^g^^^^^ajagCTffj^Kv^i it. 130. V Gorici, dne 10. novembra 1900. Tečaj XX||. Izhaja trikrat na teden r šestih Udanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, ve'arno Izdauje pa cb 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jeniana ali v Gorici na dom pošiljana: Vso leto . . ......13 K 20 h, ali gld. 6-00 pOHeta . . ... . •• .*>.->6-*-40 ,-^b.^ .3:30 u. 6etit leta.......3 , 40 „ . ;, V70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* Af Gabršček vsak ¦lan od 8. tire zjntraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez donoslnne naročnin? »» ne oziramo. '* '».PRIMOREC«' izhaja neodvisno TJ* «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. cSoea« in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra SOČA (Večerno izdanje.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici gt 7 v Gorici v L nadete; Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od S. do 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici. St 9. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljam le - U?7-HVlli5tVU. - Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo iie~ upravniStvo. ______ Oglasi In poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 3 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. -. Večje črke po prostoru. Naročnino tu oglase Je plačati loco Gorica, „Gorl5ka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «SoČe» in »Primorca* Se »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno \ gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 30 kr. petit-vnmoa. c Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Na delo pri voliivi volilnih mož! j V ponedeljek pricno" volitve volilnih mož. Te volitve so največje važnosti, ker od njih je odvisna izvolitev poslancev, katera se izvrši po volilnih možeh na že določenih dneh prihodnjega januva-rija. Od teh volitev torej je odvisna kasnejša izvolitev poslanca. Zato pa moramo posvetiti vso mogočo pažnjo in skrb tem prvotnim volitvam, ki pridno ponekod že pojutrišnjem.- Volitve volilnih mož se bodo vršile ob delavnikih, na katerih vsak volilec nima časa na razpolago. Zato pa si je treba vzeti čas, ker te volitve so tako važne, !n utegne njihova posledica, ako izberejo po svoji volji za poslance može, za katere se ogrevajo, biti taka, da ne bo nikomur žal, ako zamudi kakega poldneva. Treba upoštevati, da pri prihodnjih volitvah v naši deželi gre tudi za to, ali ostanemo so dalje pod črno farovško komando ali se je otresemo ter se opri-memo narodno-naprednih idej, ki so čudovito hitro ukoretiinjajo v naši deželi. Tu gre za to, ali bo smelo naše ljudstvo odslej misliti tudi s svojo glavo ali §© bo moralo pokoriti še dalje volji in komandi iz farovža in spoveclnic po deželi ter iz stare »vitežke Sloge« v Gorici. Povedali smo opetovano, v listih kakor tudi na shodih, da pri prihodnjih državnozborskih volitvah naj odloča ljudska volja. Kogar si ljudstvo samo izbere, tistega pošljemo na Dunaj, ne pa moža, katerega bi kdo kar nastavil s pozivom: Volite njega in nikogar drugega! Da se pa ta ljudska volja more uresničiti, je treba nastopiti soglasno sedaj pri volitvah volilnih mož, katere so odločilne za poznejšo izvolitev poslancev. Nikdo, komur je na srcu blagor naroda, naj ne zamudi prilike, stopiti na volišče, da bodo izvoljeni zanesljivi volilni možje in taki, ki ne stoje" pod komando kttratov ali vikarjev. Duhovniki napnč vse svoje sile, da pri-tirajo na volišče svoje kimavce. Trdno smo prepričani, da ne izpuste nijednega, o katerem količkaj, sodijo, da bi utegnil biti njihov. Vsi pridejo in razvijejo najhujšo agitacijo še na dan volitev. Zato pa tudi naši volilci, ki stoje na stališču narodno-napredno stranke, ne smejo ostati doma ter se odtegniti volitvi volilnih mož, marveč stopiti morajo na volišče, da bodo izbrani naši volilni možje. Narodna Čast zahteva, da pokažemo svetu, da goriški Slovenci nismo več nazadnjaki, marveč da je tudi nas prešinila iskra samozavesti, svobodo in stremljenja po pravem napredku. Narodna čast zahteva, pokazati, da no krivimo več hrbta brezpogojno pred onimi, ki so pozvani mod nas v vso druge s vrhe, le ne v politične, ali predpostavljajo baš te vsem drugim, skruneč naga svetišča in zlorabljajoč vero. Pokazati moramo to. Prilika je tu, ta prilika so — volitve volilnih mož. Od njih je odvisno, kdo nas bo zastopal na Dunaju, ah* nazadnjak ali naprednjak! Od naše strani se je storilo glede' na volitev volilnih mož, kar jo bilo mogočo. Sedaj pa je na Vas, volilci, da storite svojo dolžnost po svojem prepričanju ! Ni se Vam treba strašiti groženj, ne sme tSlti nikomur žal, ako*izgubi morda pol dneva, ker gre za imonitno reč, katero moramo izbojevati, ako hočemo sploh misliti na kako boljšo pri-hodnjost. Sedaj ni časa premišljevati in kombinovati raznotere pomisleke glede" na volitve, marveč treba je pred vsem, stopiti na volišče ter poskrbeti, da dobimo volilne može po volji ljudstva samega. Ne bojte se farovško komande, marveč stopite v boj proti njej z vso odločnostjo, ako hočete biti samostojni, zavedni možje. Na Vas je sedaj vse, zato ponavljamo željo: Nikdo naj ne zamudi volitev volilnih mož! Vsak naj pribiti volit, ker kakor reči sedaj stoje, smemo upati, ako stori vsak volilec svojo dolžnost, zmagamo lahko sijajno. Ali povdarjamo, da to je mogoče le tedaj, ako naši volilci store" vsak svojo dolžnost! Torej pozor, naši somišljeniki in zaupniki, pozor in na delo pri volitvah volilnih mož! Na volišče kakor on mož ! Nova zbornica. (Glas z Dunaja.) V zadnjem državnem zboru bo imeli mladočeški poslanci vodilno ulogo. Od njihove taktike je bil odvisen obstanek desničarske večine in parlamenta samega ; ko jim je bilo potisnjeno v roko orožje obstrukcije, je razpadla večina in je bil parlament razbit. Od tistega trenotka smo culi že neštevilno nasvetov, kako naj bi se sanirale razmere v parlamentu in kako naj bi se grupirale stranke J v novi zbornici, h volilnih oklicov posumez-nili strank so dii uganiti ali cel6 določiti bodoča taktika dotične stranke v parlamentu. Malone vse se izrekajo za 3tvarno delo, in celo nekdanji nemški obstrukcijonisti, ki so škodovali parlamentu in državi mnogo bolj nego Cehi s svojim dvanajsturnim koncerlom, so ogrevajo danes za »plodonosno delo v gospodarskem in socijnlnem smislu*, — a obenem seveda vlačijo na dan svojo staro smešno zahtevo o nemškem .posredovalnem jeziku", o kateri vet!6 sami, da se ne more vresničili. Jediuo najvažnejši faktor v prejš- S njem in najbrž tudi v bodočem parlamentu, MLaiiučehi, niso izdali za volitve nobene jasne parole, iz katere bi se dalo sklepati na njihovo taktiko v novi zbornici. A od Mladočehov je odvisen obstanek parlamenta in —- kakor trdijo nekateri posebni črnogledi politiki — obenem obstanek ustave. Ali zdi se samo na videz, kot da bi mladočeški politiki omahovali, kot da bi se v tem poznem času, ko nas le kratki meseci še ločijo od otvoritve nove zbornice, ne bili še odločili glede bodoče taktike. Umevno je, da ne stopajo dosedanji voditelji z jasnim, taktiškim programom pred volilce. Na Češkem je kakih šestnajst do sedemnajst strank in strančic, in četudi so ve lahko že naprej, da bodo zmagali Mladočeht kakor pri zadnjih volitvah na celi Črti, vendar imajo dela dovolj, da si zagotovo to sijajno zmago in da pridejo v parlament rehabilitirani za preteklost. Kljub temu pa se že lahko s precejšnjo gotovostjo spoznajo konture novega