PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ■ Cena 15Jir ■ 10 jugolir ■ 2.50 din TRST sobota 12. moren 1949_ SSS^gSUŠgg stev. 60 (1150) IZDAJS7 V OI Debata o proračunu na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR se ne da dnemiilem 'mest“ smo v našem Ku predvčerajšnjim ponov- vod^n v1, da VidaliJevo šectri ° notni,t sindikatov po Iti111 stavki tržaških ko vi-nr, tV Pred delodajalci enostav-apituliralo. Pri tem smo tu- 'nnria0t°V‘li’ da 3'e težko najti v :°Tm tržaškega delavskega Z 3a !ako teik° kapitulacijo smr, j nedeljska. Povedali tudi vzrok te kapitulacije, lodrt,Zel° enostaven: Tržaški de-so J kapitalisti in reakcija čet- i • sadove razdiralnega po-v Jni- ga že osem mesecev vrši t ^eva skupina. takL eikki poraz je bil skratka Pričann n ** VSC delavstv° Vre-in t ’ ■ . so sa v°ditelji izdali nirnvV°'lim*,P°dpisi celo sankcio-ziie V*** na tiste suspen- izvriu1 l° delodajalci hoteli izvrin1- njih ter jih bodo izdaini ,Sfdai s Pristankom teh ‘■“miških voditeljev. voiitefprap S? ■ hoteli ndalijevi Prei i • n°tnih sindikatov naj-^ kar pa jim seveda ni k ti - • fat° so se zaeeli izgovar-k im ■tmi izgovori, da bi svo-khl;1StV0 PTikrili- V čem so ti ehnka tZ??vori>. lahko vidimo iz za tmni aa Je ° vzrokih pora-Včem a Tad za Potrebno napisati re,oiZtmJidaH’ ter iz P°sebne Vidni;s ■ 50 sin°ei objavil sindiviC,V %zvršilni odbor Enotnih PuuZ,°V- Zat0. je na^e, da in ni govoriti kidalija samega JJeJlov izvršilni odbor ES. k P°udarja Vidali, da na rn ° °st ekcije, ki se temelji ieta boybi- ni hila spre- diteUc, s strani nekaterih vosa ■ elavske zborničen, svojih enotno akcii° tistimS ikalni_ orientaciji, m efem. ki obstajajo med nji- tistim m?™o politiko ZVU, proti 9a brcZaatevam sodelovanja, ki zacpp ni]0 delodajalske organi-irtvovn%n ki vedno dovedejo do Sev,,cf',a delavskih interesov.» Vidan *■ ”e more nihče trditi, da bodo v\iZe v na-°rej vedel, da se ske oddelji samozvane Delav nantžar0' ’RCe tako obnašali. Saj Oni proti proti 1 luali ni z* bi utici., ul bodo . v naprej vedel, da se ske -u . 'H samozvane Delav Vendar°)n3Ce tako obnašali. Saj lavca i-U Trstu ni zavednega de-tedaj’ i.ateremu t° ni jasno ge od iti |jr’u .° so razni doni Marzarii ne Ji,r .^tanovili tako imenova-s«rfio n , sindikate z edino Alkene a razbili enotnost tr-Se je ki tariata. Toda Vidali *oltena . temu z voditelji tega cele “ Slndikata spajdašil in jim 0odTTJniciativ°- Zai° se Cel° 0r dikata spajdašil in jim k zaorf!fUS?al iniciativo- Zat° se liti ,„°’i se Pač moralo ba ra-r n r za,Lteva vsaka bor- računats sindikatov, ki hoče Veduje p.1? uspeh. Takole pripo-°dbor; „p . in njegov izvršilni Sj)!ošno ,0stuvilo se je vprašanje ^elavskr Tedaj so voditelji 'hnačiu i. zb°rnice to zahtevo liUied demagoško in eden ^ n utlGeWi~k podvo-S'°er ted ? sPlošne stavke in "k° so cil* ~~ Priznava Vidali — CRDA uživali so-Usega strok in simpatijo ?ientocii/r lvatstva’ ho je bila Cutena Za sPl°šno stavko ob- t>a VS€fl delavcev». ?t‘l°>ne>S*tnt>lvi P°P°ji za uspeh ? sedai Ske.,?° bili Podani. To dali in Prtsdjeni priznati Vi- del Pl nic v‘«.uuii yi- tega Z °V,Kvrmni °dbor, ker , lavstoo ,?Jkriti ne da. Zato se »i notisf,!’’ avlceno vprašuje, za-8 ni Ti-res Enotnih sindikatov i,Sai so io asil° splošne stavke? delavci \ Z,a splošno stavko i .da,i sam \ kor priznava celd trrlpadn; Se pravi ludi tisti, rVani OelaZJ? Veriamejo samo-«j ni b7n zh°mici. Zakaj to-lavka? Val Proglašena splošna ,>!i l3iV0 je> da jo niso m^lH DlT11 GepP; drugi d ibai Prevet zb°rnice, ker dajmc c °škodovali interese j® nis0 n ikri* ker 3e pad znano, LVnteresu L?™?LtistePa’ kar Interes,, , nu tisteoa, kar i! avska ■ vstva’ sai ie t>ila tali >mca za to ustanov- Vidni; uoiuuui;- spanje ’a odgovoriti na sWojn„ Je[ zakaj -■ s; ne stavu3 niso Proglasili inV^alov'/ 6 v°ditelji Enotnih VclSkimdllnT.ie °dgovarja pred oCrom Vidali*v tz- Koie; o sinočnji resoluciji hr>Zv,ceTnje V USPeh c"e J.ili voditelji k S,° oa P°novno »n -n ki J v1 delavske zborni- aia«°Ciiu njen ?°lrdil v sv°iem fr'0" ^elavsko^h n-fl s^uPščini • Savnike zbornice) je naše *" ZaVT:aVJl° d° tega, spo- 50 Podh ^Pravilo do Ijev"1 in spo' diVanh borbi .Kooniti nada-Znt0v ter rnzta h Enotnih sin- fr Ce«. ki bft en°tnc fronte r„yk0r ,Z bl temu sledile.» siorT° ni siZl0:^ Vldalijevo nično ni stoni« 1. v iaaii^evo ’ teni J, tistega, kar bi ra*redni /meru vsak res-‘n revolucionarni IH Yln __ temveč tu-_ .-utl3o -■"■vu sindikata ter P> dobr^P^lvalstva. ki [(e naild 5°. skrajnosti l^dikat k■ »• točnost T fVOii °trani ne en astniji „ ■ n. borbenost svo-,■ Prista in vod t;T fe,° v»ega 'Za ^Olasitvnl ?rbo do kra. ln bi šli b splošne stavke. žica o?,rista»i, , ‘T*0 nj€aovi ’n ntfi^ia^su n„, tUfi‘ mno-zbornice klavske zbn -1”’ da bi °* OSa’n(L;obonwce ostaio m razkrin- .Plače na°en« f° skrajnosti ‘ym‘SL- kano kot izdajalsko vodstvo, ki dela proti interesom delavstva. To je bila dolžnost voditeljev Enotnih sindikatov! S tem bi bila uresničena enotnost akcije, ki bi prav gotovo prinesla zaželene sadove: enotnost, ki bi bila skovana v enotni borbi vsega delavstva za dosego resnično minimalnih zahtev delavstva ob simpatijah vsega prebivalstva. Toda VMalijevi voditelji ES te borbene enotnosti delavstva brez voditeljev žolte samozvane Delavske zbo-rnice očitno niso hoteli. Oni hočejo enotnost s temi sa. mozvanimi voditelji žoltega sindikata in to enotnost zavijajo v ime afronte unitario del lovora-tori» in se znašajo sedaj nad «campagna denigrateria clisfatti-sta e provocatoria condotia dagli agenti della cricca di Belgrado». V tem je napaka in izdajstvo V.idalija in njegovega vodstva in tu naj poišče vzroke poraza ter naj se ne čudi v svoji resoluciji zaradi «nerazumljivega sklepa, ki so ga sprejeli nekateri voditelji Delavske zbornice glede prekinitve sodelovanja obeh organizacij v obrambi skupnih interesov delavstva ravno v trenutku, v katerem je ta obramba bolj kot kdaj koli potrebna», kakor pravi sinočnja resolucija izvršilnega odbora ES. Ponavljamo: Vloga voditeljev 'delodajalske Delavske zbornice je vsakomur znana. 'Zato je enotnost s temi voditelji iluzorna. Zato je potrebno uresničiti borbeno enotnost delavstva v tovarnah in podjetjih, ne pa prepuščati iniciativo in ostajati na repu voditeljev žoltih sindikatov ter samo pisariti: ccUnita, unita, e an-cora unita!:) ter moledovati te voditelje v resoluciji, naj pridejo ((diskutirat o vzrokih težkega ukrepa» itd., ko je vendar jasno, da oni tiste enotnosti, ki bi škodovala interesom delodajalcev, nočejo. In še eno je potrebno: sprevideti končno, da politika kompro-misarstva in popuščanja vodi le v izdajstvo delavskih interesov, izdajstvo, ki ga ne more prikriti nobena resolucija in noben uvod. ni članek, pa čeprav nosi podpis: Vittorio Vidali. v Srednji Kitajski NANKING, li. — Kot poroča agencija «France Presseii je radio osvobojene Kitajske objavil, da je ustanovljena začasna vlada za centralno Kitajsko. Na čelu te vlade je general Liupočeng. Pod njeno upravo bo spadala pokrajina Honan ter del pokrajine Hu-peh. Ta vlada, ki jo sestavlja 27 članov, je bila izvoljena od začasne ljudske skupščine, ki jo sestavljajo zastopniki okrožij, delavskih sindikatov, študentov in kmetov teh pokrajin. RamestniH! raz? M o pravicah Slovencev hi bi še ostali v d sirili KONDON, 11. — Na predlog sovjetskega delegata Zarubina so danes namestniki zunanjih ministrov za Avstrijo sklenili, da bodo nadaljevali razpravljanje o jamstvih Slovencem v Avstriji. Zarubin se je skliceval na predlog britanskega delegata Marjoribanksa, ki sta ga podprli ostali dve delegaciji, naj bi podrobno preučili jamstva, ki jih Slovencem obeta 5. člen sen-žermenske pogodbe. Poudaril je, da ta predlog ne doprinaša sicer nič novega, ker se samo enostavno sklicuje na senžermensko pogodbo, toda razširitev 5. člena bi lahko nudila osnovo za diskusijo. Ostale delegacije so se strinjale s tem predlogom. Ker je Zarubin predlagal, naj se ta predlog postavi pismeno, je britanski delegat do. bil nalogo, naj pripravi osnutek o jamstvih koroškim Slovencem v gornjem smislu. V ponedeljek bodo nadaljeval; tozadevno razpravljanje. SZ 1» IHDILJEMII Ulmu Milil 336 milijard rubljev določenih za izboljšanje življenjskih pogojev sovjetskega ljudstva -Proračun jasno odraža prednosti sovjetskega socialnega reda nad kapitalističnim redom - Dokaz napadalne politike ZDA in Anglije je, da znašajo vojaški izdatki ZDA 50 °J„ vsega proračuna, vojaški izdatki Anglije pa so trikrat večji kakor leta 1938 Moskovski sklepi štirih in gospodarska neodvisnost Tržaškega ozemlja Moskovski sklepi od 23. aprila 1947 poudarjajo upoštevanje neodvisnosti Tržaškega ozemlja; zato pomeni njegovo vključevanje v Marshallov plan s strani angloameriške VU kršenje sklepov, ki sta jih podpisali angleška in ameriška vlada MOSKVA, 11. — Danes se je na- milijard izdatkov za mir, in za iz- daljevalo zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR. Ob 11 uri se je sestal svet narodnosti pod predsedstvom Kuznecova. Začela se je diskusija o poročilu o državnem proračunu za leto 1949. Moskovski radio je oddajal izvlečke poročila finančnega ministra o proračunu, ki določa 445 milijard in 208 milijonov rubljev dohodkov ter 415 milijard in 355 milijonov rubljev izdatkov. Za državno gospodarstvo je določenih 152 milijard, za socialne in kulturne potrebe 119 milijard, za narodno obrambo 79 milijard. Prvi del poročila, ki govori o bilanci leta 1948. poudarja, da je bil proizvodni načrt izpolnjen za 106 odstotkov v primeri s 103 odst. v prvih treh letih petletke. Skupna proizvodnja je narasla za 27 odst. Hkrati so proizvodni stroški padli za 9 odst. Poročilo poudarja dalje, da je znatno narastla kupna moč ljudstva. Denarni obtok je dosegel višino, ki odgovarja potrebam države. Dalje je minister poudaril, da je znižanje cen prineslo prebivalstvu 57 milijard rubljev čistega dobička brez škode za državo. Znižanje cen, ki je bilo določeno 1. marca, pa bo prineslo nov dobiček okoli 71 milijard. Zaradi teh ukrepov se je mednarodna pariteta rublja občutno izboljšala. Poročiio primerja nato položaj v Sovjetski zvezi s položajem v vzhodnih državah ter poudarja, da se v Sovjetski zvezi stalno izboljšujejo življenjski pogoji, dočim prinašajo v kapitalističnih državah inflacija, brezposelnost, prekomerni dobički monopolov, dviganje cen in višanje vojaških izdatkov delavcem veliko škodo. Nato preučuje poročilo bilanco iz leta 1948. Dohodki so se dvignili za 22.2 milijard rubljev v primeri z letom 1947 in so znašali 408.4 milijard. Izdatki so na raznih področjih znašali: za državno gospodarstvo 147.0 milijard, obnova 66.2 milijard, za kulturne in socialne potrebe 105.6 milijard. Zverov je nato poudaril-, da so postavke o vojaških izdatkih višje kakor lansko leto (79 milijard proti lanskim 66 milijardam) zaradi povišanja nekaterih cen kakor n. pr. prevozni stroški. Poudaril je tudi, da je proračun sestavljen tako, da lahko krije vse izdatke oboroženih sil, ki branijo svobodo in neodvisnost sovjetske domovine. V svojem poročilu je Zverov dalje poudaril, da bo Sovjetska zveza nadaljevala svojo politiko za svetovni mir, ter je pripomnil, da so ZDA odgovorne za sedanji težki mednarodni položaj. Kritiziral je tudi Veliko Britanijo zaradi povišanja vojaških izdatkov. Zverov je ugotovil, da so vojaški izdatki ZDA letos petnajstkrat večji kakor leta 1937, vojaški izdatki Anglije pa trikrat večji kakor leta 1937 ir, 1938. To dokazuje, da vodita ZDA in Anglija napadalno politiko. Ce v proračunu ZSSR odbijemo vojaške izdatke, ostane namreč 336 Zamenjava denarja v zapadnem Berlinu BERLIN, 11. — List «Berliner Zeitung«, ki izhaja na sovjetskem področju Berlina, javlja, da bodo v enem tednu potegnjene iz obtoka v zapadnih delih Berlina vse zapad-ne marke, ki bodo zamenjane z novimi bankovci. Tako so sklenili na seji preteklo sredo predstavniki zapadnih vojaških vlad ter berlinski občinski blagajnik Haas. V britanski sektor Berlina so že prišle velike količine novih bankovcev. List pravi, da mu ni znano, če se bo zamenjava izvršila al pari. boljšanje življenjskih pogojev sovjetskega ljudstva. V zahodnih diplomatičnih krogih so seveda skušali poudai-iti neznatno zvišanje izdatkov za oborožene sile, pri tem pa se seveda niso mogli izogniti primerjanju z izdatki za oborožene sile v ZDA. Dočim so ZDA določile za vojaške izdatke 21 milijard dolarjev, kar od skupnega zneska proračuna od 40 milijard pomeni preko 50 odst. izdatkov, znašajo vojaški izdatki v Sovjetski zvezi samo 19 odst celotnega proračuna. «Pravda» piše, da proračun jasno odraža velike prednosti sovjetskega socialnega in državnega reda, popolno prednost sovjetskega gospodarskega sistema nad kapitalističnim sistemom. Značilno in pomembno je, da ni do sedaj nobena kapitalistična država mogla preiti povojne krize denarnega obtoka. V ZDA n. pr. se opaža inflacija, padec življenjske ravni prebivalstva in povečanje brezposelnosti. Denarni obtok se je zvišal za štirikrat v primeri s predvojnim obtokom. Cene na drobno predmetom široke potrošnje stalno naraščajo, plače pa se znižujejo. Položaj ni nič boljši v kapitalističnih državah zahodne Evrope. V Veliki Britaniji še vedno. pada vrednost denarja. V Franciji narašča inflacija kljub večkratnemu razvrednotenju franka. V nasprotju s kapitalističnimi državami potrjuje " stalnost sovjetskega finančnega sistema življenje samo. «Pravda» poudarja, da je ena najznačilnejših postavk proračuna ponovno ' zvišanje dohodkov, ki presegajo za 9% dohodke lanskega leta, izdatki pa presegajo za 12.6% lanske izdatke. Glavni del izdatkov, t. j. 272 milijard rubljev, je določen za finansiranje gospodarstva ter za socialne in kulturne potrebe. Vse to je najboljši dokaz, kako komunistična partija in sovjetska vlada -skrbita za izboljšanje življenjske ravni ljudstva Sovjetske zveze. Vse napredno človeštvo ve, da sovjetska država vodi dosledno politiko miru in sodelovanja med narodi. Kljub temu Pa se napadalci upirajo tej politiki in skušajo spro-žiii novo vojno. Dovolj je pripomniti, da so se vojaški izdatki v ZDA' zvišali za petnajstkrat v primeri z letom 1938 in dosegli polovico proračuna, 'dočim 'dosežajo vojaški izdatki v ZDA ,samo 