni mlad'ni na nižji in posebej na višjl stopnji; iz mladinskejfa lista, namenjeneira šoliodrasli mladini: iz vzjroino sospodarske.ira družinskeffa lista, namenjenega staršem; iz tednika informativno politično sospodarskejjfa znača;'a, namcnjeneea kmetskemu delu naroda: iz neodvisneea informativneffa dnevnika. Poleg tega: iz mesečnika, namen.ieneiia sistematični vzgoii našega stanovskeira naraščaja, za čimvišjo in čimtemeljitejšo izobrazbo na vseh poljih. na koi^h bo inoral delovati; iz stanovsko-političneffa tednika: iz pedatroško-znanstvene revije. ki bi izhajala polmesečno in bi ooles: .oedairoških vprašanj obravnavala akademično tudi drusa vprašanja socialno-politiškega znača'a. Izven teh rednih listov bi potrebovali tudi zalose obširnejših publikacij. ki bi razpravljale o vprašanjih našesa delavneea .polja.  Le s tak<m t:skom bi stali dobro oborožcni v 'avnosti! Iz tesja pa se nani rodi tudi vprašanje nepopolnosti naše^a tiska in tiskovne ortranizaci;'e: na dmsi strani pa uvidimo, kaiko potrebna nam je bila ustanovitev posebneffa »tiskovnesa odseka« v naši orffanizaciji, ki bo reRuliral to \v>rašan.je.  Probleinatie.no je, če je dobro, da bi si vse panoire te.tca tiska ustanovili sami, da bi se s tem separirali in bi š!i oreko že ustanovljenega in vpeljane^a tiska v narodu. ki nam ni nenaklonjen. Nasprotno. menili bi. da smo se dosedai prernalo posluževali te.tra tiska. da smo Jia premalo izrabili v korist svojesra stanu. da smo se prevcč zanirali v stanovski tisk! Nai narod spozna naše mnenje. naše stališče. naše nazore: nai snozna. da mu nismo tako tu.ii, kakor to slikaio nam nasprotni elementi Toda tudi v tem oziru je bila naša nanaka. da smo se zatekali le v meščanske liste — le navzgor — ne pa v liste, ki so nameiiieni masi naro_a med katero živimo in za katero delujemo. Smer našec:a doioisovanja in sodelovan.a pri listih nai se v tem pogledu izpopolni! N. nr.: v našem narodno-prosvetnem delovaniu. tubanju in stremljenju naj ne izre samo stanovsko dasilo temveč tudi tisk, ki pride v maso. med ljudi. med katerimi deluiemo Seveda. v temu primerni obliki! Pre,oričani smo. da bi naše orRanizirano sodelovanie in dopisovanje tudi v drn.sreni Doirledu lahko koristilo in dvi.iinilo naše nam orijazne dnevne liste in v prvi vrsti tednike, ki so nam prijazni in naklon.ieni v masi naroda med ikaterimi dclujemo. Spoznanie nai rodi v novem letu — delo! Ne pričaku;'mo ,oa. da nam bodo druffi kai dali. če mi njim ničesar ne bomo nudili.