parlamenta, posebno če se oziramo na izjave najvplivnejših čeških politikov, — voditeljev obeh frakcij češkega kluba, od katerih jedna je bila svoj čas za obstrukcijo, druga proti nji. Dr. Dyk, dr. Pacak in predsednik ekse-kutivnega odbora mladočeškega kluba, dr. Škarda, so se izrazili pred svojimi volilci in v svojih glasilih, da si ne dado vezati rok že naprej in da ne vsprejmč imperativnega mandata za obstrukcijo. Podobno je izjavil dr. Kaizl, da bi bilo nespametno, že naprej določali taktiko. Nekdanji predsednik mlado-češkega kluba, dr. Engel, jeden najvplivnejših parlamentarcev, pa je povedal odkrito in naravnost, kar so izjavljali njegovi tovariši samo po namigovanju in po ovinkih. Rekel je, da sprejme mandat le v tem slučaju, če vstopijo Cehi v novi parlament brez obstrukcije. — Ako se vresniči, da se Mladocehi vsnj ob svojem vatopu v parlament odrekd najskrajnejšo taktike, tedaj bo to najhujši udarec za tiste, ki danes najglasnejše zagovarjajo dola vnost parlamentu, - za Nemco. Vse njihovo upanje jo češka obstrukcija; ona jim jo folija, da se kažejo — v tem iivellejšl luči kot zveste konšlitucijonalcc, kot jedlne zagovornike parlamenta. Kot taki se zdaj hlinljo na zgoraj, da bi dosegli popolno prevlado, v kolikor je še nimajo.... Če se moro izjave mladočeških politikov smatrali resnim — in nobenega vzroka ni, da bi so ne smatralo kot take, — tedaj pa je že tudi s precejšnjo točnostjo lahko določiti, kako se bodo grupirale stranke v novem parlamentu. Naravno je, da se pridružijo Cehom v njihovem boju za narodno jednakopravnost Jugoslovani in konservativni češki veleposestniki, a lahko se reče, da tudi Poljaki in nemški konservativci ne bodo sedli na limanice nemškim levičarjem, ki se neprestano trudijo, da bi skrpali neko protislovansko, nemško-centralistiško „Arbeits« marjoriiat", — delavno večino. Ako se Cehi odločijo, da izvojujejo svoj boj s skrajnimi, a ne najskrajnejšimi sredstvi, tedaj pojdejo po vodi visokoleteči nemški načrti in ustvari se morda zopet stari , železni obroč* desničarske večine. Dopisi. Itikcittberg, 6. novembra. — Kar smo pričakovali, se je zgodilo. Kljub slabemu vremenu, je štel naš shod v nedeljo nad 600 oseb. Pokanje topičev, zastave, razvrščene po Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — (Dalje.) Poslovenil Podravski. Na licu se jVj prikaže zopet rudečiea, celo nasmehnila se je. Zs upanje se je povspelo v njej zopet na vrh, kakor bi bila nadeja v rešitev že uresničena. Nakrat objame Akto okrog vratu in, pritisnivši jej krasne ustnice k ušesu, zašepeta: »Ti nas ne izdaš, Akta, kaj ne?« *Pri senci svoje matere«, odvrne Akta, »ne izdam vas; ti pa prosi* svojega Boga, da te Uršo srečno odpelje.« Plave orjakove oči so se lesketale od sreče. Ne znal bi ničesar izmisliti, ko bi si še tako lomil svojo glavo, toda kaj takega on gotovo izvrši. Naj si že bo po dnevu ali po noči - njemu je to vse jedno!.. Pojde k škofu, kajti škof na nebu čita, kaj je potrebno in kaj ni. Toda kristijane bi celo znal sam zbrati. Ima dokaj znancev, sužnjikov, gladijatorjev ter prostih ljudij. Lahko jih zbere kakih tisoč. Oprosti svojo zapovednieo, pa tudi iz mesta jo odpelje. Poj-deta bodisi na konec sveta, bodisi tjekaj, odkoder sta prišla, kjer še nihče ni slišal o Rimu. Na to se zagleda pred se, kakor bi se hotel za-gledati v nekako minulo reč, neizmerno oddaljeno ter reče: »V gozd! Hej, kak gozd, kak gozd!..« Čez nekaj časa se zdrami iz svojo zamišljenosti. Nft, sedaj pojde k škofu in zvečer bo že nekoliko sto ljudij pričakovalo nosilnice. Potem pa naj jih spremljajo že ne samo sužnji, marveč celo pretorijani!! Naj si nihče ne drzne priti pod njegovo pest, bodisi tudi oborožen. Je-li mar železo tako močno ? Treba je samo krepko udariti po železu, pa niti v njem glava ne ostane cela. Toda Ligija z veliko, toda ob enem z detinsko važnostjo, dvigne prst kvišku: j »Uršo, ne ubijaj !* reče mu. Lig si založi svojo roko, lopati podobno, za tilnik j ter, drgnivši si vrat, jame nekaj mrmrati. Mora jo vendar rešiti, svojo luč. Sama je rekla, da je sedaj odvisna od njega... Potruditi se hoče, kolikor bo mogoče. Toda, ko bi se pripetilo kaj nehote ? .. Mora jim jo vendar vzeti. Nu, ko bi se pripetilo... hoče se kesati in nedolžno Jagnje prositi, naj se usmili njega, reveža... On vendar tega Jagnjeta ni hotel žaliti, samo roko ima tako težko... In velika razburjenost se mu je zrcalila na licu, toda prizadeval si je, da bi jo skril, radi tega se prikloni ter reče: »Pojdem torej k svetemu škofu.« Akta, objemši Ligijo okrog vratu, je jokala... Razumela je sedaj, da se nahaja nekak svet, v katerem bodisi tudi v trpljenju, tiči več sreče, nego v vsem sijaju in razkošju hiše cesarjeve. Še enkrat se odpro" pred nfo nekaka vrata k luči, toda ob enem je tudi začutila,'da ni vredna, da bi šla skozi ta vrata, j IX. Ligija je pomilovala Pomponijo Grecino, katero je ljubila iz vse duše; žal jej je bilo vse Aulove hiše,1 toda ^rjen obup je preminil. Nasprotno je začutila nekako sladkost pri misli, da pojde sedaj radi svoje Resnice v tuj, nepoznani svet. Nemara je tičalo v tem tudi nekoliko otroške radovednosti, kako da bode ono življenje med barbari, med divjimi zvermi, toda dokaj več še globoke vere, da ravnaje po tem načinu, ravna tako, kakor je zapovedal »božji učenik«, in da odslej bo on sam bdel nad njo kakor nad svojim poslušnim in zvestim otrokom. Kaj jo je moglo doleteti hudega ? Ako jo doleti kako trpljenje, prenese je v Njegovem imenu; ako dospe nepričakovana smrt — saj jo On pokliče k sebi, in nekoč, kadar umre Pomponija, se vidita zopet ter bosta skupaj celo večnost. Večkrat si je še v Aulovi hiši mučila svojo otročjo glavico s tem, da ona, kri-stijanka, ne more učiniti ničesar za Križanega, katerega se je s takim razčiljenjem spominjal Uršo. Toda sedaj je napočil ta trenutek. Ligija se je smatrala v resnici za srečno ter je govorila o tej svoji sreči z Akto, katera pa je ni mogia razumeti. Zapustiti vse, zapustiti hišo, izobilje, mesto, vrtove, svetišča, vse, kar je krasno, zapustiti solnčni svet ter svojo bližnje, a to čemu ? Ali radi tega, da uide ljubezni mladega in lepega moža ? Tega Akta nikakor ni mogla umeti. časih je začutila, da je prav tako; da, da tičf v tem nekaka tajna sreča, toda razločno si tega ni mogla pojasniti, zlasti ne za to, ker je Ligijo pričakoval beg, ki je mogel nesrečno končati, in na katerem je bilo mogoče, celo priti ob-življenje. Toda te svoje bojazni ni hotela Ligiji razodeti. Med tem se je tudi popolnoma zdanilo; bil je jasen dan in solnce je pokukalo v atrium. Jela jej je prigovarjati, naj se počijo, ker je bila po prebedeli noči potrebna počitka. vseh hišah preko ceste, so kazale narodno-napredno lice naših občin. Shod se je zvršil v najlepšem redu; tudi nad 50 možje bilo od nasprotnih naših načel tam pričujočih, kar nas je najbolj veselilo, da so slišali naš glas, in večina njih je odšla s prepričanjem: da res je, to je pravo za našo korist. Ko bodemo zopet skupaj o taki priliki, možje, pridite in poslušajte in ugovarjajte tudi, pojasni naj se vse med nami! To je pravo ! Ta shod je bil res sijajen, neomade-ževan, ali odsotnost gosp. Gabrščka in slabo vreme nam je pokvarilo obilno polovico. Ako bi bilo vreme jasno, bi bil shod velikanski, — prava manifestacija naše Vipavske doline in Krasa proti nečastnemu nastopanju slranke. ki hoče ukovati naše ljudstvo v spone suženjstva iz straha in maščevanja, kakor šoto