19% izdatkov proračuna. Ti izdatki zadoščajo vsem potrebam sovjetske vojske, ki brani mirno delo sovjetskega ljudstva. Vprašanje, ki ga je naš dnevnik postavil dne 1. t. m. v zvezi z /j. nančno pomočjo Tržaškemu ozemlju s strani OZN, je bilo: «Kakor je znano iz objavljenih poročil o seji Varnostnega sveta OZN dne 17. februarja t. 1., nj bilo ria navedbe predstavnika ZSSR g. Jakoba Malika, s strani ostalih,članov VS glede finančne pomoči Tržaškemu ozemlju, nobenega odgovora. Na podlagi zaključkov sveta zunanjih ministrov ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Francije, sklenjenih v Moskvi 23. aprila 1947, mora namreč zunanja finančna pomoč Tržaškemu ozemlju prihajati le od OZN na priporočilo Varnostnega sveta. O tem govori še posebej točka 3 moskovskih dogovorov, ki vsebuje priporočilo sveta zunanjih ministrov, naj bi Varnostni syet dosegel, da se iz virov OZN dvignejo fondi in da.io na -razpolago vladi Tržaškega ozemlja do ne-ska 5 milijonov dola*, .v. Zakaj ni ZVU naslovila v tem smislu prošnje za zunanjo finančno pomoč na Varnostni svet OZN, namesto da je vključila cono A v organizacijo plana ER1?». Odgovor Vil z dne 10. t. m. se glasi: «Točka 3 dogovora, ki so ga 23. aprila 1947 sklenili v Moskvi zu-nanji ministri, se glasi: „Ker utegne plačilna bilanca svobodne izmenjave s tujino pokazati primanjkljaj v razdobju julij-september OSTRA DEBATA V ITALIJANSKEM PARLAMENTU IN SENA TU Kakor Mussolini z .jeklenim paktom" vodi De Gasperi z atlantskim paktom Italijo v propast Nenni in Togliatti poudarjata napadalni značaj atlantskega pakta -De Gasperi in Sforza odklanjata podrobna pojasnila o vojaških obveznostih RIM, 11. — Zaradi napovedanih De Gasperijevih izjav o zunanji politiki vlade je bil danes parlament do zadnjega kotička zaseden. De Gasperi je izjavil, da je ministrski svet soglasno sprejel načelo pristopa Italije v atlantski pakt in njene udeležbe pri pogajanjih. Dejal je, da je atlantski pakt sestavljen v duhu in v okviru Združenih narodov, in zatrjeval, da bo ta pakt lahko predstavljal obrambo Italije ter da je konkreten izraz solidarnosti med ZDA in Evropo. Trdil je dalje, da atlantski pakt ne zahteva od Italije ničesar, kar bi presegalo njene obrambne možnosti, ter da predstavlja novo jamstvo za preprečitev vojne. Italija, ki je na usodnih strateških črtah mednarodnih konfliktov, je dejal De Gasperi, bo napravila vse mogoče, da sodeluje pri ohranitvi miru. Rezultat pogajanj pa bo sporočen parlamentu, predenj bo vlada uradno pristala na pakt. Omenil je nato carinsko unijo s Francijo in ustanovitev evropskega sveta ter dejal: «V tem hipu ne bomo zahtevali revizije mirovne pogodbe, pač pa z zaupanjem pričakujemo ,da bodo naše zahteve, kakor zahteve glede povratka Trsta Italiji, sprejete v ozračju miru. Govoril je nato o «uspehih» vlade v zadnjih letih in pri tem pripomnil, da so bili ti «uspehi» mogoči zaradi Marshallovega načrta. Po De Gasperijevih izjavah je govoril socialistični voditelj Nenni, ki je izjavil, da so De Gasperijeve izje. 2 nezadostne in da’ je imela komisija za pogodbe pravico prej zvedeti, kaj se skriva v teh dogovorih. Zahteval je zaradi tega, naj zunanji minister da tej komisiji vse informacije, da se bo lahko o tem vprašanju jasno diskutiralo. Izjavil je dalje, da se odločitev, ki jo je sprejela vlada, da primerjati odločitvi Mussolinijeve vlade, ki je podpisala leta 1939 jekleni pakt s Hitlerjem. Govoril je nato Togliatti, ki je izjavil, da se strinja z Nennijevimi izjavami. Na stotine milijonov ljudi smatra, da ta pakt deli svet na dva dela in da pripravlja napad. Zaradi tega je dolžnost do dna razpravljati o tem, ker se koplje velik prepad med italijanskim ljudstvom. sperija, da ni dal popolnih podatkov o tem vprašanju in se je omejil na trditve, da niso bile določbe pakta-še objavljene. Pravico imamo vedeti, za kaj gre, je pripomnil Togliatti, ker se nam zdi, da bo ta pakt privedel Italijo na pot, ki jo je že pripeljala do tragičnih avantur. Zunanji minister Sforza pa je nato zatrjeval, da pri vsem tem ni nič tajnega, in isto je nato izjavil De Gasperi. Pripomnil je, da gre tu le za načelno vprašanje, ki vsebuje vprašanje zaupnice ali nezaupnice vladi. Nenni je nato predložil resolucijo, ki zahteva, naj se pred diskusijo dajo komisiji za pogodbe podatki, posebno glede vojaških obveznosti, ki bi jih Italija prevzela v atlantskem paktu. Zbornica pa je s 311 glasovi proti 165 in 6 vzdržanimi odbila Nennijevo resolucijo. Nato je bila seja prekinjena in De Gasperi je pred senatom podal enake izjave kakor v parlamentu. Debata je bila zelo burna in levičarski senatorji so obtožili vlado, da hoče pognati Italijo v novo vojno Senator Scoccimarro je predlagal, naj o vprašanju razpravljajo najprej parlamentarne skupine in nato naj se šele razpravlja pred zbornico. Nato je senat sklenil, da bo o paktu razpravljal, čim bo zaključena tozadevna debata v parlamentu. Hloi/a angleška izzivanja v Palestini TPAA/ SJO&DA mmmm TEL AVI V, 11. — Poročila o položaju na meji med Izraelom in Iransjordanijo si precej nasprotujejo, pač glede na to, iz katerega vira prihajajo. Tako govore vesti iz arabskih virov o židovskih četah, ki so se približale na 2 km britanskim četam v Akabi in ki imajo tudi lahke tanke; so pa brez artilerije in letalstva. Smatra se, da bi britanske sile ter transjor-Togliatti je nato obtožil De Ga-1 danska legija bile sposobne onemo- gočiti vsakršno kršitev meje ter braniti Akabo. Dve židovski koloni sta 25. februarja napredovali proti transjor-danski meji. Ko je 8. marca prišlo do stika z neko posadko arabske legije 45 km severno od Akabe, se je arabska legija umaknila deloma proti Akabi in deloma proti severu. Izraelske sile so tedaj šle naprej ter se približale Akabi, ki je na transjordanskem skrajnem kon- cu zaliva, vendar pa so ostale na palestinskem ozemlju ob zalivu. Izraelski zunanji minister Moše Sharett, ki bo v kratkem odpotoval v Ameriko, pa je na tiskovni konferenci povedal takole: «V pokrajini Akabe se je dogodil pred dnevi lažji incident: neka patrola arabske legije se je izgubila na izraelskem ozemlju več milj zapad-no od meje. Trčila je na izraelsko patrolo, padlo je nekaj strelov in potem se je patrola umaknila na transjordansko ozemlje. Izgub ni bilo na nobeni strani«. Demantiral je tud:, da bi izraelske čete napredovale na transjordansko ozemlje. Tudi minister Mac Neil v britanskem parlamentu ni mogel prav za prav priznati drugega, kakci; da so izraelske čete dospele do Akab-skega zaliva. Ta košček ozemlja namreč loči Transjordanski teritorij od Egipta. Ta zasedba pa nasprotuje stremljenjem trans jordanskega kralja Abdullaha za dohod na Sredozemsko morje, kakor tudi britanskim načrtom za vzdrževanje direktnega ali indirektnega nadzorstva tistih con, ki leže ob Sueškem prekopu. Najbrž bo prav v tem vzrok nesporazumov, ki jih ilustrirajo incidenti pri Akabi. Dejstvo namreč, da so se izraelske čete na svojem ozemlju nekoliko premaknile, še ne more predstavljati posebne «grožnje» za britansko posadko v Akabi. Toda za tistega, ki bi rad ribaril v kalnem in ki mu je mogoče na tem, da se pogajanja med Transjordanjo in Izraelom na Rodosu razbijejo, je lahko kmalu kak povod dovolj za manjše spopade, iz katerih lahko nastane vojno stanje. 1947. spiatra svet zunanjih mini* strov, naj Varnostni svet priporoči v primeru, ako se na njega obme guverner in začasni vladni svet s prošnjo za zunanjo finančno pomoč zaradi kritja nujnih izdatkov v prvi dobi, naj se da vladi Svobodnega tržaškega ozemlja na razpolago vsota do 5 milijonov dolarjev iz sredstev Združenih narodov.” Točka 4 sklepa sveta zunanjih ministrov pa pravi: „Svet zunanjih ministrov je sklenil, da prosi, čim bo imenovan guverner Svobodnega tržaškega ozemlja, glavnega tajni: ka Združenih narodov, naj mu izroči za njegovo informacijo poročilo tržaške poizvedovalne komisije, tozadevne pripombe italijanske in jugoslovanske vlade, ter besedilo tega sklepajJ -Podčrtana mesta v gornjih iz: vlečkih iz moskovske izjave dokazujejo, da ni ZVU upravičena, da bi prosila Združene narode za finančno pomoč.« Neki kavarniški politik in strateg nam je pred dnevi dopovedoval, da naše članke in komentarje skrbno prevajajo, in sicer celo v našem mestu zaposleni profesorji iz Oz-forda. Zalo. da naj pazimo, kaj pišemo. Človek tem besedam ne daje mnogo vere. Pač pa smo prepričani, da sodeluje pri sestavljanju od-goverrov, kakršen je zgornji, tudi kak bolj ali manj znani gojenec oksfordske univerze, ki je tudi «za-pošlem: v našem mestu, čeprav od. govori sami tega ne dokazujejo. Zakaj ne? V.sak povprečen slovenski jurist ve, da temelji anglosaška pravna misel na običajnem pravu, «com-mon law:: imenovanem. T.o pomeni, da ima dober pravni čut ljudstva veliko veljavo, v nasprotju s srednjeevropskim sistemom, ki temelji ’ na listini, na tem, kar je zapisane-gtt, uzakonjenega. Brez dvoma ima VU celotno besedilo moskovskih sklepov in ni čakala na glavnega tajnika OZN, da ji ga pošlje. Ker je tako in ker njeni predstavniki pogosto delijo lekcije o «dobri veri::, bodo priznali, da govori čl. 1. omenjenih sporazumov n. pr.: kO problemu proračuna, plačilne bilance, denarja, carin ter drugih gospodarskih in finančnih problemih tičočih se Svobodnega tržaškega ozemlja...«. V teh . primerih pa je VU nasprotno smatrala samo sebe za uvravičeno ukrepati po snoje in ne čakati na guvernerja, vladni svet in ljudsko skupščino, četudi pravi že omenjeni člen, da spada rešitev teh problemov. «v kompetenco gu* vernerja in začasnega vladnega sveta«. In na koncu pravi člen J:: ((Rešitev teh problemov bo morala uvaževati zagotovitev gospodarske neodvisnosti Svobodnega ozemlja po določilih, vsebovanih v gornjih členih, in sicer paragraf 4 člena 23 stalnega statuta«. Ako bi torej p režirali srednjeevropsko miselnost, bi morali na podlagi svoje lastne pravne vzgoje in ((dobre vere:: postopati «per analo-giam». in bi jim člen 3. moskovskih sklepov, ki ga citirajo, moral biti dobrodošla pobuda za to, da se po-služijo sredstev, ki jih je Varnostni svet predvidel za potrebe področja za prvo silo. Zadnji odstavek čl. 1. pa bi jim moral biti pobuda, da bi pozneje znova opozorili Varnostni svet na potrebe področja. Kajti vključitev cone A v plan ERP je grobo kršenje omenjenega moskovskega sklepa, ki so ga podpisale tudi njihove vlade. Odgovor, ki smo ga prejeli, nain je težko kvalificirati. Njega sestav-Ijalcem gotovo ni mogoče očitati birokratizma. Da bi bila VU tako boječa in si ne bi upala napisati vloge na predsedstvo Varnostnega sveta namreč ne bo nihče verjel. Da vnaša v cccommon lawi: Hamletovske elemente, pa je za slovenskega pravnika zabavno. BEOGRAD, 11. — «Politika» je pred kratkim objavila članek, v katerem piše, da države ljudske demokracije, ki obtožujejo Jugo-goslavijo, da ima trgovinske odnose z zahodnimi državami, delajo z vsemi svojimi silami, da čim bolj razvijejo svoje trgovinske odnost z Zahodom. Nekatere države, piše list, iz-važajo v kapitalistične države mnogo večji odstotek svojega izvoznega blaga kakor Jugoslavija in so na to ponosne. List navaja nato razne podatke iz glasila britanske komunistične partije «Dai-ly Worker». V članku, objavljenem 15. novembra 1. 1., napoveduje (n5n rn!n*h rn^il in osebah izkezrfe RST 10. (PIO) — Ukaz Z.VU št ki ca ie ta teden podpisal pepeli ravnatelj za civilne zadeve, oliuie tržaški ohčini ustanovitev ebneea urada za Izdaianie nui admiralskih potrdil in osebnih aznic. ro«ilci bodo lahko prejeli ta pola v 24 urah z doplačilom ne kot 30 lir za vsako listino. Prijavljanje tujcev ?olic.ja opozarja vse tiste, ki eblvajo na Tržaškem ozemlju in niso italijanski državljani ali so ez državljanstva, da se morajo jkasneje do 31 marca t. 1. pr ja :j na ur du tuj < r« "lavni lieiiski postaji v Ul. XXX. Ok ara št. 2( Sinoči smo prejeli od izvršilnega odbora ES poročilo o stališču izvršilnega odbora glede kongresa kmetijske stroke, kj je sklican za 13. t. m. Takoj v začetku tega po ročila je govora o «pravi zaroti, ki bi jo naj organizirali agenti beograjske klike v coni B z namenom, da bi provociral, nerede in spopade ter tako onemogočili redni potek kongresa, ki mora obravnavati kmečka vprašanja v coni A«. Kaj misli torej izvršilni odbor ES, ko govori o komplotu? Al. mar misli, da so bile volitve delegatov za kongres kmetijske stroke komplet in šteje za kliko 9000 kmetov iz cone B, ki so včlanjeni v Enotnih sindikatih in imajo po vseh sindikalnih predpisih in načelih pravico prisostvovati temu kongresu? Zaradi tega javlia nadalje v svojem poročilu izvršilni odbor vsem delavcem, da gre za «nreračunan nrovokatorski manever, ki ima namen ovirati obrambo interesov kmetov v coni A«, Po mnenju izvršilnega odbora ES bj predstavljala torej navzočnost delegatov iz cone B «provokacijo ter bi kmetje otežkočili s svojo navzočnostjo potek kongresa« te stroke. Iz tega stališča, ki ga je zavzel izvršilni odbor je razvidno, da podcenjuje vlogo kmetov iz cone B v Enotnih sindikatih ter da skuša vnesti ra-dor in cepljenje v enotno sindikalno organizacijo vsega Tržaškega ozemlja. Vsem onim, ki so zasledovali borbo delavskega razreda na Tržaškem ozemlju za njegove pravice, je dobro znano, da so kmetje iz cone B in vse ostalo prebivalstvo spremljali z velikimi sim. patijami borbo demokratičnih delovnih množic ter so jo tudi v celoti podpirali. Tržaški proletariat je imel v kmetih cone B svojega največjega in najzvestejšega zaveznika ter je z njihovo podporo tudi vedno računal. Danes pa, ko gre za to, da se ponovno utrdi to bratstvo med italijanskimi delavskimi množicami in s slovenskimi kmeti, da se utrdi enotnost sindikalne organizacije, pa ta naenkrat ni več všeč vodstvu Enotnih sindikatov. Najbolj nejasen in do podrobnosti preračunan pa je naslednji del poročila, ki se glasi: ((Izvršilni odbor ES javlja, da se bo vršil zgoraj omenjeni kongres in to bo kongres vseh kmečkih delavcev Trsta (cone A)». Kakšna je razlika med «zgoraj omenjenim kongresom kmetijske stroke ES in ((kongresom vseh kmečkih delavcev. Trsta in (cone A)»? Ali je s tem izvršilni odbor namenoma pustil odprto vprašanje, tako da bi se lahko v vsakem primeru izvlekel iz zagate, ali pa je šlo samo za «netočno« formulacijo. Ce gre za kongres Kmetijske strokovne zveze ES, kot je to omenjeno v začetku poročila, potem se to stališče ES popolnoma križa s statutom ES, ki govori o tem, da se more vršiti kongres stroke edino le v primeru, če so navzoči vsi de. legati celotnega Tržaškega ozemlja, t. j. cone A in cone B. Ce pa gre le za kongres ali zborovanja kmetov iz cone A. na katerem bodo obravnavali kmetje vsa pereča potem se na tem kongresu ne bo moglo govoriti v imenu celotne zveze in ne bodo mogli delegati izvoliti novega odbora Kmetijske strokovne zveze ES za Tržaško ozemlje. Poročilo nadaljuje: «Ta sklep je sprejel izvršilni odbor ES ter tako potrdil sklep, ki ga je sprejel soglasno odbor kmetijske stroke«. Ta trditev o soglasnosti, pa ne odgovarja resnici. Odborniki iz cone B, ki so bili izvoljeni na zadnjem kongresu kmetijske stroke ES v Izuli, so se namreč temu stališču izvrš. odbo- ra ES odločno uprli. Torej ne more bitj govora o «soglasnosti», da se skliče kongres kmetijske stroke samo za cono A. Končno poziva poročilo vse dru-ge kategorije delavcev ter člane Enotnih sindikatov, naj pokažejo svojo solidarnost s kmeti ter tako utrdijo tesno povezanost delavcev in kmetov. Strinjamo se popolnoma s tem stališčem ES, da je treba čim bolj utrditi povezanost delavcev in kmetov, Slovencev in Itali. janov, vendar pa ne smemo pozabiti pri tem na kmete iz cone B, ki predstavljajo veliko silo v okvi. ru ES, ter je vsako stališče izvršil-nega odbora ES, ki stoji na cepljenju sil celotneea delavskega razreda na Uniji imperialistov, ki hočejo, da bi se prepad obema conama še povečal. Zato ponovno pozivamo vse kmete iz cone A, da na kongresu odločno zahtevajo: 1. Da se kongres imenuje brez vsakega zavijanja z dvomljivimi ;zrazi (kot to dela Vidalijev izvršilni odbor ES): iiKONGRES KMETIJSKE STROKOVNE ZVEZE ENOTNIH SINDIKATOV ZA CELO TRŽAŠKO OZEMLJE* T. J. ZA CONO A IN B ! 