Naj živi 29. november - veliki praznik narodov Jugoslavije II. zasedanje AVNOJa je postavilo trdne temelje FLRJ Nacionalna osvoboditev in enako-pravnost jugoslovanskih narodov sta bila med osnovnimi cilji narodno-osvobodilne borbe Ijudstva Jugo-slavije. Zato ni bilo nič bolj narav-nega, da je II. zasedanje AVNOJ-a sprejelo sklep: federativno ureditev notranjega sožitja jugoslovanskih narodov v enotni drsavni skupnosti, v federativni Jugoslaviji. Taka reši-tev nacionalnega vprašanja je ustva-rila iz nekdanje ječe narodov krepko skupnost, ki se je borila do zmage in v kateri so narodi že i> boju so-delovali. Po osvoboditvi so sklepi II. zase-danja AVNOJ-a v vsakdanjem živ-Ijenju in v medsebojnih odnosih ju-goslovanskih narodov dobivali vedno novo vsebino. Is dneva v dan so bili trdnejši pogoji za sodelovanje na-rodov v njihovem razvoju in obrambi nacionalne svobode. Rasla je pomoč kulturno naprednejših kulturno za-ostalim, pomoč gospodarsko mocnej-ših tistim., ki so bili sibkejši. Ze prva leta skupnega življenja v nacionalno tako različni državi, kakršna je Ju-goslavija, so v celoti potrdila sklepe II. zosedanja AVNOJ-a kot vir ne-zlomljive notranje moČi nove Jugo-slavije in dali osnovo vsem ogrom-nim uspehom, ki so jih narodi Jugo-slavije dosegli v letih obnove in gra-ditve. Brež take reŠitve nacionalnega vprašanja bi nikdar ne dosegli to-likšnih delovnih podvigov v raznih republikah, pri katerih so dejansko sodelovali vsi narodi. Ne bi imeli proge šamac—Sarajevo, proge Brč-ko—Banoviči, ne gradila bi se s ta-kim tempom cesta »Bratstva in enot-nosti«; ne im-eli bi Železnikov, ne Novega Beograda, Nove Gorice, Tito-grada in toliko drugih mest, katerih graditev označuje prav to, da pri njih sodelujeio delovne sile vseh na-rodov; ne bi se indtcstrializirale tako naglo najbolj zaostale pokrajine, kot so Bosna, Hercegovina, Makedonija, Črna gora, ne bi tako hitro napre-dovale bolj razvite republike, kot je n. pr. Slovenija. Pravilna rešitev nacionalnega vpra-šanja je dala osnovo za naš petletni plan. Izgraditev države, industriali-zacija in elektrifikacija države se uresničuje zaradi pravilne nadonal-ne politiJce, ki sloni na nesebični po-moči ene republike drugi in ki gre za tem, da dajemo večjo pomoč tja, kjer so večje potrebe. Iz ts rešitve izvira vsestransko gospodarsko dvi-ganje in krepitev Ijudskih republik, tako da se morejo neovirano razvi-jati na vseh področjih gospodarskega in kulturnega življenja ter biti ob-enem harmonični deli celote — Fe-derativne Ijudske republilce Jugo-slavije. Tu je razlog, da dajejo go-spodarsko bolj razvite republlke vse-stransko pomoč manj razvitim repu-blikam, da bi se zaostalost vseh po-krajin čim prej zabrisala. Odtod iz-vira vztrajen, neizprosen boj proti vsakršnemu poizkusu rušenja in sla-bitve enakopravnosti, bratctva in enotnosti Jugoslavije, kakor tudi boj za enotnost, delovnega Ijudstva in za obstoj njegove države. Odtod izvira vztrajen boj za iskoreninjenje bur-žoaznega nacionalizma, šovinizma, podcenjevanje drugih ndrodov, nji-hove zgodovine, kulture, njihovih zmožnosti in zaslug. Načelo enotnega socialisiičnega gospodarstva nujno uveljavlja na-čelo gospodarske enakopravnosti re-publik. To načelo izloča sleherne možnosti nacionalnega zatiranja in izkoriščanja. Vse politične in nacio-nalne pravice naših narodov, pribor-jene v narodno-osvobodilni vojni in zagotovljene v naši Ijudski demo-kraciji, nudijo vsa sredstva za pra-vilno nacionalno politiko tudi v go-spodarskem pogledu. Dolžnost za vse naše narode in republike je, da preko vse državne akumulacije in njene razdelitve pomagajo graditi zaostale republike. Pomagati eni republiki, se pravi pomagati ostalim Ijudskim re-publikam, lcer hkrati ustvarjajo go-spodarske pogoje za skupne koristi. Če danes po petih letih zgodovin-skega II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu gledamo na vsebino njegovih sklepov, vidimo, kako v resnici pomenijo novo razdobje v zgodovini jugoslovanskih narodov. Z njimi so bili postavljeni trdni temelji močne države enako-pravnih narodov, ki je takrat rasla še iz krvij trpljenja in naporov teh narodov. Ves nadaljnji razvoj Jugo-slavije je pokazal, » ... da je nova ; Jugoslavija rczultat prepričanja na- I rodov Jugoslavijej da je federativna, Jugoslavija najboljša in najbolj trd-na oblika za r.iaksim-alno zavarovanje svobodnega razvoja slehernega iztned njih.« (E. Kardelj, Pot nove Jugo- ! slavije, str. 66.) Ta rešitev je ustva-rila enotno silo milijonov Ijudskih množic jugoslovanskili narodov naj-prej pri delu za obnovo, potem pa pri uresničevanju nalog našega prvega ¦ petletnega plana. Ob taki trdni skup- ¦¦ nosti se nam še ji^,nejp, odpirajo perspektive močnega razvoja celotne Jugoslavije, kakor tudi njenih fede-rativnih eno%, velikega gospodarske-ga in kulturnega napredka njenih narodov. Zaradi tega je 29. november oblet-nica II. zasedanja AVNOJ-a in hkrati tudi obletnica proglasitve republike v Ustavodajni skupščini — praznlk naše Ijndske države, praznik repu-blike, njene ustanovitve leta 19Jj3 in njene formalne proglasitve 19^5. leta. To je dan, ki ga vse naše Ijud-stvo slavi kot praznik Ijudsko demo-kratične revolucije, ne zato, ker bi se ona na ta dan pričela ali dokon-čala, temveč zato, ker pomeni 29. no- i vember temeljito prelomnico v nje- : nem razvoju*