z nami naredili župnik Brezav-šček, nekdanji župan Robič in njegov verni učenec Pavlica. Ta župnik, kateri ima marsikatero osebno preganjanje in razpor ter skledo nad 30 let starega masla na svoji glavi, se boji sicer očito nastopati, zato pa rije skrivoma toliko huje proti ,Soči" in naši napredni stranki. Smo že opozorjeni! Ta očka župane, pred 30 leti malone berače, v tem času občinski tajnice z 320 gld. letne plače, si je sezidal širni dvor, nakupil veliko posestva, nalezel se kapitalov in denarnih vlog, kakor berač mraza; vse to iz žepa nas ubozih neumnih domačinov. Izštu-diral je dva strupena dohtarja, kojima smo mi Vipavci taki .govedarji", kojim noben človek 5 gld. ne sme zaupati; ona podirata našo koristno trgovsko zadrugo, podirata ljudsko posojilnico in vse narodno-napredne naprave, vodita klerikalno in krščansko socijalno stranko za nos. Ta očka si je razvrstil tako le svoje sinove: Jaz očka, župan rihemberško-brejski in deželni poslanec — s pomočjo-------J Ti, Jožek, državni poslanec s pomočjo klerikalcev in krščansko socijalne stranke: Ti, Drejček, si premlad še, počakaj še malo ali tudi ti boš prihodnji državni poslanec 1 Ti, Francek, (šilce) prihodnji župan, moj dedič, ti, Ureh, prihodnjič nadučitelj rihemberški itd. To sta torej oni dve jezuitski krinki, po kojih bode treba pred našim ljudstvom enkrat na shodu v Rihembergu krepko mahniti, — česar se je Ze sedaj pričakovalo. Ali navajati pričnemo fakta, — resnična fakta, da naš kmet izve uzroke naših žalostnih razmer. Iz očij v oči si hočemo pogledati bistro! Opremo naše dokaze s pričami proti preteklemu tlačanstvu. Ti pa, verno a ubogo izsesano po maščevalnosti tacih preplašeno ljudstvo, pogum v srce, kvišku glavo I Zbeži iz te teme, oprosti se spon srednjeveških pijavk, okleni se našega narodno-naprednega prapora in zakiiči: Farovž in .ferlenica", doli z našega hrbta! Zahvaljujemo ob enem Vas može, ki ne štedite troškov ne truda, da ste poveličali vzajemno naš shod. Naša stvar je sveta. Naprej do osvoboditve naroda! Brje pri Rihembergu. — Mala peščica zatiranih Brejcev se je pred leti prerila skozi tlačanstvo našega župnika in njegovega pajdaša župana s tem, da si je proti njiju volji vstanovila »Bralno in pevsko društvo". Mi vemo, koliko zaprek In težav nam sta zadala ta dva ljubezniva prijatelja pri vstanovljenju in dalje pri razvijanju tega našega društva. Ne moremo vam našteti, kolikokrat je pritapal g. župnik v Brje ter se tam obnašal kakor kak srednjeveški »inkvizicijski* pobožni sodnik.... Roke je pobožno vložil na križ na prsi, med tem ko je pretil s peklom in grozil s hudičem vsem tistim, ki so količkaj v dotiki bili s tem društvom. Rekel je med drugim, da kamen na kamnu ne ostane tistemu posestniku, ki da v najem društvu sobo itd. Preganjal je nas in čudne priče proti nam vodil na ckr. urade proti našim občespoštovanim osebam, za kar pa je sramotno pogorel. — Raz lečo je pa slednjo nedeljo delil dušno pašo s tem, da je bil uvod vsem njegovim pridigam preklinjanje, zbadanje in groženje proti temu društvu. Njegov kolega gosp. župan pase je pokazal pravičnega in poštenega župana s tem, da je neopravičeno vstavil slavno mavhinsko godbo, ki je bila namenjena na veselico v Brje. Šel je namreč v Gorico na c. kr. glavarstvo, in sam pravil, da ni res, da želi društvo imeti veselico, ampak, da to želijo prirediti fantje — in ne veselice v zaprtih prostorih ampak javni ples. Na to se ve je c. kr. glavarstvo mu to stvar verjelo in mu dalo dovoljenje, godbo vstaviti. Ne moremo Vam popisati, kako veselje in radost je vži-vala cela družina Pavličeva za to imenitno prevaro, ko ji je mavhinska godba svirala v neki krčmi v Rihembergu. Ta g. župan pa je rekel med drugim sladko: no, no zdaj naj vedo Brejci, če sploh jaz kaj vkaž;m ali nič ! Teden po tem pa je prvaška godba ravno tam in ravno tistim svirala. — Društvo pa je moralo navhinsko godbo plačati, in zakaj? Zato, da je svirala županu — pravičnemu očetu onih goriških razgrajačev, ki so rekli pred leti Vipavcem »govedarji* ali poturica — sedaj pa naj jih »govedarji" pošljejo v državni zbor 1 — To prosimo, naj sodijo sami častiti čitalelji »Soče* in »Primorca*. Prosimo pa tudi, naj čitatelji sodijo, kakšnega župana imamo mi, in kakšnega državnega poslanca bi imeli, ko bi imeli tega, ki je Se kot duhovnik tako sramotil Vipavce, kako bi jih šele kot državni poslanec. Prosimo pa tudi one zapeljane Vipavce, naj nekoliko premislijo, naj nas prašajo, koliko nam je se-dajni župan — obljubil — in kako nam seda> obljube izpolnuje?! Društvo naše je pa vkljub vsem sovražnikom vse prebolelo, vse rane so se mu zacelile tako hitro,. da še sami nismo tega pričakovali. Iz tega društva je ostalo novo »Vinarsko in sadjarsko društvo" v Brjah. To naše društvo ima zasluge tudi izven Brjij, kajti nas so posnemali sosedni Dobravci, Šmarenci in Rihenberžani sami. Temu društvu so šli na roko vsi narodno-napredno misleči gospodje pri veselicah —; kake lepe veselice je to društvo že prirejalo, ali kljubu temu je bila srčna želja od strani župnika in očeta sinov, uničiti to društvo. (Konec pride.) Domače in razne novice. Osebne vesti. — Predsedništvo trž. finančnega ravnateljstva je imenovalo: vodjo carinskega urada v Cervinjanu Ivana Her-b i c h a carinskim oficijalom glavnega ca- rinskega urada v Trstu; oficijala trž. glavne carinarne Jakoba M ar cona voditeljem carinskega urada v Cervinjanu; oficijalaKarola Polschafc-a oficijalom carinskega višjega nrada, asistenta Josipa B o s c h i n a oficijalom, vežbenike Ernesta Bartolinija, Almeriga Chitterja in Silvija Tossoni-Pittonija asistentom ter davčnega višjega kontrolorja Mihaela Cimadora davkarjem v IX. plačilnem razredu. Volitve volilnih mož. — Opozarjamo, ker smo bili od nekih stranij vprašani, da volilnih mož se ne more voliti s pooblastili, marveč morajo volilci sami na volišče. Nikomur naj ne bo žal za izgubo par ur. Gre za narodno čast, za boj po lepši prihodnjosti. Farovški pridejo vsi, torej tudi naprednjaki ne smejo izostali. Shod t Crorjanskem. — Jutri po maši bo zaupen shod naredno-napredne stranke v Gorjanskem. Na ta shod so vabljeni le nekateri možje (okoli 30) v zaupno posvetovanje. Shod v Komun. — Narodno-napredna stranka priredi jutri ob 3. uri popoldne javen volilni shod v prostorih g. Krpana. Ker je ta shod namenjen le za županijo Komen, bodo imeli iz drugih krajev pristop (r«di omejenega prostora) le taki možje, kateri so povabljeni bodisi naravnost iz Gorice ali po naših zaupnikih. Hvaležni K rase vel dr. Tomi. — Dr. Turna je dobil s Krasa tako-le pismo: Du-tovlje, dne 26. oktobra 1900. — Prečastiti gospod dr. Henrik Turna ! Udano podpisani se v imenu našega ljudstva s Krasa Vam, prečastiti gospod doktor, toplo zahvaljujemo, da ste se potrudil napraviti prošnje za blagor Krasa, in sicer 7a železnico iz Trsta do Gorice, za polajšanje davkov zaradi vinogradov, s katcriuii smo obremenjeni, in za podporo vod, da smo mngli te prošnje predložiti Njegovemu Veličanstvu, katere so bile od Njega z največjim veseljem dobro sprejete. Tukaj ob jed nem Vas prosimo, da nas boste podpirali v smislu omenjenih prošenj, kar je v Vaši moči, in Vam izrekamo tem potom za Vaš trud najiskrenejšo zahvalo. Z najodličnejšim spoštovanjem udano podpisani : Andrej Stok, I. Pegan in Švara (člani deputacije, ki se je poklonila cesarju.) .Risvegllo", — Danes je začel izhajati v Gradišču ob Soči v laškem jeziku pisani