2. Da morajo v skladu s statutom Enotnih sindikatov ip v interesu delovnega ljudstva obeh con na kongresu prisostvovati tudi delegati iz cone B 1 TAKO BODO V NEDELJO DE-LEGATI KMETOV CONE A IN 450 DELEGATOV 90C0 KMETOV CONE B RAZKRINKALI VSE MAHINACIJE VIDALIJEVEGA VODSTVA ES, KI BI HOTELO RAZBITI ENOTNOST DELOVNEGA LJUDSTVA OBEH CON. Človeštvo dolguje dajalcem krvi ogromno zahvalo in hvaležnost za njihovo človekoljubno delovanje GLASBENA MATICA B0RST Jutri 13. marca ob 17 KONCERT. umetnih partizanskih in narodnih pesmi V Prosvetnem domu bo nastopil KOMORNI ZBOR Zborovodja: UBAjLD VRABEC- Sedaj hočemo razpravljati nekoliko o dajalcih krvi, to je o tistih ljudeh, ki so s svojo krvjo rešili in še vedno rešujejo nešteto človeški.) življenj ter jim ponagaja k čimprejšnjemu ozdravljenju. Čeprav dolguje človeštvo tem ljudem ogromno zahvale in hvaležnosti, jih za njihovo popnoč, ki jo nudjjo v obliki svoje krvi, ne poplača tako, kot bi si to zaslužili. Le pomislimo kolikokrat jih nujno potrebujejo v bolnicah, ko gre za težko operacijo, pri kateri je bolnik izgubil ogromno krvi, ali jih kličejo v primerih težkih nesreč in nezgod. In vedno so dajalci krvi pripravljeni pomagati bolnikom in ponesrečencem ter jim tako rešiti, če je treba, tudi življenje. Iz zdravniških statističnih podatkov je razvidno, da lahko transfuzija krvi reši življenje bolniku ali ponesrečencu v 80 od 100 primerov, kar pomeni že zelo velik uspeh. Ro vsem tem, kar storijo ti ljudje za človeštvo, bi bili seveda popolnoma prepričani, da prejmejo za svoje, lahko bi rekli «delo», tudi primerno plačilo, ali bolje rečeno, da jim izkaže na neki način svojo hvaležnost in zahvalo. Toda na žalost moramo ugotoviti, da ti dajalci krvi ne prejmejo za svojo pomoč, ki jo nudijo bolnikom, niti toliko, da bi si lahko ponovno nabrali izgubljene moči. Se celo v času vojne, ko je bilo ogromno pomanjkanje živil, so pre- so jih odpustili z dela 10 delavcev, ki delajo pri popravljanju pločnikov in cest, so odpustili i dela Odkar je bilo Tržaško ozemlje vključeno v Marshallov plan, se v resnici iz dneva v dan «izboljšuje» položaj tržaškega delavstva, povsod novi odpusti z dela, povsod znižanja mezd in plač, povsod naraščanje brezposelnosti. Res lep uspeh! Tako se na primer zelo »dobro« počutijo tudi delavci, uslužbeni pri popravljanju pločnikov in cest, ki jim ponovno grozijo novi odpusti z dela. Njihov položaj se je zaradi težkih življenjskih kakor tudi delovnih razmer tako poslabšal, da zahteva takojšnjo rešitev, sicer bodo posledice porazne. Izvedeli smo namreč, da so bili tj delavci prav pred dvema dnevoma zaradi novih krivic prisiljeni prenehati z delom ter pričeti s po. Rajanji z delodajalci. Se do 31. ja-nuarja so prejemali ti delavci 57 lir na uro, kar je odgovarjalo plači, ki jo prejemajo ostali občinski delavci. Toda naenkrat so si tehnični voditelji premislili in izjavili, da delavci ne bodo več plačevali tako kot bo predvideva delovna pogodba za občinske delavce, temveč da se bodo odslej ravnali v plačah po delovni pogodbi za zidarske delavce? Zakaj? No, iz prav enostavnega razloga, ker predvideva delovna pogodba za zidarske delavce mnogo nižjo plačo. Jasno, da te izjave niso mogli delavci kar tako »požreti« in se zadovoljiti z nižjo plačo, temveč so upravičeno zahtevali, da jim delodajalci plačajo toliko, kot jim po delovni pogodbi in po vseh pravicah pripada. Teh pogojev pa še prav posebno niso mogli sprejeti tisti delavci, ki so uslužbeni pri velikih kotlih, v katerih kuhajo katran. Pri tem delu si delavci namreč zelo pokvarijo obleko in čevlje, zato ne more biti njihovo delo cenjeno prav tako kot delo zidarskih delavcev, razen tega P« le delo pri kotlih zelo nezdravo in tudi naporno. Zato so zahtevali, da jim plačujejo za delo toliko, kolikor so prejemali vse do 31 januarja. Tehnični voditelji so seveda ostali gluhi za upravičene zahteve svo. jih uslužbencev in niso hoteli o njih niti razpravljati, temveč so zahtevali od delavcev, da se brez besed podredijo njihovemu odloku ali diktatu. Delavcem, uslužbenim pri kotlih za katran, ni preostajalo drugo, kot da so Zapustili delo ter se obrnili do svojih sindikalnih organizacij, od katerih so zahtevali, da pričnejo pogajanja z delodajalci za rešitev tega vprašanja. Dokler pa vprašanje ne bo rešeno tako kot zahtevajo delavci, se ti ne bodo vrnili na svoje delo h kotlom za kuhanje katrana, temveč bodo delali pri popravljanju ceste le pri lažjih delih« Na ta njihov upravičeni protest so pa delodajalci odgovorili takoj po svoje, s tem da so brez odlašanja odpustili z dela 10 delavcev, ki so v znak protesta zapustili svoje delo pri kotlih ter. izvrševali lažja dela. To je bila torej tista »pravična« rešitev problemov tržaškega delavstva, to je torej tista «skrb» delodajalcev za interese svojih u-službencev. Odpustitev z dela 10 delavcev je zelo razburila in ogorčila ostale, ki odločno zahtevajo, da se preneha s takimi metodami ter se ugodi zahtevam delavcev, uslužbenih pri popravljanju pločnikov in cest. Včeraj zjutraj so odšli predstavniki sindikalnih organizacij na u-rad za delo, da pričnejo pogajanja za rešitev tega spornega vprašan-nja. V primeru, da bi hoteli tudi to rešitev delodajalci z raznimi izgovori zavlečevati, bodo delavci prisiljeni stopiti v protestno stavko, ki bo prav gotovo pritegnila tudi še druge kategorije delavcev, kateri se prav tako borijo za svoje pravi-ce in za uresničitev svojih upravičenih zahtev. Ob obletnici smrti Stanka in Danice Vuk Pred petimi teti — 10. marca 1944 — sta v svojem stanovanju v Trstu padla pod izdajalsko kroglo dr. Stanko Vuk, mladi primorski pesnik, in njegova žena Danica Tomažič, aktivistka OF, sestra junaka Pinka Tomažiča. Padla sta v dneh, ko je naše ljudstvo bilo svoj pravični boj proti narodnemu in socialnemu zatiralcu, ko je bilo svoj boj proti izdajalcem. Danica in Stanko sta padla, ker sta bila hlapcem fašističnega zavojevalca na poti, ker so ti hlapci videli v njih dva vztrajna in požrtvovalna borca za naše lepše dni... Cb obletnici smrti kličemo: Slava njunemu spominu1 SEJA OBČINSKEGA ODBORA Pri pogrebu so jo oMii Pri pogrebu Silvia Bencu so bili na delu tudi žeparji. To je občutila Manolli Ema, ki je gledala pogreb na Trgu Goldoni. Neznani žeparskl strokovnjak ji je ukradel denarnico, v kateri je imela 25.000 lir. 6 milijonov lir za streplomicin Četrtkova seja občinskega odbora pod predsedstvom župana odvetnika Mianija se je pričela z govorom ob priliki smrti Silvia Benca, nakar je sledil 5 minutni molk. Po tem uvodu je odbor prešel k posameznim vprašanjem dnevnega reda redne uprave. Najprej je odbor odobril Tržaški zadrugi za zdravljenje s streptomiclnom vsoto 8 milijonov lir, dalje je odobril iz-plačanje nadvrednosti na davke in takse, ki so zapadli februarja t. 1. in nadomestitev nekega člana posvetovalne komisije na trgu z ribami z nekim novim članom. Potem je odbor odobril srednjo ceno za živiia, ki so podvržena konsum-nim davkom, za prvi semester 1949 in vsote za popravili nekega tramvajskega zelenjavnega vrta. za nakup materiala za mestno čistočo t« zg zgraditev nove kripte na pokopališču Sv Ane. Končno je odbor sprejel Še dve odločitvi, in sicer prvo o obnovi neke stene na pokritem trgu in drugo o natečaju za otroške vrtnarice. ALI Sl 2E NAROČNIK mPRIMORSKEGA DNEVNIKA« Izpodkopavanje ugleda stoveushega šolstva Začelo se je cisto tako kot po prvih letih italijanskega vladanja na slovenskem ozemlju. Najprej namerno zniževanje uspešnosti šolskega pouka z nameščanjem nezmožnih profesorjev, potem nastavljanje nekih «Hrvatov#, ki hrvaščine niso niti obvladali, kaj šele slovenščine. Da, otroci smo hodili v šolo, toda naučiti v šoli se nismo mogli ničesar. To so misli, ki se porajajo vsem, ki smo študirali na idrijskih srednjih šolah, ko izveš, da je neki bivši oficir postal »slo-venski# profesor pod VU. Mi vemo, dobro vemo, kakšno škodo povzroča tak profesor dijakom in narodu. Osvežimo spomin na ((profesor-ja« Cov.cha, ki je v začetku svoje učne ure diktiral 5 do 10 minut v hrvaščini, oziroma dalmatin-ščini neko bedarijo, ki naj bi bila zgoščen prirodopis, potem pa je vsak dijak počenjal, kar je hotel. Iz dolgočasja jih je po diktatu peljal v prirodopisni kabinet, da so nemoteno šarili po zbirkah in jih uničevali. In «pro/esor» kemije Dcmontis? Ponosno je imenoval svoj način izpraševanja #inteligenčna vprašanj a». Kdor je znal odgovoriti, je bil dobro redovan. Ker je ta vprašanja stavljal celemu razredu, je pač lahko vsak dijak °d* govoril in — izdelal, zlasti če si mu odgovoril — italijanski. Klepetavi «hrvaški profesor» Grossmana je učil celo uro matematiko v nekem italijansko-hruatsfco - slovenskem narečju. Kljub razumljivim številkam nisi ob koncu ure razumel ničesar. To je tudi on vedel in aato so pri njem izdelali vsi, tudi izraziti antimatematični «talenti». Edini hrvatski in resnični profesor ter vzgojitelj je bil pokojni Roža iz bivše jjazinske gimnazije, ki nas je naučil vsaj pravilne hrvaščine in dvigal v nas s podajanjem domače zgodovine narodna zavest. Zato so ga kaj kmalu upokojili, Te podrobnosti navajam, da bi vsi prizadeti slovenski starši (kot jaz sam) uvideli, kam uodi tak o postopanje. Spočetka, ko Italija še ni mogla ukiniti naših šol, jih je hotela spraviti ob dober glas, s tem da bi sicer slovenski dijaki izdelali, toda brez potrebnega znanja. Tako so hoteli prisiliti slouensfce starše, da bi pričeli vpisouati svoje otroke v italijanske šole. Takrat so bili oni «profesorji» vsaj toliko uvidevni, da niso zahtevali od dijakov onega, kar sami niso znali. Danes je obratno! Zahtevajo to, kar sami dijakom ne znajo dati v razumljivi obliki. Dijaki ne napredujejo in starši prihajajo do prepričanja, da je v takih kolah s študijem samo zguba. Cilj je bil takrat in je danes isti: izpodkopavati ugled slovenskega šolstca! Dolžnost nas slovenskih staršev, ki smo bili v mladosti oškodovani za vestno šolsko vzgojo in pouk ter da moramo prenašati njene slabe posledice, je, da odločno protestiramo proti takemu zapostavljanju našega šolstva, ki nam m bilo podarjeno, temveč smo si ga priborili v težki borbi vsega naroda. Preprečiti moramo, da bi slovensko šolstvo šlo po pagubo-nosnih stopinjah fašistične šolske politike. K. E. ODMEV* PROSLAVE 8. MARCA med demokratičnim tržaškim ljudstvom Se vedno se ni poleglo navdušenje med demokratičnimi tržaškimi ženami zaradi nud vse uspele proslave S, marca.