SATURNUS PRVI V INDUSTRIJSKI CONI
V počasfitev občinskega praznika, 35-obletnice ustanovitve OF in 55-letnice obstoja indela tovarne bodo 26. aprila ob 11. uri Saturnužani skupaj z delavci drugfli delovnih organizacij v občini, občani in predstavniki družbenopolitičnega življenja ljubljanskih občin in republke spustiti v obratovanje novo tovarno avtoopreme v industrij&i coni na starem tjubljanskem letališču.
To je nova pomembna de-lovna zmaga delavcev Satur-nusa, ki so - organizirani v tri temetjne organizacije združe-nega dela in delovno skupnost skupnih služb — skupaj zgradili novo tovarno zato, da bodo va lažje zadihali ob delu in spro-ščeni od dosedanje prostorske stiske Iahko hitreje uresničevali svoje razvojne načrte s poso-
dobljeno tehnologijo. Delavci TOZD Tovarna avtoopreme se bodo preselili v novo tovarno, v njihove dosedanje prostore pa se bodo razširae TOZD Tovam embalaže in TOZD Tovarna orodja in vzdrževanja. Brez dvoma je to nahečja delovna zmaga delavcev Satur nusa v 55 letfli obstoja in nikaikršno na-ključje, da jo prilagajajo k praz-novanju 35-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in občin-skega praznika, kar vse je močno povezano z revohicio-narno zavestjo osveščenega de-lavstva tega kolektiva iz pred-apriske Jugoslavqe ssem, dcoz vsa obdobja bojevanja do zmage in obdobja nenehnih zmag so-cialistične gtaditve-
Otvwitev nove t:ovarne v novi industrijski coini pa je pomemben dogodek itudi v 3r-šem gospodarskem pomenu. Saturnus je zaoral ledino in brez dvoma pospešil hitrejše preseljevanje Ijubljan^e indu-strije iz mestne prostorie sti-ske v novo, posebej za to načr-tovano področje s števflnimi prednostmi.
(nada^evanje na 2. strtani)
(nadajjevanje s 1. strani)
Začetki izdelovanje opreme za motorno industrijo v tovarni kovinske embalaže segajo v Ieti 1947 in 1948. Takrat sta gene-ralna direkcija za kovinsko predelovabio tndustrijo in zve/.-na direkcija za motorno indu-strijo Saturnusu naložili nalogo, da začne izdelovati ra/.nčne odpreske ter svetlobne in signal-ne naprave za tedaj nastajajočo motorno industrijo. Skoraj pred trklesetimi leti so torej v Sa-turnusu že izdelali prve žaro-mete za prve jugoslovanske avtomobile TAM. Začetni so-razmerno pisani proizvodni program je z leti postal vse či-stejli in se z razvojem domače avtomobiliske industrije iz-oblikoval v specializirano proiz-vodnjo svetlobne opremc. Ra-
stoča motorna industrija (Za-vodi Crvena zastava, Pretis, Tomos, FAP, IMV itd.) je po-trdila upravičenost te odlo-čitve.
Ni malo delavcev, ki se še dobro spominjajo tistih začet-nih težav, ko so brez primer-nega orodja in brez izkušenj skoraj ročno i/delovali žaro-mete. iskali poti in odkrivali tebnološke rešitve, ko so vsi po vrsti bili novatorji in bili ne-omajno prepričani v uspeh. To verovanje v svoje sile je bila edina, toda sigurna pot do uspeha v takratnih političnih in gospodarskih nasprotjih ob-krožujočega sveta mlade jugo-slovanske države. Cas je pri-nesel tidi razunievanje in s tehnično pomočjo so bili de-ležni prvih šripendij za stro-kovnjakc in od angleške firme
LUCAS so prejeli opremo za svetlobni laboratorij, ki je omogočil zahtevano kakovost svetif in vse bolj specializirano inudstijsko proizvodnjo. Naj pri tem omenimo, da z njihovimi strokovnjaki danes sodelujemo v državnih in mednarodnih in-stitucijah za svetlobno opremo vozil. Njihov svetlobni labora-torij pa opravlja homologiranje (testiranje) svetlobne opreme na področju SFRJ-
Drugo obdobje kakovostne rasti se začenja z letom 1962, ko so se preselili v novozgrajeni obrat. Takrat so se začeli ogle-dovati po tujih tižiščih. Prvi začetki so bili v kooperaciji TOMOS-CITROEN. Doživljali so tudi razočaranja in grenke izkušnje. Leta 1967 pa so pod-pisali pogodbo o sodelovanju s francosko fiimo CIBIE- Nizali
so se uspehi, postali so popolni gospodarji domačega tržišča, vse bolj pa so se jim odpirala tudi vrata v svet. Danes so kooperanti vse jugoslovanske motorne industrije od Toniosa v Kopru do Avtokaroserge v Skopju. S proizvodi Saturnusa so oprernljena vsa dornača vozila, izdelana v Crveni zastavi. iMV, TAM, FAP, vse avtobusne in traktorske industrije kakor tudi vozila gradbene in druge me-hanizacije. Z vse večjo proiz-vodrgo tudi za evropske firme Citroen, Renaul. Peiigeot, Simca in VW so postale zmog-Ijivosti v sedanjem obratu do konca izkoriSčene. Vsako na-daljno povečevanje obsega pro-izvodnje je postalo nemogoče. Zato so se z delavci preostalih TOZD odločili za novo to-varno, ki bo omogočala boljše
delovne možnosti vsem, s tem pa tudi novo tehnologijo, na-daljnjo rast kakovosti in pro-duktivnosti. V prvi fazi gradnje bo pridobljenih 1400 kvadrat-nih metrov površin, z gradnjo druge faze pa bo omogočena izdelava 2.900.000 žarometov in 6.500.000 svetilk. To bo prva naloga vtietjem obdobju te proizvodnje v Saturnusu, ki ga začenjajo z otvoritvijo nove tovarne.
V srednjeročnem programu načrtujejo nadaljnje povečanje asortimenta in količin izdelkov, vključitev v motorno industrijo SSSR, sodobne racionalne kon-strukcije izdelkov, zmanjševanje uvoza, stalno zniževarje stro-škov in povečevanje produk-tivnosti, kar vse bo zagotavljalo ekonomsko stabilnost tovarne in socialno varnost zaposlenih.
Kot pogoj za uresničitev nalog pa podčrtujejo krepitev in na-daljnje uveljavljanje socialistič-nega samoupravnega sistema.
S.G.
Novo tovarno so začeli graditi    oktobra    1974. leta. Za Satumus je to doslej   največja   investi- < cija. Proizvodni prostori bodo    obsegali    14.400' kvadratnfli           tnetrovj
skupno pa bo nova to-varna merila 18.000 kvadratnih metrov. Proiz-vodnia bo organizirana linijsko. Danes je v TOZD Tovama avto-opreme zaposlenih 600 delavcev, ki ustvarijo 230 milijonov dinarjev celot-negadohodka.