časnik »Risveglio*, ki bo izhajal po trikrat na teden. Kakor se čuje, se bo bavil ta list malo s politiko. Pač redka prikazen med italijanskimi listi. Natančneje borno mogli soditi, kadar dobimo list v roke. Samohvala viteza dr. 6refrorČlČa sega že tako daleč, da si na svojih shodih prisvaja v zasluge celo take naprave v naši deželi, ki so državne potrebe in jih mora oskrbeti država v svojem interesu in z ©žirom na vojaške ali strategične važnosti. Tako je na shodu v Bovcu vitežki razlagal, da je njegova zasluga, da se je popravila državna cesta črez Predel, kojo je bila pred leti nevihta grozovito pokvarila. Takrat je velikansk naliv takorekoč uničil to državno cesto na mnogih krajih ter jo na nekaterih mestih kar naravnost odplavil v precejšnji dolžini. Ker so na Predelu in v bovških Klužah vojaške trdnjave, in je sploh bovški okraj v strate-gičnem ozira za državo takorekoč zaplankana dežela, da prav vsled tega Bovčani ne dobe predelske železnice, je pa država pohitela takoj po takratni nevihti popravit vs.ij za prvo silo razdrlo cesto. Pozneje je pa državno cesto korenito popravila ter med Logom in Bovcem jo na velikih mestih kar naravnost preložila. Brez ozira na vse to je pa ta cesta tudi jedina državna cesta med Koroško in našo deželo, po kateri vozi vsak dan tudi pošla iz Gorice na Trbiž in obratno. Naravno je, da je država že sama iz svoje inicijative izvršila na tej cesti potrebne poprave. Ako si vitez dr. Gregorčič pripisuje tu kake zasluge, je potreba v to pač vitežke srčnosti in jako nevitežke smelosti. Enako je s preložitvijo znanih grozovitih klancev nad Kobaridom. To je že staro vprašanje, katero se rešeta že nad 30 let in ko je država popravila to svojo koroško cesto že skoro povsod drugod in je v to zabila v resnici lepo število stotisočakov, so prišli na vrsto tudi ti klanci. Torej le nekoliko več skromnosti, gospod vitez, potem bo manj blamaže in bomo Vašim besedam več verjeli. Huda nesreča. — Iz Kozine pišejo dne 7. t. m.: Danes zjutraj se je pripetila huda nesreča na železnični progi pri žel. čuvalnici v Kozini št. 6. Poštni vlak, ki vozi iz Pulja v Divačo, je namreč povozil dveletnega dečka, sina žel. čuvaja Fr. Teršarja pri št. 6. Dečku je odtrgalo desno roko ter ga tudi na glavo nekaj pobilo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Trst. Vlak so ustavili še le potem, ko so dečka povozili. Koliko strahu so stariši prestali, to si more misliti vsakdo. Kamnoseki stavkajo v Mirnu pri tvrdki Budin. Ta je v zadnjem času prevzel večje delo, toda pod navadno ceno, vsled česar tudi ni mogel plačati delavcev po tarifu. Kamnoseki so temu ugovarjali, rekoč, da niso oni odgovorni za pogodbe, koje sklepa gospodar, toda ta ni hotel ugoditi njihovim zahtevam. Posledica temu je bila, da so minoii pondeljek opustili delo in da sedaj stavkajo. Stavkujočih delavcev je okolu 100. Kako se TrSe" Imenovanja sodnljsklli pisarniških uradnikov na Primorskem. — Kar je nekaj časa, se je pričela neka izvan-redna gonja, oziroma nepopisljivo preziranje Slovencev v sodnijski stroki, in sicer pri pisarniških uradnikih. Pred par leti še smo dobivali Slovenci tu in tam v svoje slovenske kraje še vedno za pisarniške uradnike ljudi, ki so bili zmožni slovenskega jezika. Ali današnji dan to ni več tako lahko mogoče, le redkokedaj se kaj takega pripeti, in imenovanja slovenskega jezika zmožnih pisarniških uradnikov pri sodnijah v niši deželi postajajo pri višji sodniji v Trstu bela vrana. Poglejmo kar malce letošnja imenovanja! Za sodnijo v Cerknem, torej za popolnoma slovenski okraj, je bil imenovan neki mož iz Istre, kateri ni imel ob svojem nastopu te službe niti pravega pojma v slovenščini. In, prosimo, to seje zgodilo za Cerkno, kjer je delokrog sodnije jako velik in zato tudi odgovornost sodnijskega uradnika velika. Prav dobro bi stalo cerkljanskim rodoljubom, ako bi se ob takih prilikah malce dvignili h svoje letargije! — Sedaj pa se je izvršilo neko imenovanje pisarniškega sodnijskega uradnika, katero je za našo narodno Sežano in pa sploh za goriške Slovence prava pljuska v obraz našemu narodu. Mož, katerega je poslala višja sodnija v Trstu v ta, samo po sebi umevno popolnoma slovenski kraj in okraj, je popolnoma nezmožen za uradovanje v Sežani iz razloga, ker mož ne zna niti prave besedice slovenski in drugič ta človek, kakor mi vino, ni bi! sposoben niti za pisarja v pravem pomenu besede pri sodnijah v Gorici, tem manj torej za pisarniškega uradnika. Tega moža — imena niti imenovati nočemo — hočejo tam celo pridjati zemljiški knjigi, to je k jednemu izmed najvažnejših poslov pri sodniji. Gospoda v Trstu I To je pač nekaj takega, o čemur se čudimo, da učinjale to Vi proti stovenskim, in, prosimo, izključno slovenskim strankam sežanskega oknija, da imenujete našega jezika povsem nesposobno osebo za pisarniškega uradnika v Sežani, kateri vendar ima kot tak v gotovih slučajih vršiti jako težavno, kočljivo in odgovorno službo! Pomnile dobro, Vi gospodje na vi*ji in deželni sodniji ? Tr»lu, da za raznotere pogreške, kateri se utegnejo pojaviti v gotovem oziru radi lega imenovanja pri sežmski sodniji, boste odgovarjali Vi! Mi se ne damo več slepiti v nikakem pogledu na nobeno stran, tnarvt-č \se, kar se zgodi proti nam in proti osnovnim zakonom države, ožigosamo tako, kakor priti če. Vsilje- Ligija se jej ni upirala, na kar sta odšli obe v kubikul, ki je bil tudi prostoren in bogato opremljen vsled nekdanje dotike cesarja k Akti. Tu sta se vlegli skupaj, toda Akta navzlic vtrujenosti le ni mogla zaspati. Bila je zmerom žalostna in nesrečna, toda sedaj se je jel nje polaščevati nekak nemir, katerega poprej ni poznala. Doslej se jej je življenje brez jutra zdelo težavno; sedaj pa ni imelo za njo nikake cene. V glavi jej je nastala čimdalje večja zmešnjava. Vrata k svetlobi (luči) so se jej jele zopet odpirati in takoj zopet zapirati. Toda v hipu, ko so se jej odprle, jo je zaslepijevala svetloba tako, da ničesar jasno ni videla. Pač pa je pogodila, da tiči v tej luči nekaka neizmerna sreča, glede na katero je vsaka druga do te mere nečimerna, kakor bi bilo ničevno, ako bi na primer cesar Poppejo odstranil ter se zopet va-njo, Akto, zaljubil. Ob enem se jej je zdelo, da oni cesar, katerega je ljubila ter ga nehote" smatrala za nekakega poluboga, je nekak revež, nič boljši od sužnja, a ona palača s stebričjem iz numidskega mramora, da ni nič boljši; od kupa kamenja. Naposled so oni občutki, katerih si ni mogla pojasniti, začeli jo mučiti. Hotela je zaspati, toda mučena od nemira — ni mogla. Misleča si, da Ligija, nad katero visi toliko ne-varščin in negotovostij, takisto ne spi, se je obrnila k njej, da bi se pomenkovala ž njo o večernem begu. Toda Ligij'a je mirno spala. V temni kubikul je prodiralo skozi zavese nekoliko solnčnih žarkov, v katerih je plesal prah, podoben zlatemu pesku. V tej svetlobi je zapazila Akta Ligijino nežno lice, oprto na golo roko, zaprte oči in nekoliko odprta usta. Dihala je enakomerno, kakor navadno dihamo v spanju... I »Spi. Ona more spati«, je pomislila Akta. »Je pač še dete. c čez trenutek jej pride na misel, da je temu detetu ljubši beg, nego bi postala Vinicijeva ljubljenka, ljubše pomanjkanje, nego sramota, ljubše prognanstvo nego krasna hiša, nego obleka, dragotine, gostije, glasovi pljunk in citer. »čemu ?