— praznika vseh demokratičnih žena, ki je bila v ponedeljek e Domu kul. ture v Skednju in katera bo prav gotovo ostala še dolgo v spominu vsega demokratičnega prebivalstva kot eden največjih uspehov tržaških demokratičnih žena v njihovi borbi za mir in demokracijo. Toda, kot ne bodo tržaške demokratične Žane pozabile te nad vse uspele proslave, tako ne bodo pozabile tudi izpadov in divjanja Vidalijevih pristašev in še prav posebno «pristušinj», ki so prav nazorno pokazali, kako si oni predstavljajo «utrjevanje» bratstva med slovenskim in italijanskim demokratičnim ljudstvom in kakšen pomen imajo njihovi pozivi za skupno borbo proti imperializmu, za mir in demokracijo. Prav posebno nazorno pa so pokazale svojo veliko »ljubezen« do slovenskega demokratičnega ljudstva tiste «tovarišice», ki so na vse grlo kričale prihajajočim tržašk m ženam »Ande a Lubia-nas itd. Ni čuda, da se je aktiu-nost fašističnih škoader iz Ulice Cavana in X. Septembra v zadnjem času precej zmanjšala, ko Pa jih ti Vidalijevi novopečeni «demakroti» tako dobro nadomeščajo. Celo «11 Lavoratorev, ki sicer zelo rad komentira in «proučuje» razne zadeve, je bil sedaj spričo tako vidnih dokazov šovinizma prisiljen molčati alf bolje rečeno izjaviti, da prepušča vsak komentar ženam, ki so se zgoraj navedene proslave udeležile. No, tržaškim demokratičnim ženam ni bilo na dolgo in široko komentirati, saj so bila dejanja teh ljudi dovoli zgovorna. V svojem besu in gnevu so se vidalijevci zaganjali v odhajajoče žene ter jih obmetavali z vsemi mogočimi zalivkami ter jim grozili, da jih bodo pretepli itd. Marsikateri nadobudni ((demokrata se seveda ni zadovoljil sa-mo z obljubami, temveč je začel kar z dejanji. Toda če so mislili ti ljudje, da bodo na tak način pridobivali na svojo stran tržaške demokratične žene, ki njihovim lažem in klevetam ne verjamejo več, so se zelo zmotili. Tržaške demokratične žene, ki že dolga leta vodilo odločno borbo za svoje pravice, za mir in demokracijo, ne bodo od te svoje borbe niti za las odstopile, temveč jo bodo nadaljevale s še večjo vnemo, dokler ne bodo dosegle tisto zmago, ki bo zagotovila vsemu demokratičnemu liudstou mir in svobodo ter bolje in srečnejše življenje. Ker pa vidalijevci tako radi govorilo o svojem delavskem razredu, ki podpira njihovo politi ko in njihovo de lojsmje, bi h oteli ob tei priliki poudariti, da nima naše tržaško delavstvo prav nič skupnega s temi podlimi dejanii in napadi ker jih celo selo ostro obsoja. jemali dajalci krvi posebne dodatne živilske nakaznice, s katerimi so si lahko nakupili najnujnejše življenjske potrebščine v dovoljni količini. Na ta način so si lahko opomogli ter si nabrali dovolj moči, da so lahko še naprej dajali ranjencem in težjim bolnikopi svojo kri. Sedaj, štiri leta po končani vojni, ko bi človek pričakoval, da je skrb za dovoljno količino življenjskih potrebščin popolnoma odpadla ter da si lahko vsak dajalec krvi privošči dnevno dovolj izdatne hrane, moramo ugotoviti, da je položaj teh težji, kot pa je bil za časa vojne. To zato, ker so sedaj meso, mleko, sladkor, jajca in maščobe v prosti prodaji ali pa vsaj ni skoraj nobene razlike med ce-na.mi teh življenjskih potrebščin na nakaznice. Nakup je zaradi tega bolj problematičen kot pa je bil takrat, ko je dajalec krvj prejemal potrebna živila še na dodatne nakaznice. Prav zaradi zgoraj navedenih vzrokov zahtevajo dajalci krvi. da bi odgovorne oblasti upoštevale sedanji položaj, v katerem se nahajajo, ter bi ukrenile tako, da bi prejemali za dajanje krvi takšno vsoto denarja, da bi si lahko z njo nakupili potrebna živila ter tako nadoknadili izgubljene moči, čeprav poudarjajo, da mora ostati ta njihova požrtvovalnost humanitarnega značaja. 3ato zahtevajo dajalci krvi, da bi prejeli za vsak kub. cm krvi odškodnino v znesku 300 lir, kar bi jim dovolilo, da si po transfuziji krvi privoščijo do-ber počitek ter se okrepijo z dobro ip tečno hrano. Razen tega zahtevajo, da \ji prejeli za vsakih 50 transfuzij krvi posebno nagrado, s katero bi si lahko plačali kratek dopust ter bj ijneli končno tudi za svoje »delo« potrebno zadoščenje. O vseh teh problemih so razpravljali dajalci krvi na svojem sestanku, ki je bil v sredo. Na tej seji je dr. Luzzatto predlagal v imenu vseh dajajcev krvi, da pošljejo vodstvu splošne bolnice resolucijo, v kateri so naštete vse njihove upravičene zahteve, ki so: povišanje denarnega zneska, ki ga prejmejo za vsak kubični cm krvi, tramvajska izkaznica, takojšen vpis v bolniško blagajno in pa predpisan počitek po vsaki transfuziji krvi. Obenem zahtevajo dajalci krvi, da se ustanovi poseben odbor, ki bo lahko ščitil in branil interese vseh dajalcev krvi ter da jim vod. stvo bolnice izplača ob končanih 50 transfuzijah krvi posebno nagrado V znesku 3Q.000 lir. V resoluciji,, ki sp jo dajalci krvi soglasno odobrili, je tudi poudarjeno, da je bilo v Trstu še pred časom 70 dajalceb krvi, da pa se je število teh skrčilo na 20 prav zaračji položaja, v katerem se ti sedaj nahajajo. Tečaj za izobrazbo policistov Odsek za strokovne tečaje civilne polieije je včeraj povabil predstavnike tržaškega tista v vojašnico «Beleno», kjer sta včeraj predavala univ. prof. Pellegrini in Bolza-rini. Tečaj je organiziral odsek za strokovne tečaje pri CP. Njegov namen pa je izpopolniti strokovno izobrazbo policijskih častnikov in podčastnikov. Po predavanju je bi-la servirana zakuska, ki so se je udeležili višji častniki in podčastniki ter predstavniki tržaškega tiska. Danes se spopadeta Mitri in Turpin Kdo bo prvak v evropskem boksu? Črnec Turpin ima vse prednosti za današnjo zmago nad Mitrijem. Tako pravijo, da odgovarja vsem zahtevam, ki jih stavlja taka težka borba za zmago. Od 80-ih srečanj je z ringa odnesel 88 zmag, kar vsekakor ni tnalo; v zadnjih dveh letih pa sploh ni utrpel nobenega poraza. Ce iirra kakšno slabo točko, tega ne poveri« ne on ne njegov menaier. — Q Mitriju? Nobenih prerokovanj. Do večera ni tako daleč. ko se bosta spoprijela v hangarju hidroavionskega pristanišča. Po tolikih in tolikih rundah bo kmalu jasno, kdo bo moral braniti v nadaljnje mesto evropskega boksarskega prvaka v srednji teži. Mitri pa bi bil povabljen v apri. lu v Belgija za dvoboj z Delan-noitom. Tako se čuje. Toda tudi v primeru, če bo današnjo tekmo iz-inibil? Za posledicami padca ie umrla Predvčerajšnjim ob 19.15 so pripeljali na Ul. kirurgični oddelek tržaške bolnice 931etno Furlan Marijo iz Viale Sonnino 28, ki je je pred enim mesecem doma tako nerodno padla, da si ie poškodovala desni bok In desni kolk. Včeraj ob 18 jenesrečni ca umrla zaradi poškodb pri padcu. Nesrečni nogometaš Včeraj ob 11 uri so pripeljali na II. kirurgični oddelek 291etnega nogometaša Vukotiča Tomaža, ki je imel zlomljen gleženj, poškodbo je dobil pri igranju nogometa na treningu nogometnega društvu ((Trie-stina« na stadionu pri Sv. Soboti. V bolnici bo moral ostati od 30—40 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. S senika je padel Včeraj so pripeljali v bolnico 701etncga kmeta Montaniča Ivana iz Pobegov, ki je tako nesrečno padel s senika iz višine treh metrov, da si je močno poškodoval desni bok in desni kolk. Zdravniki o nje govem stanju niso se izrekli svojega mnenja. mimm Sobota 12. marca PRESKRBA Delitev olja. Danes so pričeli deliti olje sledečim skupinam potrošnikov mesta in podeželja: Navadnim potrošnikom po 4 del olja za odrezek I in II «olio» navadne živilske nakaznice. Isto prejmejo imetniki dodatnih nakaznic (tudi na odrezke za surovo maslo: za 100 gr masla 1 del olja) na odrezke olje in maslo v mesecu marcu, ki so jih vpisali v pooblaščenih trgovinah. Dvig nakazil za bele testenine. Danes naj vsi razdeljevalci racioni-ranih živil dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za bele testenine. Isto naj store vodje podeželjskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. Testenine za menze, javne in vojaške kuhinje. Upravitelji navedenih obratov naj dvignejo danes pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine za tekoči me- URADNE OBJAVE Vojna škoda. Na anglo-ameriško področje Tržaškega ozemlja so u-vedli določbe italijanskega ministr. skega dekreta z dne 31.1.1949, s katerimi je bila zvišana odškodnina za v vojni poškovane ali uničene osebne predmete, kakor pohištvo, posteljnino itd. na 500-000 lir največ. Odračunati je treba že prejete predujme. Te odločbe pa ne veljajo za poškodovano ali uničeno orodje, ki se zaračunava po že določenih tarifah. Na Proseku spominska razstava ALBERTA SIRKA Jutri 13. t. m. priredi odsek za znanost in umetnost pri SHPZ na Proseku v Društvenem domu umetnostno razstavo izvirnih slik kriškega umetnika A. Sirka. Otvoritev od 10 dopoldne. Razstava ostane odprta ves dan do 31 zvečer. Vstop prost. IZLETI V nedeljo dne 13, t. m. priredi PD v Trstu planinski izlet v Volnik. Odhod točno ob 8.30 od zbirališča pri postaji openskega tramvaja z avtobusom do Rumene hiše. •s* * * V nedeljo 20. t. m. priredi PDT smučarski izlet v Planico k mednarodnim smučarskim tekmam s smučarskom vlakom. Vpisovanje vsak dan v Ul. F, Filzi 16-1 do 19 do 20.30, v Rojanu v čevljarni Ggc, na Trgu Tra i Rivi 2, in v uradu Adria ■ Ezpress, Ul. F. Severo, do vključno 15. t. m. ' Nočna služba lekarn Redenzione, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11: Biasoletto. Ul, Roma Iti; Alla Salute, Ul. Giu-lia 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imajo stalno nočno službo. Prosvetno društvo »STRAŽA« V PLAVJAH priredi v nedeljo 13. t. m. ob 16 uri KONCERT. Sodeluje pevski zbor »Ivan Cankar« pod vodstvom VI. Švara. Vabljeni vsi. DOVOLJENJE ZA UVOZ ZELEZA IN JEKLA TR-ST, 10. (PIO) - Ukaz VU št. 46, dovoljuje začasni uvoz navadnega vroče valjanega železa in iekla za predelavo in morebitni izvoz. To dovoljenje velja do 13. roaia. To železo ln Jeklo se bo uporabljalo za izdelovanje žebljev in okovja za izvoz. DOVOLJENJE ZA UVOZ CELULOZE IN BOMBAŽNIH ODPADKOV TRST, 10. (PIO) — Ukaz VU št. 47, dovoljuje začasni uvoz celuloze in bombažnih odpadkov za izdelovanje umetne tkanine in drugega blaga. Ukaz podrobneje določa, da je določena za uvoz in izvoz minimalna količina 100 kg. To dovoljenje velja do 28. aprila. POVRAČILO PRISTOJBIN NA SOL 7.A IZVOŽENA ŽIVILA TRST. 10. (PIO) — Ukaz VU št. 50, predvideva povračilo pristojbin na sol za izvožena nasoljena živila Ukaz se nanaša na nasoljeno meso, maslo, sir, ribe in poljske pridelke vključno mezgo iz paradižnikov. mesno in zelenjavno juho. Količine, ki so manjše kot 50 kg, r.e pridejo v poštev za povračilo, kakor tudi ne živila, ki so namenjena za oskrbo ladij. UVOZ VOLNE IN TEKSTILNEGA MATERIALA DOVOLJEN TRST, 10. (PIO) — Določila VU ukaza št. 49, dovoljujejo uvoz volne in tekstilnih proizvodov. Volno in tekstilni material bodo predelali v manutakturno blago in oblačila. Najmanjša uvozna količina mora znašati 100 kg skrajni rok za izvoz pa je 28. april. KONCESIJSKE TAKSE TRST, 10. (PIO) — Ukaz VU št 48, razširja italijanski zakon tudi na anglo-amerlške področje Tržaškega ozemlja. Ukaz govori o taksah na koncesije, ki jili podeljuje upravna oblast in so navedeno v razpredelnici «A» ukaza VU št. 409. Takse so povišane za skoraj vse koncesije, ki so navedene v razpredelnici: sem spadajo dovoljenja za otvoritev javnih obratov, kinema-grafov, plesnih dvoran, za prodajo alkoholnih pijač, prometna dovolie nja za motorna vozila, dovolienia za industrijske in trgovska obrate za nošnjo orožia v pristanišču in za obnovitve dovoljenj. Nekutere takse so sc v primeri s starimi podvojile, druge pa so se zvišale za 50 odst. Gregorij, Radoja Sonce vzhaja ob 8.24, zahaja ob 18.06. Dolžina dneva 11.37. Luna vzhaja ob 1-1.59, zahaja ob 5.34. Jutri nedelja 13. marca Kristina, Božena SPOMINSKI DNEVI 1943 je brigada Ivana Cankarja pognala pri Čatežu na Dolenjskem v beg 2009 vojakov italijanske okupacijske vojske. S LOl/EIV S H il' IV/IH H DIV 0 (il.EDALIŠČE za Tržaška HZBmljg Jutri 13. t.m. ob 16 gostovanje v dvorani v NABREŽINI z Galsvvorthvjevo komedijo Tl Gledališče Verdi DAROVI IN PRISPEVKI Ta ukaz stopi v veljavo na javi. NIZACIJE TRST, 10. (PIO) — Na P« upravnega ukaza VU št. ( Jl? en, vršilni ravnatelj pri general*’ ravnatelju za civilne zadeve u® ^ val pokrajinsko komisijo za zaar njaka, ki ju je določila zve3f jjr drug in nameščenskih zadrug. Carlo Nobile, strokovnjak, k1 določil urad za delo kotpre^jja nika zadružnih organizacij. v zvezi. Ureditev naje*****^ TRST, 11. (PIO) -zaveda težkega gmotnega vojaška uprava, KINO ROSSETTI. 16: «Divja ljubezen#’ Perk, J. Bennett. koD#1'* EXCELSIOR. 16: ((Lepotice^V šču«. Film v barvah. Ester lianis, Red Skelton ablC- iidiua, ncu OAtiivii /"rau**' FENICE. 16: »Otok siren«. B- «. y FILODRAMMATICO. 16: «Pv°.t ALABARDA. 15.30: »Grand,-- Astoria«. Lana Turner, VI. " \t KINO OB MORJU. 18: predmestja«. Sov.ietski fil1?- nero(h IMPERO. 15.15: »Nezgode >n ‘ nosti v vojni«, Nino Tara® Lm jz NOVO CINE, 16: «Trije muske Missourija«, J. Wiman. , se GARIBALDI. 18: «Krvnik Mn'es be», Burges Meredith. ^„krist^l*, MASSIMO. 18: «Otok Monic« c- Gora- T*' IDEALE. 18; »Veliko poslan^" rone Potver in Linda Barnel/iUi)il*' AHMONIA. 16.30: «ZaveSt Je Ana Sheridan, Kent Smith-ODEON. 16: »Poslanec Ange" mero3 rji* Ana Magnani. MARCONI. 16: »Veseli Gianni iri Pinotto. scStabe' ITALIA. 18: «Kad.ir se gosPe a jo«, Greer Garson. K(3' jo«, ureer oarsua. »o VIALE. 15: «Gospa iz troP, amari' ieva Rnherl Tnvlor, H. f- ntlgc jev«, Robert Tnylor, AZZURRO 15: ((Številka 13 ne oii£°* varja«, J. Cagney, Anna^ »nno RADIO. 16: «Kje je Zaza?», rmito in Joe Barzizza. nisn6^ VITTORIA. 16: »Postržek«, puSt(l' BELVEOEHE. 15.30: ((Gospa lovec«, G. Grant snu», SAVONA. 15.30: »Ljubimci v » Jones. i,oret VENEZIA. 15: «Kitajska». Young in Alan Ladd. pra^l, *ak° Pri' kel avtomobil, ki se je zavle- so « e( n®kaj metrov dalje. Deklico Me« ■ ®n'*i irpod vozila težko ra-•V boi nežavestno ter jo odpeljali Nih^°. kjer je nekaj ur pozneje Na t •* • oroiniu13-1 nesre5e so takoj prišli g»T ki in pozneje še sodna komi- hesref? Potrebne ugotovitve. Priča včerJr1 b‘l° mnogo ljudi, ki so bričar ?la SO(Ušiu drug za drugim SM-jjJ ’ so videli. Ko je pred-vSe J* sodišča dr. Storto zaslišal tassij„Ilce in po d°lgem govoru Pi-lUh-al 5ga zagovornika, ki je anali,-) b| uc*i najmanjše podrobnosti, k^ oht*»K^aa varovanca rešil tež-v 1 so se sodniki ujnaknili ^ Wcr so se dc,j Ve-a ))apc*em Pričakovanju njiho-bbnp,,.°Vratlca m razsodbe je mati Ronk kCerie Kat (o Antoniette iz Kktiv« • ^ePrav potrta, res ob-l\!at0 Pričala, padla v nezavest. °bsodbo Se vrnili in izrekli b°Vali ’ po kateri so Pitassija kaz-ra. tod-UU|~ meseca in 20 dni rapo-v kazenski iP°3Qjnq m bre* Vpis8 ki J0 *e s°dišče pregledalo priziv, biillo h a0® 28-Jetni Paulett Ca. biesecp *.,fadov" Proti kazni na 4 ki m /aPora ir. 20.000 lir globe bi tuk.;'° naložila decembra lazila -otlnija zaradi skriv- Či tok,-,* pa “leje. Sodišče je tu. m kazen potrdilo. Zaradi tihotapstva 200 tujih cigaret je sodnik naložil 23-Ietnemu Škabarju Jožefu iz Tržiča 15 dni zapora in 2872 lir globe pogojno, V odsotnosti sc nato sodili 36-let-nepiu Eorcinu Salvatoreju iz Tržiča, ki ima na obtožnici zabeleženih več kot deset prestopkov. Razen zadnjih dveh. kj sta bila najtežja, so se vsi nanašali na tihotapstvo tujih cigaret in tobaka. V dobi treh mesecev je namreč Porcino prodal delavcem b tržiški ladjedelnici več kot 6 kg tega blaga. Najhujše pa je bilo to, da ga je 21-marca 1947, v trenutku ko je odhajal iz ladjedelnice, ustavil policaj Vecchiet Filip. Porcino pa se ni ustrašil, ampak je policaja tako pretepel, da je krvavel iz ust in očesa. To je napravil zato, ker se ni pustil aretirati. Zaradi teh dveh prestopkov so ga obsodili na 1 leto zapora pogojno, zaradi tihotap-stva pa so ga oprostili, ker je bil ta prestopek smnestiran. KtNO VERDI. 17: ((Prekupčevalci*. C. Gable. VITTOrUA. 17; »Julija in Romeo*, N, Shearer. CENTRALE. 17: »Rio Rita*. Gianni in Pinotto. MODERNO. 