« Pogledala je Ligijo, kakor bi hotela najti odgovor na njenem spečem licu. Zrla je na njeno čisto čelo, njene mično vzbočene obrvi, njene črne trepalnice, odprta usta, na mirno dihanje, od katerega so se dvigalo nje dekličje prsi, in zopet si je domislila: »Ej, kako je vsa drugačna, nego jaz U Ligija se jej je zdela kot nekak čudež, nekaka božanstvena prikazen, nekaka ljubljenka bogov, stokrat lepša, nego vse cvetice v cesarjevem vrtu, nego vsi kipi v cesarjevi palači. Toda v srcu Grkinje ni bilo nevoščljivosti; nasprotno, misel na nevarnost, ki bi dekletu grozila, jo je napolnovala s pomilovanjem. Spre-budili so se v njej nekaki materni občutki; Ligija se jej ni zdela samo krasna kakor mičen sen, marveč ob enem tudi vredna ljubezni. Približavši svoja usta k njenim črnim lasem, jih je jela poljubovati. Ligija pa je spala mirno, kakor bi bila doma pod varstvom Pomponije Grecine. In spala je dovolj dolgo. Ze je minul poldan, ko je odprla svoje modre oči ter se začudena ozirala po kubikulu naokrog. Očividno se je čudila, da ni v Aulovi hiši. »To si ti, Akta?« je rekla naposled, zagledavši v mraku lice Grkinje. »Jaz sem, Ligija.« »Ali je že večer?« »Ne, dete, toda poldan je že minil.« Uršo so 5e ni vrnil? »Uršo ni rekel, da se vrne, toda zvečer bo čakal s kristijani na nosilniee.* »Resnica.« Na to sta zapustili kubikul ter odšli v kopel, kjer je Akta Ligijo okopala. Potem jo je odpeljala k zajutreku, no to pa na vrt poleg palače, v katerem jej ni grozila nikaka nevarnost, kajti cesar in njegovi odličnejši dvorniki so še spali. Ligija je sedaj prvič v svojem življenju videla te lepe vrtove, polne cipres, pinij, hrastov, oljk in mirt, med katerimi je bilo videti cele skupine kipov, ki so se bliščali in se zrcalili, tu in tam so cveteli celi gaji rož, namakani z vlago vodometov ; pri vhodih v Čarobne votline je rastel bršljan ali vinska trta; po vodi so plavali srebrni labudi, med kipi in drevjem so hodile udomačene gazele iz afrikanskih puščav in raznobarvnate tiče, hanešene skupaj iz vseh znanih pokrajin sveta. Vrtovi so bili prazni; le semtertje so delali na njih sužnji z lopatami v roki, popevaje pesmi pri delu; drugi, katerim je bilo dovoljeno si za trenutek počiti, so sedeli poleg kapnic, ali v senci hrastov v migljajočih solnčnih žarkih, prodirajočih skozi veje: zopet drugi so trgali rože ali bledo vijoličnast cvet Žafrana. Akta in Ligija sta se sprehajali dolgo, ogleduje vso to lepoto, in dasiravno je bila Ligija nekoliko klaverna, vendar je bila še preotročja, da se bi bila mogla ubraniti radovednosti in občudovanju. Prišlo jej je na misel, da bi cesar v taki palači in v takih vrtovih mogel biti zelo srečen, ako bi bil dober. (Dalje pride.) vanja slovenščine nezmožnih uradnikov, in I makari pisarniških, ne moremo trpeti. To se ne strinja z našim programom, k večjemu morda z znanim hinkoštnim velikonemškim programom! Ali je res tako, ekscelenca dr. Kin-dinger, bivši justični minister ?! Vi, ubogi reveži, ki pristopate kot Slovenci k sodniji kot pisarniški diurnisti, ter postajate prakti-kanti itd., počasi, počasi, le počakajte, že j pridete na yrsto, kadar-ne ba. Plugih — ~ i Apostoli Jeze in so t rast vrt — Katoliška cerkev ima krasnih naukov o dolžnostih človeka do človeka, o ljube?mi do svojega ! bližnjega. Bilo bi odveč, ako bi prepisali iz I katekizma nekatera zlata zrna, ki so v res-¦ niči nekaj nadčloveškega, Jiekaj. tako krasnega, da se morajo temu uklanjati tudi oni, kateri sicer na katekizem in nauke katoliške cerkve nič ne dajejo, in tudi drugoverci, ki sicer ne poznajo naukov naš« cerkve. Toda zbesneli derviši po mnogih farovžih so vrgli te zlate nauke med staro šaro hi so se prelevili v apostole jeze in sovraštva in zdmzbarstva in medsebojnega bratomornega prepira, tako da je čutil celo kardinal Missia nujno potrebo oglasiti se na zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani proti takemu za katoliško cerkev naravnost sramotnemu počeujauju, ki mora roditi na vsiko stran le zle in pogubonosne posledice. Priporočal je svojim poslušalcem, med lomi pač v prvi vrsti nebrojno zbranim duhovnikom, da treba prizanašati političnemu nasprotniku, ne tirati boja do skrajnosti, ki pretrgava sleherno zvezo med človekom in tepta v blato uajprimitivnejše pojme o dostojnosti in o ljubezni do bližnjega. Naglasa! jim je zlati nauk, da je polreba nastaviti nasprotniku drugo lice, ako nas je. uiluril ua prvo. Mi lobožni liberalci p tč nismo poklicani, da bi v prvi vrsti izvajali take nauke, j ko vidimo na strani »uiece cerkve* tako ne-čuveno in tako izzivajoč*: prezira nje takih lepih naukov katoliške errkve, ko vidimo, kako člani te »učeč« cerkve" z najskrajnejšo brczobraznosljo udarjajo po vsakem svojem bližnjem, ki noče slepo trobiti v njihov rog v čisto posvetnih stvareh, ki s cerkvico nimajo nikakfc zveze. Kako so ti člani učeče cerkve naravnost zbesneli v svojem strankarskem fanatizmu in v teptanju najpngla-\itiiej>ih naukov katoliške cerkve, nam dokazuje poslanica vikarja K na vsa iz Useka v »Gorici* od 6. t. m. Ko je dokončal svoje skrajno drzne iu laznjive trditve, je zatlačil svojo poslanico s pozivom: »Nec a ve eis d i x c r i t i s! Nikar jih n i t i p o z d r a v i t i ti e.* Ta človek torej, ki Iioč** bili namestnik Božji iu stopa s pogumnim čelom vsaki dan pred žrtvenik Gospodov, pridiguju proti naši stranki in njenim članom skrajno smeli in uckrščanski nauk, da nas niti pozdravljati ne bi smeli listi, ki hočejo biti vredni verniki katoliške cerkve. KrUlus ni tako učil, in ti nauki niso njegovi, iu taki duhovniki niso njegovi namestniki, marveč so zastopniki pekla; kajti oni tiče in razširjajo le jezo in sovraštvo in prepir med brati, tako da vsled političnih nasprotslev bi brat brala, oče sina in sin očeta ne smel več pogledati ne pozdraviti, ako slučajno vsi skupaj ne trobijo v tisti rog, katerega jim nastavijo tako zbesneli dervUi. I)i, da, gospoda! Zdostni časi so nastopili, in še ža-lostnejši so nam na obzorju; kajti taki usode-polni nauki takozvane .učeče cerkve" so silno nevarni in utegnejo rodili posledice, pred katerimi se bodo nekega lepega dne tresli njihovi oznaujevalci in tisti visoki dostojanstveniki katohAke hijerarhije, ki dopuste, tako krivoverstvo in lohko zbesmiost lam, odkoder bi morale prihajati It* lepe besede, le lepi vzgledi, le prijazni nagovori in prijazni pozdravi. Samo po sebi je umevno, da se mi pred takimi apostoli jeze in sovraštva kratko ni malo ne tresemo, marveč da se- bomo znali braniti njihov« zlobne volje in njihovega za narod in človeštvo nevarnega nauka. Znali bomo odbijati njihove napade, in tudi naša vest bo povsem mirna, ko pojdejo taki zbe&nelei mimo nas brez pozdrava in s si dom in jezo in sovraštvom v svojem vele-pobožnem katoliškem srcu. Za posledice bodo odgovarjali, za tiste posledice, ki so danes nepreračunljive in ne prihajajo nobenemu pristašu naše stranke niti od daleč na um, kt pa se utegnejo same usiliti na površje tekom nadaljnjega razvoja teh nesrečnih ho-matij, s katerimi osrečujejo naše ljudstvo namestniki Božji po farovžih. Nikar misliti, da se bomo dali strahovati, pa naj pride karkoli, in naj bodo posledice kakoršnekoli; kajti škoda v svojih najskrajnejših posledicah ne zadene narodove celote, ne narodove blaginje, marveč zadene le oznanovalce in apostole jeze in sovraštva, zadene morda vso sedanjo ogromno klerikalno organizacijo, zadene bridko vse stanovalce po farovžih brez izjeme, zadene vso' hijerarhijo in po prebrid-kih skušnjah nepobitne zgodovinske resnice utegne zadeti tudi cerkev samo, za kar pa bodo odgovarjali drugi, in ne mi pristaši narodno-napredne stranke. Nikar misliti, da hočemo prorokovati; kajti utemeljenost naših izjav je vsakomur na dlani, je lahko vsakomur jasna, in ako se nečejo izročili zares nevarnim posledicam v bodočnosti tisti krogi, katere vse preživo zadenejo, se tudi mi za vse to ne moremo brigati. Imamo nujnejših poslov dovolj 1 Rekli smo. Klasično izjavo je priobčila zadnja »Gorica«. Podpisal jo je vikar Frančišek Knavs. Ta človek je živ dokaz, kako potrebna je Gorifika dobre — blaznice. Mož piše, da < »odkar je »SoCa« izjavila, da je nje stranka do cela jednaka s kranjsko liberalno — je s tem tudi prestopila v prostozidarski odpadniški tabor*. V glavi tega Frančiška Knavsa straše še vedno framasoni, in slovenski liberalci spadamo tudi k njim, zakaj to js gotovo in pribito, da katoliški duhovnik vedno samo resnico govori. Le čuda, da ni rekel, da je naS najvišji poglavar slavni hudič Bitni, ki še "je-"gprem'eirtHy krokodila in igral klavir tako ginljivo, da je še nezmotljivi papež imel nad tem svoje veselje in poslal Leonu Ti.xilu svoj posebni blagoslov. Ta hudič Bitru ima pa včasih svoje muhe, in kdo ve, če ni ob- j sedel samega vikarija Knavsa. Vsaj kar ta mož izjavlja, svedoči, da je obseden, ali da je znorel. Svetujemo temu božjemu namestniku, naj gre na Furlansko, kjer delajo frančiškani dobre kupčije s tem, da hudiča Jzga-njajo. To naj kmalu stori, sicer ga vtaknejo v kako norišnico. Tako piše „Slov. Narod." K temu dostavljamo še to: Pater Knavs je res čuden palron. Ker je lagal na shodu v Črničah, smo ga mi tako ošeškali v »SočV da bi bil vsakdo drugi, ako ima le rnrvico moštva, tožil. Knavs pa tega ni storil, marveč zahteva od nas, naj ga mi tožimo. »Rečem i ti, da mi ne porečeš«. Če hi hoteli tožiti vsakega zbesnelega popa, ki laže in obrekuje | naprednjake, bi bilo toliko tožba, da bi morali j ustanoviti v Gorici še najmanj dve sodniji. Pot tožbe je dolga, zato pa opiramo take tičke, kakor je Knavs, kar v listu, in sicer tako, kakor zasluži. Take žehte je Knavs, kakor videti, še potreben, zato naj le bo pripravljen, da se še vidimo. | ProSuJe za brezobrestna posojil« za ' obnovljenje vinogradov, mučenih po trtni uši, I je založila naša tiskarna. Brezobrestno posojilo, katero je dovolil deželni zbor goriški v preteklem svojem zasedanju, dobi lahko vsak posestnik vinogradov, ako takoj na I novo nasadi izkopani vinograd ; dobi posojilo I pa tudi, ako odloči vinograd za nekaj let v drugo obdelovanja, :iko sejo n. pr. deteljo ali turšico. Prošnjam je treba priložiti po-j sest no polo, — Prošnje se izročajo na okrajnem glavarstvu. Najbolje je, ako vsi vinogradniki iz ene občine, kateri prosijo za brezobrestno posojilo, podajo vsi skupaj svoje prošnje potom županstva na okr, glavarstvo. Priloga. — Današnji številki smo priložili vozni red železnic, paruikov ter poštnih zvez, veljaven od 1. nov. t. !. Vsi naročniki j dobe ta vozni red zastonj. Komur ta vozni red ne služi, prosimo, da islega odda kakemu gostilničarju ali bralnemu društvu, da se istega lahko o vsaki priliki poslužujejo. Uljuduo prosimo, da obesi vsakdo ta vozni red na vidnem kraju, posebno ako ima gostilno ali trgovino, kjer služi ob jednem slavn. j občinstvu. Ker so podatki voznega reda jako zanesljivi, upamo, da smo svojim čč. naročnikom vsestransko vstrogli. — Ob novem letu dobe naročniki „Soče* drugo brezplačno prilogo .Kažipot*, katero vrednost nočemo več povdarjati, ker vsakdo se je o tem že prepričal. Te priloge dajamo našemu listu, edino le4 da naše naročnike z vsem poskrb-ljamo. ¦ - Kljub vsemu temu pa je veliko j nemarnih naročnikov, kateri letošnje naroč-] nine še niso poravnali. Starih dolžnikov je S tudi mnogo. Prosimo torej naše naročnike, naj nas vsaj s tc-čnim plačevanjem podpirajo. Fri uikald rodbini ne bi Krneli pogreiatl j najboljših dveh ljudskih in domaČih sredstev, namreč: Dr. Kosa balzam za želodec in pražko domače mazilo. Ivta se dobita tudi v goriških lekarnah j Jfagluha (slabost). - Bogata gospa, ozdrav- j ljenu od naglube in umnega brenčanja z umetnim ušesnim bobnilom dr.Nicholsona, je darovala njc-j povemu zavodu 75.(KX) pld., da (,'luhi, nepreniožtii ljudje lahko zastonj vdobijo taka bobnila. Pisma je I pošiljati na naslov: Št. 4660, zarod Slcholsona j .,LongcoUu Guunersbnrjr, London W. Razgled po svetu. O razmerah v Istri. (Konec) — Tako se postopa in potem je lahke umeti, kako se mnoze duhovniki, ki nimajo pravega srca do ljudstva. Po mojem mnenju pa je nam duhovnikov dolžnost, da smo narodovi učitelji, voditelji, in buditelji, da nas je Bog poslal med narod, da istega poučujemo o vsaki stvari, da si ga ohranimo moralno živega in zdravega 1 Ne smemo pozabiti, da tudi nas duhovnikov ne bo več treba, ko naroda ne bo! (Govornik je omenjal, kake šikane in sitnosti mora trpeti duhovnik v Istri, ako hoče tako vršiti svojo nalogo. Navel je kričeč slučaj, ko nekemu duhovniku niso več let hoteli izplačati borne plače 850 gld., ker je nekoliko primogel, da so v dotičnem kraju zmagali naši). Prevzvišeni vladika se tožijo, da je malo duhovniškega naraščaja, a nekoliko so sami krivi, ker se nikdar ne potegujejo dovolj Za naše in ker cesto dopuščajo zaradi ljubega miru, da naši zapuščajo semenišče. V poreški škofiji pa niti ne vspre-jemajo naših dijakov, pač pa vsprejemajo take, ki imajo spričevala italijanskih institutov, s katerimi bi dotičnika niti v Italiji ne vsprejeli v semenišče. Imeli smo nedavno celo kandidata za škofijsko stolico, ki ni izvršil nobene šole v Avstriji, ampak se je šolal v nekem privatnem italijanskem zavodu. Tega moža je hotela vlada na svojo pest kandidirati...,. Naj zaključim! Pojdimo v borbo s svojim narodom 1 Na volitvah bomo I videli, kateri duhovniki so res poklicani vo- I ditelji naroda, in kateri sje mu le usiljujejo skozi okno. Pojdimo v boj za kandidata, ki bo tudi nam duhovnikom v tolažbo 1 Nam se rado očita, da hočemo ukazovati. Ne, mi I ne iščemo oblasti ne hegemonije. Mi smo zadovoljni, da živimo z narodom. Ako druzih ni volja, pa naj se nas vsaj ne muči. Mi si bomo sami iskali prave poti in Bog bo z nami I! Tako je^sfcbrtčffl posl. Kompare. Slov. akad. društvo »Slovenija* na Dunaji priredi dne 10. novembra t. 1. svoj II. redni občni zbor z običajnim vsporedom. j Pred vsporedom predava tov. cand. iur. j Anton Božič o .sedanjem gospodarskem toku v Avstriji/ j Društvo »Narodni dom« v Trstn. — j Tržaški Slovenci so si ustanovili društvo »Narodni dom*, kateremu je namen, kolikor mogoče združevati in pospeševali slovenska društva v Trstu in v okolici ter nakupovati in zdrževati v to svrho primerna poslopja. Namestništvo je pravila že potrdilo. JtusklJ krnžok v Trstu.« — Tržaško namestništvo ni odobrilo pravil lega društva, da si ista doslovno soglašajo s pravili ljubljanskega »kružka«, katera je odobrila kranjska deželna vlada. Namestništvo je naštelo nič manj nego sedem razlogov za odklonitev. Začasni odbor ukrene potrebno, da ruski »kružok" vendar-le dobe. Velika železniška nesreča. — Blizu Offenbacha na Nemškem sta trčila včeraj dva vlaka. V zadnjem vagonu je eksplodiral plin. Vagon je bil nakrat ves v ognju. Zgorelo je okoli 20 ljudij. Morilec prijet r — zaporu. — Ta redek slučaj se je zgodil v Tamsvvegu na Solnograškern. Ne davno je bil na cesti med Milštatom in Špitalom ob Dravi umorjen trgovec z živino, Jožef Saller, in oropan. Dejanja sumljiv je bil 20-letni Jožef Bergcr iz Holmic. Orožniki so g« zasledovali, a Bergcr si je mislil, da se zasledovanju najbolj odtegne, ako gre presedet Štiritedensko, radi pretepa od okr. sodišča v Tamsvvegu določeno mu kazen. Berger je torej sedel v varnem zaporu, dočim so ga orožniki pridno iskali. Kmalu pa je tudi okr. sodišče v Transwegu dobilo opis roparskega morilca ter je takoj spoznalo, da ima morilca že pod ključem. Berger je bil torej v zaporu prijet in oddan okrožnemu sodišču v Špitalu. I Izseljevanje t Ameriko se je na jesen j zopet pričelo. Dokler so bile v Ameriki vo- I litve, je bilo število izseljencev majhno, sodaj [ pa gre že vedno več ljudi v Ameriko. Veliko I | škode bode imel »Severno-nemški Uoyd* v Bremenu, ker se je tamkaj pojavila kuga, in i se bodejo izseljenci sedaj tega mesta izogi-; bali. Tudi iz naših dežel so popred izseljenci j navadno šli čez Bremen, sedaj bodejo pa šli j čez Havre in Antverpen s parobrodi francoske I yarobrodne družbe ali pa s parobrodi »Red- I 1 Star-Une". i Samomor. — Dn«5 1. novembra se je J v Celovcu vslrelila 58-letna vdova za ra- I čunskim pregledovalcem, Roža Wolf pl. Wil- I denau. Pred mesecem ji je umrl mož in J začelo se ji je mešati. Dne 1. nov. je obiskala I grob svojega moža na pokopališču, kjer jo I je zopet prevzela otožnost tako, da si je kmalu J potem vzela v svojem stanovanjenju življenje, j Arnavti so napadli v velikem številu srbske mejne straže; streljali so nanje, toda ti so jih prepodili in ustrelili 2 moža. Angleške Izgube v južno afričanski vojni: „War Office" javlja listom skupne angleške izgube do 1. novembra t. 1. — Buri so usmrtili v vojski 301 častnika, 2902 vojaka. Umrlo je za ranami 89 častnikov in 893 vojakov. Ujetnikov je t 8 častnikov in 822 vojakov. Umrlo je vsled bolezni: 155 | častnikov in 6115 vojakov. Nenadne smrti I so umrli: 4 Častniki in 145 vojakov. Invalidov je bilo poslanih na Angleško: 1422 častnikov in 33077 vojakov. — Skupna iz-: guba : 46026 mož; od teh je umrlo 553 j častnikov in 10145 vojakov v Afriki, 4 čast-I niki in 208 vojakov pa na Angleškem. I 15 let obsojen t Ječo je bil nemški j princ Arenberg radi nečloveških hudodelstev, J katere je storil nad zamorci v nemški našel- | i bini v Afriki. Zasluženo kazen je nastopil 8. t. m. v Hanovru. V 5 letih — zapravila 23 mlljouov frankov. — Da se v 5 letih zapravi 23 milijonov frankov, je treba že precejšnje ,na-I darjenosli«, posebno pa še, ako znašajo letni dohodki 3 miljone frankov. Taki nenavadni talenti dičijo «ospo Gould, soprogo grofa Boni de Gastellane. Ameriška rodbina Gould je jedna najbogatejših na svetu in se ne bo nikakor obotavljala plačati bagatelno dolžno svoto, toda iz previdnosti ji imenuje varuha, ki bode imel nalog, paziti na to, da I ne hode mogla zapraviti njegova varovanka več kot 3 miljone frankov na leto. Ako bo zadoščevala ta svotica življenskim potreb-I ščlnam omenjenih zakonskih, je pa dvomljivo. Vojna na Kitajskem. — Li-Hung-Cang se je obrnil do nekaterih poslanikov s I prošnjo, naj bi isti uplivali na Walderseeja, da odloži izvršitev smrtne kazni glede kitajskih uradnikov v Paotingfu. Cesarski dvor se na noben način ne more vrniti v Peking pred princdnjo spomladjo. — Iz Sangaja javljajo : Banka v Šangaju je dobila iz Sinangfua obvestilo, ki pravi, da je princ Tuan, vzlic j cesarskemu ediktu, ki zaukazuje njegovo ka-I znovanje, še zmeraj na svojem mestu in da že zmeraj vodi vladne posle. — V Kantonu je velik strah in veliko razburjenje med ta-mošnjim prebivalstvom radi vnanjih vojnih ladij, ki se nahajajo v taraošnji luki v pre-cejšnjem številu. — Nemški vojaki in njihbvi poveljniki se vedejo proti Kitajcem skrajno brutalno, kakor je posneti iz različnih pisem, koja so poslali nemški vojaki svojcem v Nemčijo. Vse, kar jim pride pod roke, po-žgejo in oropajo; vse Kitajce, posebno boksarje, pa usmrtijo takoj; ti nesrečneži si morajo skopati sami jamo, pred katero jih postavijo vojaki in jih tam stoječe ustrele tako, da padejo sami v grob ki so si ga tudi sami izkopali. Bolne žene, starčki, otroci, to jim je vsejedno, vse mora pasti, nad vsemi hočejo Nemci osvetiti padle nemške podanike. — »Times« javljajo iz Pekinga 7. t. m.: Predhodno pogajanje inozemskih poslanikov napreduje počasi* Isti predlagajo vsako stvar dotični vladi, kar znatno zavlačuje rešitev. Na današnjem shodu so se posvetovali o predlogu angleškega poslanika, da bi se v začasne mirovne predloge sprejela klavzula, s katero bi se Kitaj pravoveljano zavezal, da se preosnuje trgovinska pogodba. S tem bi se prisililo Kitajsko, da odpravi nerodnosti, ki ovirajo trgovino. Dasi se je kitajska vlada že izjavila, da je pripravljena proosnovati trgovinske pogodbe, je ta predlog danes vendar naletel na odpor ter ni gotovo, da ga sprejmejo v začasno mirovno pogodbo, — Iz Pekinga javlja nemški poslanik, da bode pre-zimovanje tamoSnjih čet sila težavno, V nekaterih tednih zmrzne reka Peiho in ako ne dodelajo do tedaj Rusi svoje železnice, bo preskrbovanje čet z živili jakj otežkoCeno. O primernih stanovanjih, o zadostni količini drvij in oglja ni niti govora. Častniki in vojaki bodo morali preskusiti najhujšo zimo. — Pri Tun-Kung-Wanu se jo bila bitka, v kateri so izgubili zavezniki 3 častnike in 78 vojakov mrtvih in nekoliko ranjenih. — V Ging-Wan-Tasu so Rusi sneli angleško zastavo z droga ter jo stlačili v blato. — Rusi so si anekti-rali oni del ozemlja pri Tienfiinu, ki leži ob obalih reke Peiho nasproti nemškemu in angleškemu domovanju; ako se oglasijo cvro-pejski lastniki onega ozemlja, jim ga Rusi vrnejo. — Vsled ukaza vojnega soda so bili usmrčeni v Sangnju 3 kitajski dostojanstvo* niki •— Iz Pekinga javljajo v Pariz, da se organizuje v osrednji Kitajski velika ustaja. — V Tinliu so povzročili Kitajci eksplozijo, vsled katere je bilo ubitih 6 vojakov, — Zopet se govori, da je cesarica-vdova umrla. Narodno gospodarstvo. Novejši načini kred ito vanj a in njihov pomen za domačo in zamejno trgovino. I Študija Josipa ftivnača. I (Dalje.) I Po tem pa, kdo namreč rabi kredit, v j kako svrho in ali z jamčenjem ali brez njega, I seznavamo v glavnih potezah sledeče vrste J kredita: I Osobni in stvarni; i produktivni in konsumni; I javni, zasebni in družbeni. j V tem-le članku mislim nekoliko na- I tančneje govoriti o nekaterih, pri nas manj j znanih načinih trgovskega kreditovanja s posebnim ozirom na mejnarodno trgovino z I blagom. i Modalitete trgovskega denarnega kredita se približujejo popolnoma prirodno razmeram I mej produkcijo in tržbo blaga. I Pogoji plačevanja pri kreditu z blagom so raznovrstni. V deželah z urejenimi tržnimi razmerami, posebno v takih, katere so predelale gospodarski razvoj in se primak- J nile k moderni, svetovni trgovini — izvajajoč zdravo, neprestano se razvijajočo industrijo in trgovino, zlasti izvozno, kakor vidimo to v zemljah, v tem smeru napredujočih, na pr. v Franciji, Angliji in Nemčiji, so pogoji plačevanja kredita z blagom popolnoma drugačni kakor pa v državah, še-le na polju j industrije se razvijajočih kot v Avstriji, Rusiji itd. — razlikujejo se pa še prav zeld od teh, katere vidimo v državah, ki stojč še izrecno v primitivnem poljedelskem gospodarstvu. Ta razlika je še vidnejša, ako imajo te države še neskonsolidovan državni kredit in I pa potem visoko obrestno mero kakor je to prav dobro videti v balkanskih državicah. I Ako prenesemo to poznanje na prektične J razmere v trgovini, znači doslovno sledeče: v Angliji, Nemčiji in Franciji se kupuje, kakor J vemo, največ za gotovo ali pa na kratkotrajne akcepte, česar prirodna posledica je, j da se zamore trgovec, kateri se more opirati na fiksno in včasno uplačanje svojih zahtev, pri prodajanju zadovoljiti z manjšim dobičkom, tudi mu je po tem potu mogoče doseči večji promet, ne utrpi procentne izgube in jo v manjšem riziku. Seveda znači ta | okoinost za producenta ceno nakupovanja in j večjo zmožnost tekmovanja. V avstro-ogerski monarhiji in na Ruskem so nasproti temu pogoji plačevanja neupravljeni, takorekoč predani na milo voljo; pri plačevanju za gotovo se zrcaljo te tržne razmere v neprimernih odbitkih. Ako vidimo take ali pa podobne razmere v balkanskih državicah, se more to opravičiti z visoko obrestno mero; torej z dragostjo denarja ... I (Dalje pride.) Odškodnin* za kilogram žive teže prašičev za rejo, uničenih v svrho zatiranja kuge med svinjami, se je določila za prašiče do treh mesecev deželnega plemena na K 1-60, iz križanja z angleško pasmo K 1*80, Ciste angleške pasme K 2*40; od treh do šestih mesecev kakor zgoraj po K 1*40, 1*60 in 2*20; od šestih mesecev do enega leta: po K 1*10. 1*40 in 2 —; nad eno leto po K —-90, 1-— in 1-80. Bazstaro plakatov napravi češki trgovski muzej, da predoči praškemu trgovskemu in industrijalnemu svetu plakat, in sicer ˇ prvi vrsti umetniški plakat, v njegovem zgodovinskem razvoju. Zanimanje zanj je namreč v poslednjih letih tudi v Čehih jako narastlo. Razstavljen bo plakat francoski, belgiški, angleški, amerikanski, španjski, švedski, nemški, poljski in češki. Zastopani bodo najvažnejši reprezentanti plakatove umetnosti v originalu ali pa v reprodukciji. Predloženi'bodo tudi strokovni listi, ki pro-pagujejo moderni plakat. Ta razstava utegne češkemu trgovinstvu mnogo koristiti, kajti razun večine Slovencev ve vsaki drugi narod, kake važnosti je take vrste reklama. — Isti muzej bo imel tudi predavanja o umetniškem plakatu. HHennebergova svila" — le pristna, ako se vdobi flirekno od mene črna, bela in barvana od 45 kr. do 14- gld 65 ki*, motor. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno poštn. G. Henneberg, tovarnar svilo (i) (c. in kr. dvorni znlagalelj) v Curihu. Ha lista posojilnica registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hftt. 7, I. nadstropje v lastni hiši. Hranilne vloge se sprejemajo pd vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4'/»#. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5Vt%. Uradujc vsaki dan od 9. do 12. ure dopoi. in od 2. do 3, ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Po&tno-hran. račun štv. 837.315. 110 do 300 gfd. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig Ssterrefcher. VIII Deutsche gasse H Budapest. Jj&a 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka Biessner, t Nnnsld nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duliovSfini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob-• nih vencev, za mrtvaške potrebe, vo52eno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Na il«*ž. jubiJ. razstavi odlikovan a srebr, drž, svelinjo Na Ivovski razstavi s prvo cc.no — srebrno svolinjn fiiiiii^iiiiir^MiiiMiiiiBittBh 1 j f 1 l^arol praščilv pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za »irmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih c^nah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA -priporoča Via Giardino 8 pristna bela t&^fiK&žr briških, dal In črna vina '^SsIf matinskih in i/vipavskih, A isterskih furlanskih, T&r vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«ne zmerne. Postrežba poifena. »Krojaška 2sadroLgafifi v p i eni a sni* r-vrgv'"m nurMjWMW mwwwxw ^^^Q 0 r t clm Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča eenj. odjemalcem svoje v obSJrni izberi dospelo novo sveže Majr« za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Chevlot, Kammgmrn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), Lawn Tennls« i, dr. za žensk« obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizno prte, zavese, žepne rute, hombažaste i». cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke Jn sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jfiger-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih conah brez pogajanja „ ,, .,. . , j* S*^ Na žbljo se ponije tudi uzorce poštnine proste. Tovarna uzornih telovadnih priprav ! ** "^ JOS. ITINDTS-JL,' )IYwWWWWW^ v Prag"! na Smihovu (Praha-Hmichov) Vinohradska ulico fislo Btfi so priporoča k popolnemu uzornemu prirej ©vanju sokolskili in Šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili, V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioCu-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. tleno zelč zuiorno, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Jfovadne priprave so Yedr\o v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo .vodnice požilju na zahtevo hrozplnčno in hrpoStni prosi o. "¦ 3 if i* Poprave IzvrSuje po iittjniSJili Vojaških invalidov velika 1 ^"J1 dan zlata in srebrna loterija. Glavni dobitek 60.000 kron v gotovini z 20% odbitkom. * Ivalidne srečke po 1 krono priporočajo: 6. Genfili, V. A. Jona, Mfchelstfidter & Comp., A. Pincherle. Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic & Zajec (prej G. Darbo) pred nadškofi jo šiv. 5. Podružnica konec Raštela štv 2. Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega Štajerskega želoza, železne, cinkaste, poclnjene in medena plo-ščevlne, arodja wa razna obrti in političnega, stedllna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križa. Vsakovrstne okova za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum »a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. »- jo splošno, U ,'iO Id. znano domače zdravila, katera |>08j)c§uje lok, olajšuje prebavo in leliko odvaja. Pri rodnemu vpornli[jatiju ojnriiju prebavne nrKiuio in dr/i v |»riiv«iti toku. Vollka steklim, i yld.f mala 50 kr. S p o S.o 20 kr. več. je »tur«, najprej v Prnfri uporabljinnno liiSnn zdravilo, knloro vzdiitg« ('iste rime in j h tudi oltvarujo tKH"i«l»l»n lov iddužujoa* deluje na vročino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr, S pošto 6 kr. več. T>7orl Wi deli zaboja /WVI ¦ ¦"""...........:................. I" so zaznamovani h zraven * natisnjeno n zakonito. priznano zuSriti o znamko. Blavna zaloga: Lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagaielja „pri čmera orlu" v Pragi, Mala slrana, na voglu Sporntrove ulice, potom v Gorici v lekarnah CristofolcUt, (»liubicli, lVnitoni in pl. (Jiroiieoli. r» Dnevno razpošiljanj« i>o i»oSti. — Zaloga v vseh lekarnah lv»trcM)L<>r»ke. -^|e ^mmmmmmm^m^f&m&Ts^mmimimmsmmmi, »Goriška Tiskarna' A. Gabršček Gosposka ulica št 11 sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin kakor: vabila k veselicam in plesom, trgovske račune in zavitke ter listovni papir se natisnjeno tvrdko, raznovrstno posotnice s primernimi zavitki v elog. škatljicah, cenike, poročna in zaročna naznanila, osmrtnice itd. Slavnim županstvom in šola* prfiinža sinja velo zalogo izgotonpi Mm. Prei kratkim so izšle sledeče knjige ; „indlCU VlbbUIlU , s poštnino vred K 2 60. fijj_ • II. izdaja; po Homeru prosto prevel prof. UUlSeja A. Kragelj; s poštnino vred K 140. Jenec slovanskih povestij^ pr™dnzlS;mh slovanskih jezikov; s poštnino vred K 1'40. Na zahtevo pošiljamo cenik naših izdaj zastonj. m k^m^^^^im^mm^mmmm^mmmmm^mi