17: »Bela divjakinja*. M. Montez. EDEN, 17: »Prikazen Orizone*. K. Parker. Bela ufečinskep sveta V četrtek »večer je bila pod predsedstvom podžupana odv. Devetega običkjna tedenska seja občinskega sveta. Podrobnosti bomo prinesli jutri. Kava in sladkor za javne lokale Trgovska zbornica v Gorici vabi vse one javne lokale, ki še niso dvignili nakazil za kavo in sladkor za marec, da se takoj zglasijo na lepo e«, m°’ (l,di ur bdo kilta j.n, . ob Ulko velikem praz-ekroi,.. 36 ^‘l 2“ žene Istrskega ■'Ho i. “s,n' 1nurec, napisali su-h°uecini,- 3 Uročil. Več moramo ’Uate). zavednosti tistih ločno V,.!ien' so ta,co od- har0dno,.n,| suaJ Jazik in svojo *ei let , - '* dolgih pet in dva j- lo Oa Ja^Hine(}a zatiran,,,. Zale letošim občuteno praznova-tuii zunn,?*m murec- Notranji in 3e bil: hnJh lZra:i te,la Praznika fP°darst,„, >a Za Zboljšanje yo-blastj. bor! Ul utrdilev padske o-*°5t, borh« Ca bratstoo in enol-in snoitr. 'a prauo demofcraci-be' borba nroH}e miTOWle Pogod-n bojnim i Vscm špekulantom niir "a ZenU3Hka6em’ borba zu v °^rn svetu. bfečfcuhrmušamo v iz, Stor«. nek,,'! PH,ua'‘jlcania pro-niu marcn POr°6ii 0 Praznava- s v " hUjikeoa okraja' PraZnik s° /««• na pred ve-fc!”a gradile v dvorani tc eri ie ° Prtredilev, 2°‘ Prva toAT °Val° -'J0 oseb. /enu tega žcurJ6 n°vor o po- tnre'nu 80 sledit604 P,(15n,ku' ka-t . P*z,ni. Po raj'*« "ecitacije 2» ed»taUl je bi(a u 0 “o zcnTZ. lakuska, na ka-‘"bobne poleg pred- stavnikov nmožiinih organizacij tudi predstavnike JA in Nii. Zjutraj osmega marca pa je bilo na prostovoljnem delu pri gradnji zadružnega doma 6’5 žen, ki so napravile skupno 210 ur. Popoldne ja delegacija 50 žena odšla v Koper na okrožno kulturno prireditev in proslavo. Poleg tega so žene iz Buj organizirale še ples z loterijo, katera je prinesla nad 75.0000 lir. V UMAGU so žene pripravile zo otroke v vrtcu primerne povrh-ne obiekce in jih na dan praznika ob obisku darouale »sem otrokom. Bilo je to za malčke veliko presenečenje in so se vsi zadovoljni ogledovali, kdo je lepši. Dopoldne je 40 ien v 120 prostovoljnih ttrah očistilo in op!do vrt pred poslopjem otroškega vrtca. Štiri delegacije pa so ie zjutraj obiskale tovarno, otroški vrtec in obdarovale otroke s raznimi sladkarijami in drugimi darooi. Pran tako so žene vasi Morno šle na udarniško delo z zastavo na čelu in obiskale otroški vrtec. Zvečer je bila krajša kulturna prireditev, kateri so prisostvoval, poleg predstavnikov množičnih organizacij in žena tudi trije častniki JA. Esi so nalo odšli v Segat, kamor so jih pooabiii tamkajšnji njenem sedežu, soba št. 6 in jih dvignejo. Tudi krminsko predilnica stavka V četrtek, še ni bil poravnan spor med delavkami predilnice v Bračunu in med vodstvom tovarne. Posebna delegacija delavk je šla k soriškemu prefektu in mu obrazložila položaj v tovarni ter slabo postopanje vodstva a nameščenkami. Prefekt je zaprosil ravnatelja soriškega urada za delo g. Burba, da je šel sam v Bračan, kjer je stopil v stike z delavstvom in vodstvom predilnice. V znak solidarnosti so začele v četrtek stavkati tudi delavke predilnice Andreae v Krminu, da bi tako podprle pravične zahteve svojih sodelavk iz Bračana. V obeh predilnicah je delavstvo lepo disciplinirano in ni prišlo do incidentov. Seja pokrajinskega sveta bolski problemi in preureditev ter izboljšanje cestne mreže Pokrajinsko odposlanstvo je imelo pretekli torek svojo redno tedensko sejo, na kateri so razpravljali o normalnih upravnih zade-vah. Med drugipi so dovolili izvršitev nekaterih popravil in preureditev v prostorih tehničnega instituta na Trgu Divisior.e Julia in izboljšanje šolske opreme v zavodu za gluhoneme. Sklenili so tudi, da bodo pokrajinskim nameščencem, ki prihajajo iz obmejnega pasu, šteli vsa službena leta, ki so jih doslej na-pravili pri posameznih ustanovah, da bi tako ne izgubili svojih službenih let in poviškov, ki so s tem v zvezi. Pohvalno so se izrekli o delovanju kmetijske šole «E. Faina*, ki bo znatno pripojnogla k rešitvi kmečkega vprašanja in omilila ter zajezila urbanistično gibanje, ki je zadnje čase zajelo tudi naše kraje. Odpivslanstvo se je potem dotaknilo še vprašanja deželne ureditve in pripravljalnega dela posebne komisije v tem pogledu. Končno so še izglasovali posebno resolucijo glede ureditye eestne mreže v ju- gozapadnejn delu naše pokrajine. V tej resoluciji omenjajo, da je treba zaradi novega položaja, ki je nastal v goriški pokrajini zaradi nove državne meje, preurediti vso cestno mrežo v obmejnem pasu in da je treba pri tem upoštevati interese Gorice pri boljši povezavi z Benetkami. V ta namen bi bilo treba vključiti v sistem državnih cest tudi cesto Cervinjan, Ruda, most na Teru, Gradiška, Gorica. Na področju goriške pokrajine imamo na tem odseku že dobro asfaltirano cesto, medtem ko je na odseku, ki spada pod videmsko pokrajino, cesta v slabem stanju in tudi slabo izpeljana, ker ima še vedno preveč ovinkov. Izboljšanje te ceste bi olajšalo tudi zvezo med Gorico in Gradežem, kar bi bilo zlasti važno za tujski promet v sezoni. Ker je že tudi občinski svet na svoji seji dne 31- januarja izrazil svojo željo v tem pogledu, se bo morala videmska pokrajinska uprava pobrigati za izgradnjo cestne zveze med mostom na Teru in Cervinjanom in za popravilo ceste od mostu na Teru preko Rude do Ogleja. Pokrajinsko odposlanstvo je dalo predsedništvu nalog, naj stopi zaradi te zadeve v stike z upravo videmske pokrajine. iz V V nedeljo 13. t. m. po drugi maši ob U uri bo imela hranilnica in posojilnica v Doberdobu svoj redni letni občni zbor v občinski dvorani. Dnevni red je naslednji: 1. Citanje bilance iz leta 1948, 2. odobritev bilance, 3. ureditev obresti na vloge in posojila, 4. določitev višine posojil, 5. razno. Vabljeni ste vsi, da se zbora udeležite. Ako število članov ne bo zadostno, bo občni zber pol ura pozneje z istim dnevnim redom. Premiera »Prevare" v Šiaiidrežii Ker nimajo svoje, morajo Sovodenjci gostovati v tuji dvorani Cene otrobov Pokrajinski prehranjevalni odsek sporoča, da so cene otrobov, ki so v prodaji v kmečkih konzorcijih v mestu in pokrajini sledeče: Debeli otrobi po 34 lir za kg; drobni otrobi po 39 lir kg. ZAPORNO POVELJE Včeraj je goriška policija aretirala 49-letno Del Farra Hermina iz Ul. Orzoni št. 25 na podlagi tiralice goriške sodnije, ki jo je pred kratkim obsodila zaradi tatvine na 40 dni zapora in 4000 lir globe. Kakor smo že pisali, bo jutri popoldne ob 17 uri nastopilo prosvetno društvo iz Sovodenj v dvorani Briško v Standrežu a trodejanko «Prevara», ki jo bodo tokrat prvič igrali pred občinstvom. Za to svojo prireditev se sovodenjski pro-svetarji še dolgo časa pripravljajo in njihov režiser pravi, da se bodo dobro odrezali. 2e lansko leto sp demokratične organizacije iz Sovodenj sklenile, da si bodo zgradile lastni ljudski dom, ker so sedaj ne samo brez dvorane, ampak tudi brez drugih primernih prostorov za svoje sestanke in zborovanja. To pomanjkanje prostorov precej ovira njihovo delavnost, zlasti na kulturno-prosvet-nem polju. Vendar to njihovega prosvetnega društva ni motilo in je vseeno naštudiralo precej težko Standekerjevo trodejanko ((Prevara*, , s katero se mislijo jutri predstaviti domačemu in goriškemu občinstvu. Igra, o katere vsebini smo že pisali, nosi po vsej pravici ime »Prevara*, saj vsi, ki v tem delu nastopajo, blodijo iz ene prevare v drugo. Prevaril se je Lemež, ki je iz pohlepa po zemlji oženil dekle, ki ga ni ljubilo. S tem je ogoljufal svojo ženo, ki je bila vanj res zaljubljena. Prevarila se je Lonka, ki ni vedela, kam bi s svojo mladostjo in se je predala človeku, ki ga ni ljubila, ampak ga celo sovražila, \ njej so se zmotili prav vsi, ki v drami nastopajo. Lemež je hudo plačal svojo zmoto, ko je iz ljubezni do Lonke zagrešil težak zločin. Najhujša pa je bila prevara Leme-Ževe žene Treze, ki jo je morala plačati s svojo smrtjo. Vkljub vsej tragiki pa zveni tudi iz tega dela beseda ljubezni in odpuščanja. Tone, ki je v tujini spoznal življenje, se je navadil odpuščati, kar je storil tudi iz velike ljubezni do Lonke. Zato je sklenil, da bo sprejel Lemeževega otroka za svojega in zanj skrbel. Tudi trdovratni in zagrizeni Lemež popusti ob spominu na materino ljubezen. Celotno delo je zanimivo in napeto in menda ga ni v vsej drami prizora, ki ne bi pritegnil pozornosti občinstva. Pri tej priliki naj opozorim starše, da zaradi naturalistične vsebine te drame predstava ni primerna za otroke, ki bi jo tudi sicer ne razumeli. Čeprav je delo težko in zahtevno posebno za igralce, ki nimajo dovolj odrske rutine, vendar Sovodenjci pričakujejo, da bodo njihovi igralci kos svoji nalogi in da bodo delali čast svojemu prosvetnemu društvu in domačemu kraju. Sicer pa se bo o tem vsak lahko prepričal jutri na lastne oči. Iz Izole v rVovl grad Izlet Slovenskega prosvetnega društva ,,lstra“ Za dan 19. marca, na Jožefovo, bo Slovensko prosvetno društvo «Istra» organiziralo izlet v Novi grad. Vsi, ki bi se izleta radi udeležili, naj se zglasijo na sedežu društva v Izoli. Tam se lahko vpišejo v torek, četrtek in petek od 7. do 10. ure. Izleta se bo udeležil tudi pevski zbor »Istra*, da bo zadonela v veselem razpoloženju tudi naša pesem. Skupni stroški 150 lir. Manžan Da bo krompirja za vse. Bliža se pomladanski Čas in s tem doba saditve krompirja. Toliko preorane in prekopane zemlje še ni bilo v Koprščini od osvoboditve sem. A-koravno sta pred nami Še dva zimska svetnika, ne bomo gledali na to, ampak bomo sadili zgodnji krompir tudi po hribih. Nasadili pa ga bomo precej več kot lansko leto, ker imamo semena dovolj. V Koprščini je navada saditi krompir v najboljše zemlje, ker se po tej kulturi navadno sadi še druga in tudi tretja. Največ pridelka v teh časih dobimo, če nasadimo krompir jn za tem koruzo. Zadovoljen je kmet in meščan, ker je pridelka dovolj za‘ oba — in še za lačnega popotnika iz Trsta. Po zgledu ljucji. Titove Jugoslavije naprej, za boljše življenje! Furlanič Anton ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Obnova opekarn za izi/edbo gradbenega programa Ilodcruizirunti opekarna v I*oll l»o obratovala letos s polno kapaciteto Sv. Luciju Naše žene so na svoj praznik pokazale res veliko zavednost- Zbrale so 200 jajc. 230 hlebčkov sladkega kruha, 20 litrov vina, 5 in pol kg sladkorja, 660 cigaret 20 komadov toaletnega mila in več ducatov pisemskega papirja, Sestavile so delegacijo 18 žena, katera je vse to vzela s seboj, ko je šla na obisk v vojaško bolnico v Portorož, Vojaki-bolniki so biti tega obiska izredno veseli. Bil je ponovni dokaz tiste povezave in skrbi, kot so jo naše žene imele ves čas borbe za svobodo. Zvečer pa je bila v dvorani Ljudskega doma kulturna predstava, pri kateri je sodelovalo 39 žena, vse nad 50 let stare. Najstarejša je imela 66 let, Govora o pomenu tega velikega praznika v italijanščini in slovenščini sta imeli tovarišici Cernae Valerija in Cok Milena. Za tem so pionirji zapeli pesem «Za vasjo« in podali deklamacijo »Pismo*, Zene same pa so tudi zapele nekaj pesmi. Zelo dobro je uspela živa slika, s katero so žene prikazale borbenost žena. Sledilo je nekaj točk starih domačih baletov, katere so žene izvajale oblečene v narodne noše. Za zaključek so bile s pomočjo skioptlkona prikazane slike podlih žena v NOB in prizori jz borbe žena za osvoboditev na vsem svetu. Velika dvorana Ljudskega doma je bila kar preveč natrpana. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo sporedu. Vsa proslava je upse-la zelo dobro in bo odmev tega praznika prav gotovo velik. Da uresničimo letošnji gradbeni program, potrebujemo 3.000.000 zidakov, votiakov in strešnikov. Ves ta material bomo porabili samo za večja gradbena dela. Ce prištejemo še razne adaptacije, mala popravila in široko potrošnjo, bo morala biti številka še večja. Kje bomo dobili vso to opeko? V okrožju je delovala do sedaj samo opekarna pri Izoli, a še ta je izkoriščevala svojo kapaciteto v zelo majhne,m obsegu. Pred vojno je bilo zelo malo povpraševanja po gradbenem materialu zaradi splošne revščine, ki je vladala na našem področju. 2e takrat je obratovala tovarna le s približno 20 odstotki svoje zmogljivosti. Zaradi finančne stiske je propadala in ni mogla investirati v nove in boljše sjjrgje. Sušilnice opeke so od starosti skoraj strohnele. Obrat ni bil niti-maln mehaniziran. Tudi v dolini reka Mirne je bila manjša opekarna, a ta je bila popolnoma zapuščena. Po vojni je izolunska opekarna cživela. Obnova porušenega podeželja, gradnja šol, popravila mo. stov in druga potrebna dela, katerih se je ljudska oblast lotila takoj, so zahtevale več gradbenega materiala. Brez novih investicij je opekarni uspelo, da je z večjo racionalizacijo dela dvignila proizvodnjo na 5(! odstotkov zmogljivosti. Tako je tovarna že lani dala našim gradnjam precej materiala. Iz inozemstva smo uvozili le nekaj specialne opeke. Dovoz opeite iz drugih krajev je zvezan z velikimi težavami. Opeka spada med blago, ki ima majhno vrednost v razmerju s težo. Zaradi tega stane prevoz opeke ogromno, -koraj več kot opeka sama. Pri nas je dovoz opeke še posebno težaven, ker jo moramo prevažati s tovornimi avto.mobili, ki so dragi, ali pa po železnici do Pulja in potem po morju, kjer so druge operacije prekladanja. Zaradi tega so bili napravljeni potrebni koraki, da povečamo domačo proizvodnjo opeke. Tovarna v Izoli bo modernizirana v mejah možnosti in bo delala lefos s polno kapaciteto, Največjo težavo je predstavljala peč, ki ie zadrževala proizvodnjo. Kakor pra. vijo ekonomisti, je bila stara peč ozko grlo izolanske opekarne. Gline je namreč dovolj za nekaj let, tudi delovna sila je na razpolago, zračno sušilnico je mogoče povečati z majhnimi investicijami, Peč, pa ni mogla dohitevati ostalih delov opekarne. Letos bodo vgradili v peč poseben ventilator, ki bo povečal nje- no zmogljivost za 100 odstotkov. Računajo, da bodo mogli izdelati na ta način 2,000.000 zidakov, votiakov in strešnikov na leto. Tudi kakovost proizvodnje bo izboljšana za 30 odstotkov s smotrnejšo uporabo ilovice. Napravili bodo nove modele za izdelovanje drugih tipov votiakov, kot jih zahteva sodobna gradbena tehnika. Obrat bodo čijn bolj mehanizirali. Tako bodo na primer odpravili dovažanje ilovice na vozičku s konjsko vprego in ga bodo nadomestili s hitrejšim in cenejšim ben. einskim motorjem. V letošnjem i planu opekarne je namreč tudi zni-1 žanje proizvajalnih stroškov za 251 procentov. Tudi delovni sili je bila posvečena posebna skrb v duhu načel ljudske oblasti. Delavci bodo dobili v novi menzi okusno hrano, po delu pa se bodo mogli okopati pod vročimi prhaipi. ki jih bodo kmalu po. stavili v sami opčkarni. Poleg modernizacije opekarne v Izoli je predvidena v letošnjem gospodarskem programu tudi postavitev manjših opekarn v Sečolah, kjer so našli obilne plasti ilovice. Te opekarne bodo imele dopolnilno vlogo pri oskrbi našega teritorija z gradbenim materialom. V prvi dobi bomo še navezani deloma na uvoz, ker traja proces proizvodnje votiakov daljši čas, a pozneje burno pokrili sami domače potrebe. To bo občutno razbrejnenilo prevoz in bo zmanjšalo investicijske stroške pri gradbenih delih. — (oi lzie|9Djeiiceu PoitorsHega lekiikma v Šmarje nad Koprom Radich in Slavec hočela razdor med krneli cone A in B Glavno tajništvo kmetijske stroke ES — STOja je sklicalo za preteklo nedeljo 6. 111. 1V49. kongres kmetijske stroke. Kongres kot tak bi moral biti zelo važen, kot odločujoč faktor za male in srednje kmete, ki živijo pod drema tako različnima življenjskima pogojema na STOju. Zaradi te velike važnosti bi morali kongresu prisostvovati delegati obeh con. ne glede na njihove politične nazore. Očitno pa Pa-dich in Slavec lega nočeta. Nočeta da bi se enotna fronta delavcev in kmetov utrdila v obrambo miru in demokracije. Želita pa in delata na to, da bi nastal med kmeti obeh con razdor in sovraštvo. Kmečke sindikate bi rada privedla na linijo frakcionaštva in kompromisar-stva, Tej liniji načelu jela danes Vidah t« njegov pomoinik-učenec Radich —’ tisti, ki je že pred leti hotel speljati ES na linijo kompromisa,--stva, mesto načelne in revolucionarne protiimperialistične borbe. Istrski kmetje in njihovo sindikalno vodstvo ob teh ugotovitvah ne morejo molčali. Imeli so povsod sestanke, na katerih so volili delegate za kongres. Izbrali so najboljše kmečke delavce in poštene demokrate, Bili sp pripravljeni, da bodo na kongresu skupno s kmet i cone A reševali vsa pereča vprašanja. Med vse te priprave pa je udarila vest, da je kongres preložen iz tehničnih razlogov. Ta vest je vzbn-i dila v istrskem kmetu dvom, in to glede na dejstvo, da jim ni bila odobrena legalna prisotnost ua kongresu■ tvmetje v istrskem okrožju se prav dobro zavedajo, da kongres ni bil preložen iz ((tehničnih razlogov,,, ammk da je lo poteza Radirka in Slavca, ki se bojita istrskih kmetov Istrski kmetje se ne vpra- šujejo, ali si za Stalina, za Tita, za Babiča ali Vidalija. Njim je za načelno borbo proti imperializmu, za rešitev tržaškega vprašanja v splošnem interesu miru in demokracije. Prav zaradi te revolucionarne linije slovenskih, italijanskih in hr-vatskih kmetov cone B STOja in njihove privrženosti tradicijam NOB jim ne bo nihče prepovedal udeležbe na kongresu kmetijske stm-ke. Niso ((tehnični razlogi» vzrok odložitve kongresa, ampak strah tistih, ki se bojijo, da bi kmetje obeh con STOja združeno reševali svoja vprašanja in tako nadaljevali borbo na podlagi slavnih tradicij NOB in na načelih marksizma in leninizma. Istrski kmetje bodo skupno s kmeti cone A reševali na kongresu vsa pereča vprašanja našega kmetijstva. Usmerili bodo kmetijske sindikate v enotno revolucionarno in pratiimperiallstično borbo, ki je v,-edna velikih tradicij osvobodilne borbe in revolucionarnosti tržaškega proletariata. Tako bodo tudi utrdili enotno demokratično fronto Tržaškega ozemlja v borbi proti imperializmu in vsem trojnim hujskačem. Novel E. »M To pismo nam je poslal zaveden kmečki fant iz cone B. Pismo dokazuje zavednost naših kmetov, obenem pa tudi ostro politično gledanje na vse razbijaške poizkuse vseh agentov Vidalija. Istrski kmetje so morali preveč črnega terorja prenesti na svojih hrbtih, da bi se danes še pustili zavajati in speljavati na stranpot, ki ni v skladu s nadaljnjo njihovo borbo proti vsemu, kar je še ostalo od dediščine po fašizmu. Istrski kmet n; nikoli klonil in ne klečeplazil. Tudi če so ga fašisti še tako bili in zalivali. Danes je odločen in gre po jasno začrtani poti naprej v boljše dni. Pred takim kmetom in delavcem — kapo in klobuk z glave. Tega je vreden in to tudi zasluži. V nedeljo je ravnateljstvo Pomorskega tehtukuroa v Piranu organiziralo poučni izlet gojencev svojega zavoda v Šmarje nad Koprom. Ravnateljstvo PT je izvedlo ta izlet z namenom, da se mi, dijaki, spoznamo s herojskim delom ljudstva, da vidimo sadove NOB, ki se kažejo v ogromnih uspehih že dovršenega dela in v še večjih načrtih za bodočnost. Na drugi strani pa je hotelo prikazati ljud-jem na deželi, da pri delu za obnovo niso osamljeni, da so vsi napredno usmerjeni ljudje z njimi v borbi proti kapitalizmu, oziroma proti ostankom na smrt obsojenega družbenega reda. Po duševno in telesno okrepču-ječem pohodu mimo slovenskih vasi naše Istre smo veselo razpoloženi prišli v Šmarje. 2e od daleč se je belilo novo poslopje ljudske šole v Šmarjah, ki je eno izmed prvih velikih uspehov izgradnje v tem kraju. Cim smo prišli v samo vas, pa smo videli, da je poleg šole zgrajenih še^ mnogo drugih novih stavb, med katerimi je vzbudilo našo pozornost ie dograjeno stavhišče zadružnega doma. Spričo takih podvigov smo spoznali, da ima prebivalstvo Šmarij veliko delovno zavest in hoče s svojim delom doprinesti delež pri izgradnji boljšega življenja v teh predelih Istre. Toda poleg novih stavb je v vasi še polno ruševin, ki jih je povzročil nacifašlstični okupator. A delovno ljudstvo Šmarij si je zadalo nalogo, da bo vse obnovilo in vas v mnagočem še bolj moderniziralo v primeri s predvojnim stanjem. Po izdatnem kosilu smo odšli v šolo, da si ogledamo notranjost te moderne stavbe. Svetli in čisti razredi so vsi opremljeni s sliko maršala FDRJ Tita in s slikami raznih krajev naše matične domovine. Na hodniku pa vise na stenah slike slovenskih literatov, med katerimi so prisodili častno mesto Fr. Prešernu Z zanimanjem smo pregledovali slovenske sten-časc. ki sp v vsakem razredu. Po ogledu šole smo, krenili v zadružni dom, k.icr smo izvedli kratko kulturno prireditev, katero je Ctvoril predsednik ZAM-a PT tov. Trošt Slavko. V kratkih besedah je prikazal namen našega izleta v Čmarje ter naš trud, da bi se čim. bolj zbližali z delovno mladino pa vasi. Ob koncu je izrazil željo, da nam mladina Šmarij čimprej vrne obisk- Za njim je stopil na oder upravnik dijaškega doma tov. Plesničar Stojan, ki je prav tako poudaril pomen našega izleta in dejal med drugim: »Prišli smo k vam, da vidimo sadove vašega herojskega dela ter da vas še bolj vzpodbudimo pri vašem izgrajevanju. Zal, ne moremo fizično podpreti vašega dela, hočemo pa to opraviti na drugem polju. Izgraditi bomo nov kader slovenskih pomorščakov, ki bodo ponesli v svet slavo slovenskega naroda. Hočemo pa, da se tudi vi zavedate, kaj pomeni morje za nas Slovence. Zato vas vabimo, pošiljajte svoje sinovi v naš zavod, da bodo tudi oni lahko sodelovali pri izgradnji in slavi slovenskega pomorstva. Zavedajte se, da je to prva slovenska pomorsk« šola v zgodovini slovenskega naroda. Toda vprašajmo se, kdo pa je dal mužnost ustanoviti to šolo? — Ljudska oblast! A ljudska obiast je sad narodnoosvobodilne borbe,..* Potem se je zahvalil za lep sprejem in tudi on povabil nUadino, da nam vrne obisk ter jj zagotovil, da jih bomo z veseljem sprejeli. Nato je pevski zbor zapel našo himno «Slovenskt pomorščaki« in Bazoviško, a folklorna skupina je prikazala narodne plese slovenskega naroda. Na koncu pa se je predstavnik ZAM v Šmarjah zahvalil za naš obisk ter obljubil, da nas bo skupina mladincev in mladink kmalu obiskala. • Po sporedu je sledil ples, mi pa smo se kmalu nato veselih src odpeljali proti Piranu, zavedajoč se. da smo znova opravili veliko, delo za zbližamo vasi z mestom ter s tem za utrditev bratstva. Fr - en. Mo m jan Destilacijska industrija v obratu Postopoma, korak za korakom napredujemo tudi pri nas v Mo-mjanu. Tako je prav te dni pričela z obratovanjem mala industrija za predelavo vseh sadnih odpadkov našega kraja. Mala destilacija bo v sodelovanju s tvrdko ((Vinoplod*, katera bo dobavljala potrebne surovine za predelavo v likerje. Isto-tako bo omenjena tvrdka prevzemala vse izdelke in jih oddajala naprej na trg. Domača kmečko-»abavno-prodajna zadruga pa bo podprla od svoje strani to malo industrijo, da bo lahko uspešno vršila svoje delo. Mala destilacijska industrija jma pamen izdelovati dvajset vrst vin jn raznih likerjev iz sadnih odpadkov. Predelovala bo vse odpadke sektorja Momjan. ki bj drugače ne prišli v poštev. Tako bo marsikateri vinogradnik dobil lepo pomoč za tiste odpadke, ki bi jih drugače zavrgel kot ničvredne. Delo je bilo zaupano tov. Maranu Henriku, ki je v tem že izkušen. Martinčič Aldo Praznovanje mednarodnega praznika žena v bujskem okraju Prostovoljno delo pri gradnji zadružnih domov, obiski v bolnicah. otroških vrtcih, šolah, kulturne prireditve • to je bil za demokratične žene iz Bujščine letošnji osmi marec zadružniki. Tu se je razvila prijetna prosta zabava in so zadružniki tudi pogostili vse navzoče. V NOVEM GRADU so vse žene pomagale s prostovoljnim delom vdovam in ubožnejiim družinam. Popoldne ob treh pa je bila v Ljudskem domu glavna proslava, katere se je udeležilo nad 500 žena in veliko število moških. Tu je bil govor o pomenu praznika in vlogi šene v današnjem razvoju in nato kulturna prireditev. Delegacija žena iz Grožnjana je obiskala otroški vrtec v mestu in dom odmora za starčke v Dajli. Na lastno iniciativo je delegacija žena pripravila tudi velik žalni venec in ga položila na grob neke padle partizanke. Na sedežu Prosvetnega društva je bila ob zaključku proslave prirejena zakuska s krajšo zabavo. S F. LOVRENC. Tu je bilo dopoldne na prostovoljnem delu 32 žena. ki so pripravljale v kamnolomu kamenju za gradnjo zadružnega doma. Delegacija petih žena je obiskala otroški vrtec v Umagu in obdarovala otroke s sladkarijami in drugim. Obiskale so tudi tovarno Arrigoni. Zene so na ta dan napravile 125 prostovoljnih ur. Zvečer ob osmi uri je bila kulturna prireditev s sporedom, ki je imel 16 točk. Te prireditve se je udeležilo nad 200 oseb. Ob ta-ključku je bila nagrajena tudi neka S4letna žena, ki prihaja na vse sestanke in je tudi zelo aktivna u delu pri organizaciji, kljub svoji starosti.. Ko je prejela v dar blago za obleko, ga je poljubila in se tla solz ganjena nad takim priznanjem zahvalila in obljubila svo- je sodelovanje tudi za naprej. Zene Sv. Lovrenca so povabile na praznik tudi žene is Radinov, lii skoro niso vedele, kaj je ženska organizacija. V posebni dvorani je bila nato pripravljena majhna pogostitev, katere se je udeležilo nad sto žena in predstavnikov množičnih organizacij. Praznik je tako lepo potekel in vsi so izjavljali, da kaj podobnega do sedaj še niso doživeli.. MATERADA. Na prostovoljnem delu je bilo zjutraj 35 žena, ki so napravile 119 ur. Delale so pri gradnji zadružnega doma. Obiskale so tudi otroški vrtec in obdarovale otroke s sladkarijami in drugimi praktičnimi darovi. Zvečer je bila slavnostna predstava, kateri je prisostvovalo nad 230 oseb. Po predstavi je bila pogostitev, h kateri so prispevale vse organizacije. Vsi so izjavljali, da tako uspele proslave še ni bilo v Materadi. SAVUDRIJA. Tu je bilo na prostovoljnem delu 40 žena, ki so napravile pri popravljanju ceste 175 ur. Poleg žen pa je delalo še 50 drugih oseb, ki so napravile še 125 ur. Delegacija je obiskala o-troški vrtec v Umagu in nesla otrokom bogate darove. Zvečer je bila prireditev, kateri je prisostvovalo nad 250 oseb. BRTON1GLA. Tu so žene že več časa pred svojim praznikom pripravljale opremo za otroški vrtec, katerega so hotele odpreti prav na dan svojega praznika. Tako je praznik dobil še večji pomen, 12 otrok je bilo deležnih za otvoritev velike skrbi in ljubezni naših žena. Ena delegacija je obiskala otroški vrtec v Novi tki si. Prostovoljnega dela se je udeležilo deset žena, ki so očistile dvorišče novega otroškega vrtca. Na kulturni prireditvi je bilo navzočih nad 250 oseb. Na pogostitev, ki je sledila kulturni predstavi, so žene povabile tudi štiri zastopnike JA in N Z poleg 25 predstavnikov množičnih organizacij. Najboljšim aktivistkam so bila poslana za ta dan pozdravna in vo-ščilnas pisma. KRASICA. Prostovoljnega dela pri gradnji zadružnega doma se je tu udeležijo 30 žena, ki so napravile SO ur. Zvečer je bila slavnostna prireditev z govori o pomenu praznika. GROZNJAN. Tu je 35 žena s prostovoljnim delom čistilo vodnjake in cesto. Delegacija je Obiskala otroški vrtec in dom onemoglih v Novem gradu. Zvečer je bila slavnostna prireditev, kateri je prisostvovalo nad 350 oseb. Dvorana je bila pripravljena kot za kongres, celoten odbor AS1ZZ je sedel za glavna mizo, predstavniki desetih množičnih organizacij pa so bili v prvi vrsti sedežev. Vsak predstavnik je v imenu svoje organizacije izrekel ženam čestitke in voščila in jim izročil tudi razne darove, knjige, torte in drugo. Pionirji pa šopke rož. Tako je bil praznovan osmi marec tudi v MARUŠIČIH, kjer je 15 žena pomagalo s prostovoljnim delom pri gradnji zadružnega doma in prispevalo s 70 urami. V KASTELU so žene s prostovoljnim delom pripravljale prostore, kjer bo v kratkem otvorjen otroški vrtec za hrvutske otroke. Kulturne prireditve pa se je udeležilo toliko ljudi, da jih je bilo veliko izven dvorane, ki je bila za vse polovico premajhna. Pn SV, MARIJI NA KRASU se je proslave udeležilo veliko gena, ki še nikoli niso prisostvovale nobeni proslavi. Kulturni spored so izvajali otroci hrvatske šole. Na prostovoljnem delu je bilo 13 žena. V vseh vaseh okraja je bil praznik žene res kot mobilizacija šil in odločne volje utrditi in razširiti ženske vrste. Dokaz temu so žene, katere se niso nikoli prej udeleževale prostovoljnega dela in sestankov, ta. dan pa so dale svojo pomoč, Tako mednarodni praznik žena, osmi marec združuje in zbira žene, ki se zavedajo svoje velike vloge pri izboljševanju Življenja, svoje velike od ločujoče sile v obrambi svetovnega miru. FRANCE ŠTIGLIC ZAPISKI O USTVARJANJU FILMA Snemalci prvega slovenskega umetniškega filma so se z delom učili • Se skromna tehnična sredstva pa so že znali temeljito uporabljati 'JVWJWUWUWJVUWWVVWWWdVWyWWASSW;WiWWWV.VSW.WWWtfVl.VA%W.,WV.Wi * l ■: i b&H&U v m '.'.■.•.'.V.V.VAV.V.V.V.V.VMVV.V.V/.VAV/.V.V.V.-.V.-.V.VV.V.V.V.V/.V.V.V.V.V. Bilo je v poslednjih dnevih aprila, ko smo se prvič odpeljali na Primorsko v kraje, kjer se dogaja naša filmska zgodba. V idrijski dolini nas je objel topel veter pa tudi sonce je bilo toplejše, znamenje, da je pomlad v teh krajih očitno zgodnejša kot pri nas. Prešli smo Cerkno, kjer smo ogledovali bolnico vFranjo«, iv se dvignili po cesti, ki se zarije v hrib desno pred Šentviško planoto. Pozno popoldne smo se ustavili na Bukovem pod Kojco. Pod nami je ležala dolina. Zvijala se P7 ISbhssEU -v ■; FRANCE STJpLIC je film režiral. je med kuclji, nisi je mogel objeti z očmi naenkrat, marveč si ji moral slediti z zasukom do zadnjih robov, ki so jo zapirali kot filmske makete v prosojni proti-sončni luči. Leto dni pozneje sva s snemalcem Marinčkom postavila kamero prav na isto mesto, kjer smo se ustavili na naši prvi vožnji. Od tam sva posnela dve največji panorami v filmu. Ze z Bukovega smo zbrali vas Koritnico, ki se je dvigala nad vodo, železnico in cesto, za našo, tako je odgovarjala njena lega predstavam po scenariju. Ko pa smo se spustili z Bukovega po zaviti cesti v grapo prav do vasi, sta nas prevzeli njena lepota in slikovitost. Odkrili smo bajto očka Orla, ki je s sivo slamnato streho čepela kot pravo orlovsko gnezdo nad kamenitimi hišami z bahaškimi furlanskimi strehami, našli smo gostilno Mojega Jezusa, Angelčino bajto in Dragaričino domačijo. Videli pa smo tudi druge pomembne stvari. Na steni župnišča, okrušeni od krogel, je pripovedoval izpran napis, da so na tem mestu streljali talce. Zunaj vasi tik nad cesto pa smo spet brali na deski, da so tu obesili sedem partizanov, ki so morali drug drugemu zadrgniti zanko okrog vratu. * + » Gledalec, ki sedi v kinu in se mu vsa filmska zgodba odvije pred očmi v pičli uri in pol, si pač ne more predstavljati, kako dolgo in naporno je ustvarjanje filma. Saj traja normalno snemanje in njegova obdelava šest mesecev, pri večjih filmih, posebno pri takih z mnogimi zunanjimi posnetki, pa še dalj. Priprave pred snemanjem pa prav tako zahtevajo svoj čas, ki ni prav nič krajši, če ne daljši kot snemanje samo. Filmska umetnost pričenja s scenarijem. Idejna polnost zgodbe in njeno umetniško oblikovanje je osnova dobrega filma. Scenarij pa je literatura, ki jo je treba predelati na filmski jezik, prilagoditi očem kamere, pripraviti za snemanje. To je predelava scenarija v snemalno knjigo, v kateri režiser razdeli dejanje na posamezne posnetke, tako po njihovi idejni in montažni povezavi, določi izrez in kompozicijo slike, predvidi montažne prehode in zvočno obdelavo. Tako je režiser prvi, ki ve, kako bo scenarij realiziral v film, in zgodbo že gleda, seveda v fantaziji, na filmskem platnu. Možnosti, izraziti scenaristovo misel v filmskem pravokotniku, je nešteto. Pri našem filmu je bilo treba upoštevati nepoznavanje tega dela in filmske prakse sploh. Zato smo pisali snemalno knjigo kar trije. Za kraj dela pa smo izbrali Sv. Lucijo, kjer smo bili povezani s kraji dogajanja filmske zgodbe, pa tudi s scenaristom, ki je prebival na svojem domu v Slapu. Medtem ko smo mi končavali snemalno knjigo, je bila v Ljubljani že sestavljena ekipa in je pričela s številnimi pripravami za snemanje. Najpomembnejša je bila seveda izbira igralcev. Velika odlika Kosmačevega scenarija je, da so ljudje v njem živi in plastični kot še v nobenem jugoslovanskem filmu. Po njegovem pripovedovanju in opisovanju in po obdelavi zgodbe so se osebe v snemalni knjigi vse bolj izoblikovale. Postavili smo jih v filmski prostor, zdaj so zaživele v njem, in že se je kot partizan Sova motal, jezil in režal Lojze Potokar. Domišljija mu je samo prilepila brke in oblikovala masko. Tudi Sever je že postaval kot Drejc okrog doma, potiskal klobuk na čelo in momljal, uda se za politiko ne zanimaš, prav tako kot je to pozneje zaigral v filmu. Poleg pripravljanja kostumov, zbiranja rekvizitov, orožja in vseh drugih priprav, je bilo treba izdelati tudi načrte za scene v začetno sceno v filmu, ki ima v snemalni knjigi ime «Nad grapo«. Prizor ni preveč zahteven, tako po svoji vsebini kot po filmski obdelavi. Lažji se nam je zdel tudi zato, ker se z njim dejanje začenja. To nam je bolj odgovarjalo, kot pa če bi iztrgali prizor kje iz srede zgodbe. Tudi kraj, ki smo ga izbrali, je bil čudovit, visoko nad grapo in vasjo s prelepim razgledom, toda prav nič primeren za snemanje. Teden dni smo lezli tja vsako jutro in, ker smo hoteli posneti prizor tudi zvočno, prenesli po kozji stezi tudi zvočno aparaturo. Skala, na kateri smo snemali, je bila na eno stran presekana s prepadom Sonce lahko različno vpliva. Lahko sije ves dan. Včasih zajadra preko samo bel oblaček, drugič se jih vlači po sončni poti cela cesta. Potem meglica preprede vse nebo. Sonca ni. Prav zanimivo je opazovati vse te stadije, posebno pa zadnjega, na snemalni ekipi. . Direktor vstane že ob štirih zjutraj. Njega najbolj skrbi. Potem zbudi režiserja, ki se navadno obregne ob upravo, češ da je za vreme ona odgovorna. V eni uri so izprašani vsi stari ljudje v kraju. Ti dajejo različne izjave, ki temelje na stoletni pratiki. To si direktor takoj nabavi. Medtem prične deževati. Vsi V FILMU SO IGRALI TUDI VSI DOMAČINI. TU SO PREBIVALCI BASKE GRAPE, KO JIM OB PRIHODU PARTIZANOV GOVORI KOMISAR STANE. V OSPREDJU JE ŠTEFKA DROLCE-,VA, KI JE IGRALA TILDICO, POTEM MAJDA POTOKARJEVA KOT NANCIKA IN BORIS SESEK. CIRIL KOSMAČ je napisal scenarij za film. ateljeju. Tudi tu smo hoteli ujeti Čim večjo pristnost, zato smo pretaknili marsikatero tolminsko bajto. Tako je izba očka Orla v filmu prav taka kot je v Kosmačevi j rojstni hiši, še celo pohištvo smo si tam izpsodoili. Za gostilno Mojega Jezusa smo našli vzorec v Hudi Južini, fašistično komandaturo pa smo vzeli iz Tolmina, kjer je smučevem sosedu itd. Tudi za o-premo teh scen smo pripeljali pohištvo večinoma kar od tam. Ko so bili igralci dokončno izbrani, določen tudi prvi kraj snemanja in izvršene vse priprave na podlagi snemalne knjige, se je naselila ekipa v Sv. Luciji. Pričela so se snemanja. * * * Na naša prva snemanja gledam v spominu zmeraj z nekam veselimi očmi. Pri vsej resnosti in prizadevnosti te prve, prav za prav poskusne dobe je namreč prav prisrčno prevladovala velika začetniška naivnost. Za prvo snemanje smo izbrali in je bilo na njej prostora za dva človeka — no, mi smo tam počenjali čudovite reči. Postavljali smo kamero v položaj, da se danes zgrozim, igralci so stali često na eni nogi kot štorklje, ne da bi se smeli premakniti, snemalna ekipa pa se je gnetla na majhnem prostoru, da smo bili drug drugemu na poti. Posebno okrog kamere je bila prizadevnost največja-Vsak je hotel pogledati skozi lečo in dati svoj nasvet. Nekomu se je zdelo, da bi bilo bolje, če bi kamera stala malo više, tovariš List je zmigoval z glavo: «Pri nas v Združenih državah...«, arhitekt je menil, da je kompozicija slike slaba, četrti je dejal, da je ozadje premrtvo in bi prestavili kamero tako, da ujamemo oblaček, peti spet kako drugače, šesti pa kar tako, samo da nekaj prispeva, če je ustvarjanje filma kolektivno delo. Seveda tako ni stala kamera nikoli prav, često snemalec zaradi gneče sploh ni mogel do nje. Prvim izkušnjam so sledile druge in tretje, prihajali smo do spoznanj vso dobo snemanja in obdelave. Tako smo v Ljubljani pripravili kostume za vse igralce, pri snemanju pa smo ugotovili, da so preveč gledališki. Naše kmečke kostume smo zamenjali pri vaščanih za njihove dnevne obleke in vsi smo bili zadovoljni. Sprva smo poslavljali scene vedno v celoti in na enem kraju. Nevajeno oko še ni znalo iztrgati posnetkov, ki jih je treba nujno napraviti v enem okolju, od tistih, ki jih lahko posnamemo na drugem kraju ali pa celo v ateljeju. Tudi do tega smo prišli postopoma. Prav gotovo ni nihče od gledalcev opazil, da smo nekatere posnetke v isti sceni snemali v Planici, druge pa na Golovcu v Ljubljani, da smo posneli srečanje IX. korpusa s IV. armado v Opatiji, poslednji posnetek pa kar v Škofji Lok}. Mnoge težave so bile nepremagljive. Predvsem vreme. Proti temu smo bili brez moči in zavleklo nam je snemanje najmanj za dva meseca. faktorji govore, da bo dež trajal dalj časa. Zadnji optimist pa pove direktorju še v tolažbo, da je pri snemanju uBogdana Hrneljnic-keg0» pričelo deževati in je deževalo štirideset dni. Baje je po-crkalo tri tisoč konj... No, snemanje je odpovedano. Cez eno uro se pa prav gotovo zjasni in posije sonce. V petih minutah je ekipa na kamionu, vsaj morala bi biti. Pri težavah pri snemanju se je pokazala požrtvovalnost članov ekipe. Garderober je priskočil v pomoč pirotehniku, igralec je pomagal postavljati voziček, vsak je prijel tam, kjer se je zataknilo. * * * Igralci so jedro pri umetniškem filmu. Pri ustvarjanju našega niso imeli lahkega dela, ne glede na za-četništvo so bili liki v scenariju močno zahtevni. Igralce smo izbirali po vsej Sloveniji. Večinoma iz poklicnih gledališč Ljubljane, Maribora in Trsta, druge smo našli na podeželskih odrih, nekateri pa so nam odgovarjali po tipu in sploh niso igralci. Dali so v filmu igro, ki pomeni napredek v našem filmskem u-stvarjanju. Razliko med filmsko in gledališko igro smo teoretično r- MARIJAN KOZINA je skomponiral glasbo za film. poznali, tudi mnogo smo razpravljali o tem, vendar pa bi vsak od igralcev vedel povedali zanimive občutke o tem, kako je prvič stal pred kamero, kako se je učil in oblikoval svojo vlogo. Kajti kamera slabo sprejema narejenost, patos in pretiranost, sprejme pa dobro, kar je pristnega, preprostega, naravnega. Doseči prav to sproščenost v govoru, kretnjah in mimiki je zahtevalo največ naporov. Spomnim se, kako smo vadili prizor za strojnico iz scene ePolo-žaj«. Tam v zgodbi Sova obnemore in ga Stane spet moralno dvigne. Pri neki vaji sta pričela govoriti in igrati tako, da smo odprli oči. uTako, France«, smo zavpili navdušeno. Pa nas je Presetnik začudeno pogledal: eJa, hudiča, saj zdaj pa nič igral nisem!« Pa so prav scene na «Položaju« in «Kolovozu» njegove najboljše. Najhitreje so prišli P. filmsko igro tisti, ki so sicer tudi v gledališču realistični. Predvsem Potokar. Najteže pa je bilo z gojenci igralske akademije. Bili so sami mladi Hamleti in Oresti. Vselej je trajalo nekaj dni, preden smo jih naučili spet preprosto govoriti. Zaradi pomanjkanja igralcev pa često tudi zaradi utrujenosti je v manjših vlogah sodelovala tudi e-kipa. Mislim, da vsi razen snemalca in mene. Niso izpadli iz celote. Nekateri so postavili velo izvrstne like, vsi pa so igrali z veliko ljubeznijo. Spomnim se, kako smo izbrali slikarja Pilona, ki je sicer skrbno urejal in opremljal sceno, za brigadnega kuharja. Teden dni je izbiral obleke, pomeril je nešteto čepic za na glavo in rut okrog vratu. Tudi briti se je prenehal. Ko se je postavil predme, je bil tako slikovit, da sva s snemalcem ugotovila: etškoda, da ne snemamo barvastega filma«. Scenarist pa mu je po prvem prizo- ANGELA RAKAR JEV A je igrala Dragarico. ru v njegovo in naše veselje vlogo podaljšal. Najtežje je snemati masovne scene. V našem filmu jih je pre-cei. Pri prizorih, kjer nastopajo vaščani, so sodelovali Grahovčani in Koritničani. Radi so se odzvali, posebno, ker je film prikazoval tisto, kar so sami doživeli. Povedali so nam, da je bilo ob kapitulaciji, prav tako, kot snemamo zdaj mi. V njihovi vasi so streljali in obešali talce. Sodelovali so z vojsko, ki je napadala progo in postojanko v vasi. Zato so se znali pri snemanju vživeti. Po snemanju atalcev« mi je igralec Sever pripovedoval, kako je stal med vaščani in jih poslušal. Drug drugega so učili, kritizirali švab-skega vojaka, ki se nikakor ni znal prav postaviti. Tako nismo delali film sami. Mnogo je bilo sodelavcev, vsi so jaomagali z zavestjo, da bodo tako tudi oni pripomogli pri ustvaritvi prvega slovenskega filma. Ta lepa in srečna zavest pa je postala v nas vseh močnejša, ko so naši ljudje sprejeli film za svojega. | TRGOVINA • INDUSTRIJA * PROMET • FINANCE J Trgovinska arbitraža v Trstu Tržaško arbitražno sodišče je nastalo leta 1804, ko je odbor tržaške borze sklenil, da se uporabi arbitražno sodišče kot ((prijateljski posrednik« v sporih, ki izvirajo iz borznih poslov. Ustanova, ki jo je tvorilo 50 arbitražnih sodnikov, voljenih za 3 leta izmed borznih svetovalcev, je dobila zakonito osnovo v avstrijskem zakonu o borzah z dne 1. aprila 1875. Pristojnost je bila omejena na odločanje o sporih zgolj borzne narave. Uvodni zakon k avstrijskemu civilnemu postopniku z dne 1.8.1895 je nato izrecno navajal, da je mogoče dodeliti arbitražnemu sodišču v razsojanje tudi spore, ki izvirajo iz blagovnih poslov, sklenjenih mimo borze, na podlagi sporazumnih pogodbenih klavzul. U-stanova. ki se je imenovala «borzno arbitražno sodišče«, je na ta način izgubljala značaj zasebnega razsodišča ter se izpremi-njala V nekako stalno trgovsko razsodišče, prideljeno borzi in pod neposrednim nadzorstvom borznega ravnateljstva. Sem so se moglj zatekati vsi trgovci zaradi rešitve kakršnih koli trgovskih sporov (kupoprodaje, špedicije, prevozi, komisije itd.). -S-p r I 1 Za 200 steklenic konjaka Ni nova stvar, da se v kapitalističnih državah športniki tudi kupujejo. To se dogaja n. pr. v Franciji. Ker vrednost franka stalno pada in morajo etrgovci« to upoštevati, so našli nov način anakupan in aprodaje«. Tako poteka sedaj ta športna trgovina s plačevanjem v naravi. Tak primer se je dogodil francoskemu klubu I. lige Kan-u, ki je na zadnjem mestu lestvice. Ta klub je skupil« 21-letnega nogometnega napadalca Ceha Lukasa za 200 steklenic najboljšega konjaka. Tako je ostal športni klub Be-zancon brez najboljšega igralca. Toda kaj zato, saj sc je ta kupčija Kan-u izplačala. Luk us igra zelo dobro v tem novem salkolnem klubu» in Kan dosega uspehe, zahvalujoč se — konjaku. «•*»-<« Igralci ali sleparji sModa« kupovanja nogometnih igralcev iz Južne Amerike je našla ugodna tla v Italiji že pred dvemi desetletji. Prekupčevalci teh nogometnih igralcev so morali osnovati tudi agencije za tak posel, kajti brez zaslužka ne gre. Toda pri taki športni nemorali se zgodi marsikaj. Kakor je javila pred časom agencija «Reuter«, je neapeljsko nogometno društvo kupilo dva argentinska nogometaša, Carlosa Defelisa in Ernesta Pag-gija. Ali klub je obračal in ona dva sta obrnila. Enostavno sta izginila, čim sta prejela svojo eku p-nino«. Našli so ju na argentinskem parniku eMendos«, ki je odšel iz Genove v Ameriko. Argentinski konzul v Neaplju je takoj poslal na ladjo radiogram, da ju aretirajo in privedejo nazaj. Za nas ni važno, kako si bo pomagal nogometni klub, ko bosta obe ezvezdi» nogometa v zaporu. Važnejše je to, kako sploh pride do tega, do prvovrstni športniki postanejo tatovi in sleparji? Odgovor je kaj enostaven. Vzgojeni po načelu «zasluži kakor moreš«, je športnikom postal edini cilj, prodati svojo športno slavo za čim dražji denar. Kajti jasno jim je, da bo njihove slave in zaslužka konec takrat, ko bodo njihove moči izčrpane. Kaj bo na ta način s športom v kapitalističnih državah, ni težko prerokovati! Razsodišče je poslovalo v splošno zadovoljstvo poslovnih ljudi in je tudi po letu 1918, ko je ostala avstrijska zakonodaja še v veljavi na tem področju, obdržalo dotedanjo ureditev. Italijanski zakonodajalec, ki je moral priznati dobro organizacijo ustanove (v Italiji je niso poznali), je nato z zak. odlokom z dne 4.11.1928 potrdil dosedanji pravilnik razsodišča. Neke spremembe k postopku je prinesel ministrski odlok z dne 29.12.1935. Toda tudi ko je fašistični režim uvedel nove zakonike, se je ta tržaška u-stanova vzdržala. Izpremenili so ji samo ime v novo: «arbitražno sodišče pri Zbornici za trgovino; industrijo in poljedelstvo«. Tržaško razsodišče tehta dokaze «po svobodnem preudarku« (za razliko od sistema zakonika o civilnem postopku) in sodi vedno «po načelu pravičnosti« (čl. 21 pravilnika o postopku. Služba razsodnika je častna in brezplačna. Razsodnike ne izbirajo stranke poljubno, marveč izmed oseb, ki so na posebnem seznamu, sestavljenem od trgovinske zbornice. Tej pa označijo kandidate strokovna sindikalna združenja. Seznam ima veljavnost treh let. O poslovanju razsodišča govori njegov pravilnik takole: «jemlje trgovsko življenje po njegovem vsakdanjem poslovanju, se poslužuje zato lastnih moči in sredstev, ki so mu na razpolago, in se ne zateka k zamudnim in dragim preiskavam, kakršne bi bile, ako bi najemali izvedence in cenilce. ((Poslovanje tržaškega razsodišča je dokaj hitro: 70 do 75 odstotkov primerov rešijo v času od 15 do 30 dni, okroglo 25 odstotkov v roku najmanj 3 mesecev. Skoraj ni primera, ki bi ga reševali nad 6 mesecev. Posebnost tega trgovskega razsodišča je tudi v tem, da ni potrebno polagati sodb pri okrajnem sodišču, ker tvorijo že same zase ((izvršilni naslov«, imajo torej izvršno moč. V pogodbah ali predpogodbah tvrdk najdemo pogoj, ki določa za primer sporov pristojnost tržaškega razsodišča. Tvrdke pa pogosto uvrščajo v pogodbe še drug pogoj, ki daje pravico, odločiti v sporu glede kakovosti stanja in morebitne manjše vrednosti blaga tržaški Trgovski zbornici. S tem se izognejo številnim sporom, zlasti glede ((prikrajšanja na vrednosti« in ustvarijo gradivo za dokaz, da je blago «nepogodbeno» t. j. drugačno kakršno je bilo mišljeno pri sklepanju pogodbe. Do nedavnega je tržaško arbitražno razsodišče razsojalo le v sporih iz ((trgovskih blagovnih poslov, vključno zavarovanje, prevoz in špedicijo«. Ukaz štev. 374 z dne 23.5.1947, ki ga je izdala VU, pa je dosedanjo pristojnost te ustanove razširil na «vse trgovske, industrijske, pomorske in agrarne spore kakor tudi na bančne in zavarovalne posle, na kopenske in pomorske prevoze ter špedicijo blaga«. Ta ukaz je raztegnil pristojnost tudi na tiste spore, glede katerih so dogovorile stranke pismeno bodisi zaradi ((istočasne« (v. primeri z datumom sklepanja pogodbe) ali «poznejše» obveznosti (pred 1947 je veljala zgolj ((istočasno«), da pristanejo na odločbo arbitražnega sodišča. Razsodišče rešuje letno povprečno 70 do 100 primerov. Bila pa so tudi leta. ko so spori naraščali: leta 1929 je bilo 489 razsodb, leta) 1930 358 in 1931 275. Leta krize so povzročila izredno delo tudi pri tržaškem trgovin-" skem razsodišču. O njegovem predvojnem poslovanju imajo poslovni krogi ugodno mnenje. O sedanjem poslovanju pa je *e težko govoriti, ker je še prekratko. Pristojnost, v kolikor so jo sprejele tudi inozemske tvrdke, je temeljila predvsem na prednostnem položaju prodajalca v času, ko je bilo blaga še malo in povpraševanje veliko. Danes je položaj že izpremenjen in že pričenja diktirati pogoje kupec. Pri poslih z inozemstvom, zlasti v tranzitu, arbitraža ne pride mnogo v poštev, ker se vrše večidel na podlagi akreditov (odprtje kredita), kr pa zahtevajo poprejšnjo kolavdacijo, ogled in odobritev blaga. Med solidnimi strankami je tudi še zelo v rabi ((prijateljska arbitraža«, ali ((pogodba na razsodnike«, pri katert imenujeta stranki vsak svojega zastopnika, ta dva pa izvolita predsednika; le za primer, da sq ne moreta sporazumeti o njem* ga določi predsednik sodišča. Ukaz štev. 374 z dne 23.5.1947, ki ga je izdala VU, je po sodbi gospodarskih krogov in pravnikov neprimeren. Ni jasno, čemu je bilo potrebno razširjati pristojnost trgovinskega razsodišča, ki ima že po izvoru in naravi določen, omejen namen, na skoro vse gospodarske posle. To pristojnost je imelo v Trstu ((Trgovinsko sodišče«, ki je obstajalo stoletje, vse dokler pred kakimi l8 leti ni prenehala veljavnost P°" prejšnje t. j. avstrjske ali bolje srednjeevropske zakonodaje. lta' lijanski pravni red je odpravil* to sodišče, četudi je bila odlična ustanova, ki je zelo ustrezala potrebam gospodarskega življenja: Srednjeevropska zakonodaja jo še vedno pozna. Res se poslovni svei nerad zateka k sodišču, toda danes le vsled tega, ter se tudi trgovske in splošno - gospodarske stvari rešujejo pred navadnim civilnim sodnikom, kjer je postopek zelo dolgotrajen. Obnova trgovskega kot specializiranega sodišča bi temu odpomogla. Pre'f gotovo mnogo bolje in pravičneje, ker je sodišče neodvisno Prl! izrekanju sodbe in ker sodi 1® sodišču pristojnost za tako obsezr 110 področje, kakršno so ((trgovski, industrijski, pomorski m agrarni spori, kakor tudi bančni in zavarovalni posli, kopenski >n pomorski prevozi ter špedicija blaga«. Vsako razsodišče, tudi gospodarska arbitraža, more imeti le omejeno področje. Prav tako stane nasproti strankam še vedno bolj oblika zasebnega kak°r pa javnega sodstva. Zlasti velj* to za inozemstvo, ki bo nedvomno upoštevalo bolj državno sodišče, zlasti trgovsko, ki sodi P° zakonih in le do neke mere P0, preudarku ali običajih. Inozemska stranka ima tako mnogo večjo odgovornost, da bo odločite v sporu pravična, ker se 15hk° v znatni meri opira na pisani *•' kon. T,ako . je zlasti mnenje poslov-nili ljudi, toda tudi mnogih P^f' nikov. Potrebno bi bilo, da hi o njem še razpravljalo in oP®*"! nilo oblast, da vsi njeni u*® niso vedno najboljši in v sklad1-, z dejanskimi potrebami gospoda1" skega življenja. prekopu Kairski časopis «A1 Assas», velja kot vladno glasilo poroča. ki da vsebuje pogodba, ki je bila sklenjena med egiptovsko vlad* in «Družbo Sueški prekop« sle če točke: Egiptovska vlada dobi ??° bi zneslo 740.000 funtov, naspr * dosedanjim 300.000. ,t. V upravni svet družbe bo voljenih 7 egipčanskih upravn1 svetnikov. -n Družba bo letos nastavila tehnikov in uradnikov Egipčan° Nadalje se družba obvezuje, bo pri nastavitvah upošteva razmerje: 4 Egipčani proti \ cu pri tehnikih in 9 EgiP^ proti 1 tujcu pri upravnih h* cionarjih. vejo in Skopali bodo tudi novo ^ prekopa, ki bo dolga bo šla severno od Izmaile, 20 let bo postala last egipt0^ vlade. . Družba pa se tudi obvezuje, bo prekop razširila in P0**? ,ne kot zahtevajo potrebe mode plovbe. BILO JE V LENINGRADU LJlIltiMI ZCODBA VOJNEGA OOflSNIK* O«® ..Ulil 36 #S tem kot se sedaj. Pisal sem.« ((In čital?« «Umevno je, da sem tudi Čital.* «Ali ste čitali 'feveto pismo?« Pogovor je postal nekam zagoneten. ((Dogodilo se je, da sejn čital sveto pismo in evangelije.« ((Evangeliji niso zanimivi«, je rekel, «in pogubno jih je čitati sedaj. O smrti govorijo. Sveto pismo pa je zemeljska knjiga. Seveda je pravljica, toda zemeljska.« Zamrmral sejn nekaj nedoločenega, ker nisem vedel, kako je z njim. «Se spominjate ..Visoke pesmi?”« je vprašal. «ln prerokbe Jeremije?« Odgovoril sejn mu, da se spominjam Salomonove „Visoke pesmi”, a Jeremije le bolj megleno. «Prečitajte», je rekel. «Dobra stvar je. V njej je vsa življenjska radost m sila strasti. Brez njiju ni mogoče preživeti tega, kar je zdaj v Leningradu. Ni res, kar pravite o poklicu. Leningradu so sedaj potrebni samo ljudje, njihova vera in strast.« «Vi ste filozof«, sem rekel. «Seveda», je resno pritrdil. «Toda jaz sem tudi uglaševalec.« ((Nekje v vojaški edinici?« sem ga vprašal. «Ne. Klavir ni vojaški inštrument. Uglašal sem ga tudi tu v Astoriji. Sklonil se je k meni in pričel pripovedovati s tistim zategnjenim glasom, s katerim se pripovedujejo otrokom pravljice. «2ivel je starec — muzikant. Tudi on je ostal tu. Imel je klavir, prekrasni inštrument. Bomba mu je razbila stanovanje in tudi klavir. Preselil se je k znancem, toda ti niso imeli klavirja. Nekje je zvedel, da se je tu v Astoriji v eni izmed sob ohranil prekrasni klavir. Prej so na njejn vadili razne tuje znamenite skladbe. Zdaj ni tam živel rihče. Starec je stopil k ravnatelju. Ugodil mu je. Klavir je bil prepojen z vlago in strune so bile zmešane. Našel je mene in dva dnj sva se ukvarjala z njim ...» «Cakajte», sem kriknil in ga prijel za roko, «kaj igra ta muzikant?« Pretkano se je nasmehnil. «Ali ste ga slišali? To pomeni da ve« čas igra « Nič mu nisem odgovoril. «Klavir ga bo tudi rešil smrti, kadar nekaj silno ljubiš ne umreš.« Nato sva legla spat. Zasnul sem že, ko sem zaslišal Kozočkinov glas: «A kje ste pred vojno stalno živeli?« Odgovoril sem mu, da v Moskvi. «Zaman.), je rekel, «vsak pisatelj si mora prizadevati za to, da pride v Leningrad. Spojnnite se, da so si celo duševni velikani kot Puškin, Lermontov, Dostojevski, Zukovski prizadevali sem...» Nisem se pričel z njim prerekati. Zaspal sem in tisto noč se mi je sanjalo, da jo vidim, a se ji ne morem približati, in čijin bolj sem se ji približeval, tem dalje je bila od mene. Potem je nisem mogel več razločiti, kakor da bi se razblinila v zasneženih leningrajskih ulicah. Potem se pii je zasanjalo o vojaštvu, ki je šlo po Nevskem prospektu in pred njimi je bobnar tolkel na boben. Ni bilo godbe, bil je samo bobnar. 28. januarja. Danes zjutraj sein šel na vojno poveljstvo. Kozočkin je planil kvišku, čim rne je zagledal. «Našel sem, našel!« je rekel ves razburjen. «Tu je njen list, poglejte. Dodeljena je sanitetnemu oddelku na Ladoškem jezeru. Tam jo iščite.« Najrajši bi ga bil objel in poljubil. Toda samo roko sem mu stisnil in odhitel v hotel. Nisem šel v svojo sobo, a potrkal sem pri Mefistofelu. Vrata niso bila zaklenjena. Spal je še in čez glavo je bit pokrit. Izpod kožuha so štrtele njegove dolge noge. Na mizi je stala svetilka. Strop je bil ves črn od saj. Zbudil sem ga in vprašal, kdaj jnisli odpotovati na Ladoško jezero. Sedel je na posteljo, noge je skrčil k sebi, pomežiknil in rekel, da odpotuje drugo jutro. Imel je majhen tovorni avto. «Z vami grem«, sem rekel. «Proxim», je uslužljivo odvrnil. Do jutra se nisva videla več. * * * Imenoval se je Jurij Olšanski. Ob desetih zjutraj sva odpotovala. Jaz sejn sedel zadaj, a on je, kot gospodar avtomobila, sedel v kabini. Sest kilometrov pred jezerom se je motor nekaj pokvaril in šofer je rekel, da bo imel štiri ure dela z njim. Sklenila sva, da greva peš. Imela sva srečo. Za nama je privozil majhen kamion. Zavlekla «va se na vreče prepečenca, pokrite s šotorjevino, in čez pol ure sva ! ila na Ladoškejn jezeru. Toda tu je bilo najine «sreče» konec; avto ni šel dalje. No, ni nas spravljalo v obup. Po jezeru je prevažalo r avadno vse polno avtomobilov. Stala sva ob bregu, v led ukovanega jezera. Megla se je dvigala nad njim. Gladka, izvožena cesta se je spuščala od brega in izginjala v sivkastobeli megli, To je bila edina cesta, ki je vezala Lenh z «veliko deželo«. Ni se imenovala zaman «cesta življenja«. ((Pojdiva, da poiščeva poveljstvo«, je rekel 'Olšanski. N)enl je že zahotelo zaklonišča. Sla sva nekoliko ob bregu in zagledala s snegom zametena 1 -.emljenice. Vstopila sva in za najua se je razpotegnil cel oblak 111 Ko se je razpršila, sem pri majhni mizi zagledal poročn preda. o živi kožuhovinastem telovniku. Vprašujoč se je ozrl na naju. Predsl sva se in Olšanski je rekel, da bi radi napisali nekaj črtic o na Ladtškem jezeru. Povedal je, da se je pokvaril avtomobil h ne veva, kako bi prišla tja. «A čemu vajna bo avtomobil?« je rekel. «Ali ne vozi P° ] dovolj avtomobilov? Pojdita po njem in ozrita se e koli sebe-vse. Ko se utrudita, vaju bo tisti kamion, ki bo pripeljat 1 peljal dalje.« Z Olšanskim sva se posvetovala in sklenila, da ima P°r prav. Morala sva se nekoliko pogreti in oditi dalje. «A kje je vaš sanitetni oddelek?« sem vprašal. Poročnik se je nasmehnil. No, poglej, to vam je dopi-mik, najprej sprašuje po sanite oddelku. Naši zdravniki so na ledu, borci so. Vse je tam na ledl «Kako jih najdeš?« «Po vsem ledu so postavljena znamenja, ki kažejo pot. P1'“V| kakor na Nevskem prospektu. Cesta pa je ena sama. Naravnosl 1 Pogrela sva se nekoliko in odšla iz zegnljenice. Pihal je silen veter, toda megla se ni razpršilu. Samo se je in legla nizko na led. Više je bil zrak čist. Hodila sva P° >c po katerem ni pred vojno nihče hodil niti plaval v njem' h! muhasto, viharno, polno velikih globin in nevarnih plitvin. •*“' ■ - • obkoli' '------------ • ' l------ ' ii»uwiil «11 lit VdI 11141 mogel predvidevati, kakšno ylogo bo imelo za usodo Leningrada. (Nadaljevanje sled JNAKUCNIHA: Cona A: mesečna 280. četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2800 lir. Cona 13: 144 414 /sz. I44n lugolir: KI,K J- 85. 185. ,: