Prezzo • Cena Ut 0»5P
FoStntos plaSans v io(«vM
Spedlzlone Id »bbanament« poftati
Leto VII
V Ljubljani, v soboto, 7. novembra 1942-XXI
Izkljočna pooblaščenka za oglaševanje ttalilanskega to tujega = OredolStvo to oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. 5 ConeessionarJa eselustva per la pnbbllcltž d] provtnlenza ttaliana izvora: Dnione Pubblicitš Italiana & Milana	=	Redazioue. Ammlnlstrazlone: Kopitarleva 6. Lnbiana. =	ed	esterai	Onione	PobblleiU	ttaliana	S.	&.	Milano.
Vojno poročilo št. 894
Bitka v Egiptu divja z nespremenjeno srditostjo
Italijansko uradno vojno poročilo št. 894 pravi: Italijanski in nemški oddelki so včeraj zapletli v silovite hoje nasprotnikove oklepne oddelke na Pfedelu med Fuko in Marso Matruhom. Zvečer je ">*ka še trajala z nespremenjeno srditostjo.
Rim, 7. nov. s. Bitka, ki se je začela 25. oktobra postojankah pri El Alameinu, se je naslednje “fli nadaljevala z nespremenjeno srditostjo. Proti naraščajoči premoči tankov in nasprotnikovega letalstva so italijanske in nemške čete v duhu čudovite tekme in junaštva nudile zagrizen in pogumen odpor ter eo večkrat prešle v protinapad in ponovno Utrdile svoje postojanke.
Angleško poveljstvo ni nehalo napadati z novimi množicami oklepnih vozil in svežih pehotnih edinic. Proti prvim in drugim so se osne skupine dolgo borile na bojišču pri El Alameinu in le očitna nasprotnikova premoč jih je po bitki, ki pomeni Kove strani junaštva, prisilila k umiku proti zahodu Po nadvse trdih bojih, zlasti na obalnem pasu egiptovske puščave.
Po drugi strani pa velikanski napor Anglije in Amerike v sedanji ofenzivi zopet dokazuje važnost sredozemskega bojišča. Taktični položaj je nejasen, ker je sovražnika njegovo napredovanje veljalo velike izgube v ljudeh in blagu.
Osvojitev novih postojank na kavkaškem
bojišču pri Tuapseju
Nemški in romunski napadi ob Tereku — Srditi boji pri Fuki in Marsa Matruhu
Hitlerjev glavni stan, 7. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na odseku pri Tuapseju je bilo v težkih napadalnih bojih, ki jih je uspešno podpiralo letalstvo, zavzetih več sovjetskih bojnih postojank. Protinapadi so bili odbiti
Na področju ob zgornjem Tereku nemške in romunske čete v sodelovanju z letali za bližnje polete še vedno napadajo kljub sovjetskemu odporu. Samo včeraj je bilo tu sestreljenih 35 sovjetskih letal.
Bojni nastopi v Stalingradu so bili 5. novembra omejeni' na obojestransko živahno udejstvovanje napadalnih oddelkov in na odbijanje posameznih sovjetskih prodorov. Železniške zveze vzhodno od Volge so bojna letala ves dan napadala.
Na bojišču ob Donu so madžarski napadalni oddelki prodrli preko reke in so na vzhodni obali uničili več sovjetskih postojank ter zavzeli 34 podzemeljskih utrdbie. Več topov ter mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja je bilo zaplenjenega.
Letalstvo je napadlo sovjetske postojanke in čete južno od Ostaškova. Kolodvor v Ostaškovu je bil podnevi in ponoči bombardiran.
Zaveznice si niso edine glede drugega bojišča
Ameriški novinar je odkril nekaj zanimivih točk o notranjem sporu in nesoglasju med Anglijo, Ameriko in Rusijo
Bnenos Aires, 7. nov. s. V listu »\Vashing-ton Post« je novinar Drewe Pearson, ki je Rooseveltov sorodnik in dobiva poročila^ neposredno iz Bele hiše, objavjl nekaj zanimivih pojasnil o nejevolji glede vojne strategije pri treh velikih zaveznicah v Londonu, Washing-tonu in Moskvi.
I Najbolj sporna točka je, kakor vemo, vprašanje o drugem bojišču. Dovolj je bilo, da 60 Jeli govoriti o potrebi drugega bojišča, že so se jedila najgloblja nesoglasja med zaveznicami,
1	earson piše, da Anglija sodi, da je nesporazuma kriva Amerika, Sovjetska zveza pa spet da sta odgovorni za to Anglija in Amerika, češ da se ne držita pogodb.
Prvi znak nesoglasja se je pojavil, ko je Molotov obiskal Washington, kjer navzlic trditvam zavezniškega tiska niso prišli do soglasnih zaključkov. Res je sicer, da so na Roosevelta pritiskali, naj zagovarja misel o takojšnjem nastopu na drugem bojišču, a ko je nato v Beli hiši zbral vojaške načelnike, sta fflu načelnik vrhovnega poveljstva Marshall n mornariški poveljnik King povedala, da bi bila pustolovščina preveč tvegana. Če bi stvar spodletela, bi namreč prišlo do nepopravljive,jp poloma. Zato tudi	ob tej	priliki	niso	mogli
priti do pravih zaključkov. Churchill je bil dobro obveščen o	sodbah	v Beli	hiši	ter o
■Predsednikovem mnenju, ki se je morda preveč potegnil za Molotova. Zato je ameriškega predsednika po telefonu opominjal, da bi bili govori o drugem	bojišču	škodljivi. Po tem
telefonskem pogovoru je bil Roosevelt zelo nejevoljen ter je takoj sklical vojaške poveljnike na drug sestanek, na katerega je povabil tudi načelnika za vojno izdelavo Nelsona. Vendar pa je predsednik tudi na tem sestanku naletel na ugovore vojaških sodelavcev, ki so nasprotovali drugemu l^pjišču. Sredi razgovorov se je "At® Roosevelt obrnil na	Nelsona	ter	dejal:
»Nehajte mi že vendar govoriti o tem, da je nemogoče, kar zahtevam.«
Bilo je poleti, ko so nemške motorizirane čete zmagovito prodirale po stepah južne Rusije e povprečno hitrostjo 30 km na dan. Vse orožje, ki so ga izdelali v Združenih državah, je bilo bolj ko kdaj potrebno anglosaksonskima zaveznicama za njuno brodovje in letalstvo; veliko zavezniško ladijsko spremljavo pa, ki je plula proti Murmansku, so nemške podmornice deloma razkropile deloma uničile. Churchill pa je dejal, da morajo Amerikanci nuditi 50 odstotkov svojih vojaških sil. če‘naj začnejo s skupnim drugim bojiščem. Zato bi bilo potrebno, da se ameriške čete izkrcajo v Angliji, kjer naj bi branile otok, če bi vdor v tranciji spodletel.
Ko so razgovori obtičali, se je Churchill odpravil v Moskvo, da bi vprašanje razjasnil. Zavezniški listi so tedaj pisali, da je prvi dan razgovorov med Churchillom in Stalinom potekel precej vesello. A nerodnosti so se pokazale •selp drugi dan, ko so o stvari globlje razpravljali in ko so vešča ki voditeljema prikazali Uspehe svojih preučevanj o možnosti drugega 1'ojišče. Tretji dan je že izbruhnil vihar. C hur-
Boj z draginjo v Turčiji
Carigrad, 7. nov. s. Vprašanje o cenah življenjskih potrebščin postaja vedno kočljivejše. Na Prihodnji seji se bo vlada bavila prvenstveno 6 tem vprašanjem. Že nekaj dni je od tega, ko so s trga 'zginile vžigalice in sladkor. Nič manjše preglavice dela preskrba s kurivom. Čeravno ima Turčija zadožti premogovnikov, vendar premoga za zimo Primanjkuje. Včeraj' so časopisi objavili odstop Klavnega ravnatelja urada za preskrbo z gorivom. Oblasti so sklenile omejiti javno razsvetljavo, obe-nftm pa odredile, da se morajo javni lokali in gledališke dvorane zapirati že ob ‘22. uri, da bi se * tem prihranile večje količine električnega loka.
j1 bi zajezil verižništvo, je carigrajski guverner Poredil, da bo postavil na sramotni oder vsakogar, *■* bi se v tem pogledu pregrešil, obenem pa bo “al sestavili »črne Uste<, ki bodo sproti objavljene v dnevnem časopisju.
chill in Stalin sta govorila prav odkrito, včasih celo kakor sovražnika. Ko se je Churchill vrnil v London, se je kazal zadovoljnega nad doseženim sporazumom, ki pa je seveda docela spodletel. Dovolj pa mu je bilo, d^ )e dobii zagotovilo, da Rusi ne bodo prosili Nemčije za ločeni mir. Poslej Stalin in njegovi sodelavci v sovjetskem tisku niso več prikrivali sovražnosti, ki se je v sov jetskih vojaških krogih jela širiti proti zaveznikom, Tako je torej celotno vprašanje o drugem bojišču ostalo nerešeno.
Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je bilo v krajevnih napadih proti močnemu sovjetskemu odporu v naskoku zavzetih 37 bojnih postojank. Pri tem je bilo zaplenjenih 9 topov in 68 strojnic ter metalcev granat.
Na Ladoškem jezeru so letala poškodovala en parni vlačilec, dva tovorna čolna, eno topničarko, eno protiletalsko ladjo in šest preskrbovalnih ladij.
Bojna letala in strmoglavci so uspešno nadaljevala bombardiranje Murmanska in murmanske železnice.
Na Severnem morju je bila potopljena z bombami 6000 tonska trgovska ladja. Druga večja ladja je bila hudo poškodovana.
Nemški in italijanski odelki so včeraj v silovitih borbah napadali angleške oklepne oddelke na ozemlju pri Fuki in Marsa Matruhu. Proti večeru so se boji proti nadaljnjemu angleškemu pritisku nadaljevali z nezmanjšano srditostjo.
Bojna letala so podnevi napadla razne kfaje v jugovzhodni Angliji.
Položaj na raznih ruskih bojiščih
Berlin, 7. nov. s. Zadnjih 48 ur je izboljšanje vremenskih razmer omogočilo obnovitev živahnejše ofenzive. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so romunske čete izvedle nekaj zmagovitih napadalnih sunkov ter lako izboljšale številne postojanke, ki so jih iztrgale boljševikom. Romuni so v naskoku zavzeli še 12 drugih utrdb in zadali sovražniku težke izgube.
Severno od Tuapseja so nemški planinski strelci nadaljevali napade na gorske postojanke. Letalstvo je krepko podpiralo kopenske boje i» je neprestano bilo po nasprotnih postojankah in utrdbah. Nemški bombniki so napadali tudi pristaniške naprave v Tuapseju Veliki požari so izbruhnili v petrolejskih skladiščih, v živilskih skladiščih ter na pristaniških napravah samih, kjer je nastalo strašno razdejanje. Tri prevozne ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču, in so imele skupno okoli 15.000 ton, so bile potopljene.
Na bojišču ob Tereku se je sovražni odpor znatno poostril. Kljub temu so nemške čete zasedle novo področje. V Stalingradu so Nemci z naskokom zavzeli močna sovražna odporna gnezda, narejena v podrtinah industrijskih zgradb. Na .Volgi je bil potopljen 300 tonski vlačilec.
Bukarešta, 7. nov s. Tukajšnji krogi razlagajo položaj na raznih kavkaških bojiščih in pravijo, da so nepričakovani premiki zavezniških Set povzročili
Demonstracije in spopadi v Indiji brez konca in kraja
Bangkok, 7. nov. s. Demonstracije, spopadi in sabotaže se v vsej Indiji nadaljujejo navzlic ukrepom angleških oblasti, ki hočejo na vsak način preprečiti splošno vstajo, V Rubliju so po litijski agentje streljali na skupine dijakov, ki so korakali po ulicah ter zahtevali svobodno Indijo in metali protiangleške letake. V Peshavarju je četa vojakov naskočila skupino demonstrantov, ki je napadla zapore. Pet vojakov je bilo ranjenih od kamenja, en demonstrant pa je obležal mrtev’ ko je poskušal iztrgati orožje policaju, ki se je bil ravno pripravljal na to. da bo oddal nekaj strelov med množico. V upanju, da 1» lahko naredila konec stalnim sabotažam, ki so se ponavljale v zadnjem času v elektrotehničnih delavnicah v Lahoreju, je vlada iz Punjaba odsta-
Zanimivo odkritje v bivšem češkoslovaškem zunanjem ministrstvu
Berlin, 7. nov. s. Listi objavljajo listino, ki so jo našli v arhivu nekdanjega češkoslovaškega zunanjega ministrstva v Pragi, pa jo je sedaj objavilo nemško zunanje ministrstvo. Iz listine je razvidno, da je dobival znani angleški časnikar Wickham Steed, ki je bil nekdaj glavni urednik »Timesa«, sedaj pa je^ predsednik tako imenovanega mednarodnega časnikarskega združenja, v letih od 1923 pa do 1936 precejšnje zneske iz češkega zunanjega ministrstva za propagando in širjenje sovraštva proti Nemčiji, s tem da je objavljal članke v veliki angleški reviji »Rewiew<. Celotni znesek, ki ga je ta časnikar dobil, znaša več tisoč funtov šterlingov in več slo tisoč čeških kron, izplačevali pa go mu ta denar na račun sodelovanja pri češkoslovaški časopisni agenciji »Centro Press«. Berlinski listi objavljajo tudi fotografske posnetke te listine, iz katere je razvidno vse^delovanje navedonega časnikarja, kakor tudi lažna sredstva, ki so jih bogataški režimi uporabljali, da bi zastrupili Evropo s sovraštvom proti Nemčiji Hkrati listi poudarjajo, da je to nesporen dokaz, kako pokvarjeno je angleško časnikarstvo, ki se da tako hitro in za majhen denar vpreči za nečedne stvari. Danes pa: gospod Steed — piše list »Angriff« — skuša širiti mnenje, da so člani njegovega mednarodnega časnikarskega združenja najčistejše osebe, kar jih je na svetu. Listina, ki jo objavlja nemški tisk, raz-krinkuje tega sleparja, zraven pa dokazuje, kakšnega kova je angleško časnikarstvo.
Spori na južnoameriškem obrambnem posvetu
Buenos Aires, 7. nvembra. s. Kar je bilo lahko domnevati, se dogaja in se je delno že dogodilo v urugvayski prestolnici Montevideu na sejah vse-ameriške komisije, ki so jo sklicali, da bi razpravljala o poenotenju pobud in sredstev za obrambo južnoameriške celice, glede katere ni nikdar nikomur še prišlo na um, da bi jo ogrožal. Lahko je bilo domnevati, da bodo zastopniki Združenih držav, ki jih ojačujeta število in pa hlapčevska pod-vržonosl južnoamerišKih republik, pritiskali' do I
vila ravnateljstvo tovarne. V znamenje protesta so indijski delavci zapustili delo. Neka skupina članov domoljubne organizacije v Bengaliji pa jo napadla in zažgala mak) železniško postajo v Gauripuru. Med policijskimi preiskavami pred nekaj dnevi je bilo v Kalkuti prijetih 132 oseb pod sumom, da so organizirale protibritanska združenja. Med aretiranimi sta tudi dva vseučiliška profesorja, 32 študentov in 14 študentk. V Dur-bhiju so napadalci razbili hišo inženirja, ki je bil ravnatelj železnic, za tisto pokrajino. Ta mož je v kavarni ob črni kavi izjavil, da se da vstaja zatreti edino tako, da se Indijci živi s hišami vred pozgo. Inženir sc je rešil s tem, da je skočil skozi okno in pobegnil.
skrajnosti na državi, ki se jim nočeta vdati. Ker pa zastopnik argentinske vlade ni hotel odnehati zahtevam večine, je sejo zapustil in se vrnil v Buenos Aires. Seje komisije so bile odložene. Posvetovanja v Montevideu so še poostrila nesporazum med Chilejem in Združenimi državami. To pa zaradi objave spomenice, s katero je ameriška vlada potrdila cenene in žaljive obtožbe, ki jih je v svojem zadnjem govoru izrekel namestnik ameriškega zunanjega ministra Welles.
Japonski protest zaradi ravnanja z japonskimi ujetniki ki interniranci
Tokio, 7. nov. s. Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo besedilo protestne spomenice, katero je japonska vlada poslala vladi Združenih držav in kanadski vladi glede nečloveškega ravnanja z interniranimi japonskimi državljani. Ker je bila obveščena, da nameravajo angleške oblasti začeti z nasilji tudi proii nemškim ujetnikom, je zaponska vlada izjavila, da 6e je do zadnje pike točno držala načel, ki jih narekuje mednarodno pravo glede vojne, storila pa je tudi prav vse, kar je bilo v njeni moči, da bi 6e teh določil držala tudi pri ravnanju z angleškimi ujetniki, ki so v japonskih rokah. Če bi pa angleška vlada svojega ravnanja no prilagodila tem določbam, bo japonska vlada prisiljena spremeniti svojo stališče in bo nadaljnje ravnanje spravila v sklad s protinkrepi, ki jih je uvedla že nemška vlada.
Vesti 7. novembra
V	Bukarešti so odobrili trgovinsko pogodbo med Romunijo in Španijo, ki je bila podpisana dne 18. septembra v Madridu Romunsko zastopstvo je odpotovalo danes v Rim na nova gospodarska pogajanja z Italijo.
Med japonsko vojaško upravo na Filipinih in japonskim guvernerjem v Hong-Kongu je bil sklenjen dogovor glede izmenjave blaga 6 Filipinov. Filipini bodo izvažali v Hong-Kong s.irovine, iz Hong-Konga pa cigarete, čaj in druge življenjske potreščine.
zmedo v sovjetskem poveljstvu. Dočim se po eni strani napredovanje nadaljuje tudi v krajih, kjer ozemeljske razmere niso ugodne in kjer sovražnik z lahkoto izvaja protinapade, pa se po drugi strani opažajo premiki sovjetskih čet ne le v neposrednem zaledju bojišča, marveč tudi v krajih, zelo oddaljenih od bojišča, v Kavkaziji in vse do turške meje. Ta nervoznost je znak. da so Nemci popolnoma preprečili načrt Sovjetov, ki so se v kočljivem trenutku naenkrat znašli zaradi napačnih računov ne samo v slabem taktičnem in strateškem, marveč tudi številčnem položaju. Neredni premiki čet v zaledju so tudi prinesli nered v sovjetsko notranjoat samo.
Delavci za avtarkijo pozdravljajo Duceja
Rim, 7. novembra, s. Duce ie dobil naslednjo brzojavko:
»V Tiirinu, ki ste ca vi. Duce. poklicali, naj !?V. vsem vzpodbuda in zgled na področju avtarkije, se ie začelo prvo italiiansko-nemško zborovanje za avtarkijo, ki ga prirejata zavod za narodne avtarkične razstave in pa Zveza nemških inženirjev iz Berlina. Vam. Duce, ki ste že zdavnaj trdili, da ie brez gospodarske neodvisnosti tudi politična neodvisnost zelo v nevarnosti, ponavljajo italijanski in nemški prireditelji ter udeleženci zborovanja, da bodo tudi na področju avtarkije zatrdno doseženi vsi cilji. Amicucci. državni podtainik za korporacije. Balzarini, nadzornik PNF. Mazzini in Gianni, predsednik in podpredsednik zavoda za narodne avtarkične razstave. Ude in Stobel, ravnatelja Zveze nemških inženirjev.«
Fašizem in Italija po sodbi romunskega časnikarja
Bukarešta, 7. nov. s. znani romunski pisatelj Jon Marin Sadomoanu, ki se je udeležil potovanja romunskih časnikarjev po Italiji, objavlja v listu >Timpul< članek z naslovom »Čudovita italijanska prikazen«. V njom pravi: »Potnik, ki mu je danes dano videti italijansko voljo do zmage in vero vanjo, ugotovi v prvi vrsti dve značilnosti, ki sta temelj tega velikega naroda. Ti značilnosti sta življenjska sila in edinost. Današnji Italijan je sinteza cele velike preteklosti. h.dinost v enem samem narodnem čustvovanju, v enem samem socialnem in političnem nauku, predstavlja potem tisto čudovito prikazen, ki ji daje mogočnega poudarka ravno različnost bogate in plemenite italijanske čudi. Fašizem je na vseh področjih dal končno veličino in popolno uravnovešenost italijanskemu duhu. kakor se to ni zgodilo niti v stari dobi rimskega cesarstva.
Kneginja Piemontska na obisku v Milanu
Milan. 7. novembra, s. Kneginja Piemontska ie nepričakovano dospela v Milan včerai dopoldne ter se z ljubečo mislilo brž podala v bolnišnico Rdečega križa, nato pa v višjo bolnišnico. da hi obiskala ranjence, žrtve nasprotnikovih letalskih napadov. Baniencem ie povedala besede tolažbe in vere. V bolnišnici Rdečega križa se ie visoka gospa tudi prisrčno ustavila pri nekaterih slavnih voinih ranjencih, ki so se vrnili z različnih bojišč. Ko se je vračala v kraljevi grad. ie kneginja šla po nekaterih zadetih predelih, se ustavljala in prijazno pogovarjala z rodbinami oškodovancev.
Nemški general Stump slavno padel v Afriki
Berlin, 7. novembra, s. Poroča io, da ie dne 24. oktobra na čelu svoiih čet padel na polju časti v Severni Afriki general nemških oklepnih oddelkov Georg Stump. Imel je odlikovanje železnega križa.
Od 8. do 12. novembra bo v Rimu shod matematikov pod predsed. akademika Severija. Na shodu bo nad 100 Italijanov in okoli 30 tujcev iz Belgije, Bolgarije, Vatikana, Hrvaške, Nemčije. Norveške, Romunije, Španije, Švica in Madžarske.
V	Tokiu je umrl 92-letni bivši japonski ministrski predsednik Keigo Kyoura.
Laži ovaditelji niso deležni amnestije
Ljubljana, 7. novembra.
Že pred meseci je bilo v vsem ljubljanskem casopi6ju objavljeno kratko in odločno opozorilo, da bo odrejeno strogo kazensko postopanje proti V6em onim osebam, ki podajajo vojaškim in drugim oblastem lažne ovadbe ter v njih navajajo okolnosti in kazniva dejanja, ki naj bi jih zakrivile njim neljube osebe. Vojaške in politične oblasti so v svojem objektivnem postopanju že ugo^ tovile več primerov grdih in zlobnih denunciacij ■ ter so ovaditelje izročile sodišču, da je proti njim uvedlo po kazenskem zak. določeno postopanje.
Pri ljubljanskem okrožnem sodišču se razvija kazen6<ko postopanje proti nekemu železničarju, ki je ovadil dva 6voja stanovska tovariša ort novelj-stvu železniške milice, to popolnoma lažno in neutemeljeno, da 6ta komunista, da podpirata partizane in jim dajeta informacije. To ovadbo je ta železničar podal anonimno. Zakaj je to storil? Kakor je pokazal rezultat nadaljnje in obširne preiskave ter uradnih poizvedb, je železničar ime! namen, da bi spravil svoja tovariša, ki mu nikdar nista storila nič žalega, ob službo in bi nato zasedel njiju boljša me6ta.
Na omenjeno komando naslovljena ovadba je imela prvič za posledico, da je bila pri obeh ova-dencih izvršena temeljita hišna prečkava, da je komanda nato izvedla še druge poizvedbe o utemeljenosti ovadbe. Rezultat vseh vestnih in točnih poizvedb je bil, da 6e je ovadba izkazala kot ne-osnovana. Dognalo pa se je tudi ime pisca te anonimne ovadbe. Ta je bil železničar, ki je naposled pod 6ilo raznih dokazov priznal, da je res eam osebno sestavil in pisal zadevno anonimno ovadbo, da je to etoril iz osebnih nagibov, da pa so drugače vsi v ovadbi navedeni očitki neosnovani. Poveljstvo železniške milice je nato zadevo izročilo ljubljanskemu državnemu tožilstvu, ki je odredilo proti železničarju kazensko postopanje zaradi prestopka zoper pravosodje po § 139 k. z. Ta določa kazen do 5 let 6trogega zapora za vsakogar, ki oblastvom ovadi lažno, zoper svoje prepričanje, da je kdo 6toril kaznivo dejanje z namenom, da bi 6e proti njemu začelo kazensko postopanje.
Ker je bila zadeva še v teku preiskave prav času, ko je bil objavljen amnesticijski odlok Nj. Vel. Kralja in Cesarja, je preiskovalni 6odnik iz-
dal rešitev, da je železničar-lažiovaditelj deležen amnestije, ko gre za kaznivo dejanje, za katero kazenski zakon ne določa večjo nego do petletno zaporno kazen. Proti tej rešitvi preiskovalnega 6odnika 6e je državni tožilec pritožil na višjo sodno inštanco, na okrožno sodišče in je svojo pritožbo med drugim utemeljeval, da obdolženec ne more biti deležen amnestije, ker so izključene od amnestije ugodnosti vse one osebe, ki zagreše kaznivo dejanje zoper vojno disciplino ali zlorabljajo okolnosti, ki jih je povzročilo vojno stanje. Pritožba je zlasti naglasila, da je obdolženec s svojo
EIAR - Radio Ljubljana
Sobota, 7. novembra: 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 15.20 Lepe pesmi od včeraj in danes — orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent Šijanec — Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini -r- 15 Pokrajinski cestnik — 17.15 NoVe plošče Centra — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Sporočila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 53) Napoved časa — Poročila v italijanščini — 80.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Filmska glasba — 21.40 Predavanje v slovenščini *— 21.50 Pisana glasba — 22.10 Klasični orkester vodi dirigent Manne — 22.45 Poročila v italijanščini.
DRUŽINSKA PRATIKA
ZA LETO 1943 JE IZŠLA IN SE DOBIVA
v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in trafikah
Cena livodu L 2--
Zahlevajte povsod le našo DRUŽINSKO PRATIKO!
PIP.
lažno ovadbo vsekakor kršil vojno disciplino, ker se je zavedal in bi se moral zavedati, da povzroči s 6vojo neosnovano ovadbo državnim oblastem le nepotrebno poslovanje, je pa tudi obdolženec neosnovano obdolžil hudega zločina dve povsem neprizadeti oeebi, ki bi mogli po obstoječih predpisih glede na vojno stanje biti izpostavljeni celo svoji življenjski nevarnosti. Obdolženčev namen, da bi dva do cela nedolžna in vestna državljana spravil cb siužbo in sam zasedel njihova me6ta, kaže na to, da je postopal brezvestno in tudi zlorabil okolnosti, ki jih je povzročilo vojno stanje.
Okrožno kot rekurzno sodišče je tej pritožbi državnega tožilca ugodilo in razveljavilo rešitev preiskovalnega sodnika. Rekurzni senat je v ce'.>‘i pritrdi! pritožbenim razlogom državnega tožilca in izrekel, da lažiovaditelji ne morejo biti deležni amnestije.
Antiča Casa Orticola Stara zelenjadna tvrdka
F. VAN OEN BORRE - TREVISO
Pl ANTE ■ SEMENTI RASTLINE - SEMENA
Catalogo gratis a richiesta.
Na zahtevo katalog brezplačno.
Šport
Ljubljana ; Mars
Jutri ob 15 se bosta na Stadionu pomerili enajstorici Ljubljane in Marsa. Mars bo nastopil okrepljen, saj bo v njihovih vrstah že spet igral srednji napadalec, znani Žigon. Z njegovim nastopom bo Marsov napad mnogo udarnejši kot pa je bil dosedanji. Tudi Ljubljančani bodo postavili na noge vse najboljše in nič se ne motimo, če pravimo, da bodo jutrišnji gledalci prišli v celoti na svoj račun. Vstopnina je malenkostna. Prijatelji nogometa! Pridite pogledat jutrišnjo tekmo, saj je že užitek gledati borbo dveh enakovrednih od zgoraj, kot je to mogoče v našem ponosnem Stadionu.
Športni drobiž
Razea velike mednarodne tekme, ki so jo preteklo nedeljo gledali v Budimpešti med Švico in Madžarsko, so igrali tudi domače prvenstvene tekme. Po nedeljskih rezultatih je vrstni red v madžarskem prvem razredu takšenle: Nagyvarad ima (jpzdaj največ točk — 17; s točko manj inu sledi Vasas — 16, 14 točk ima Szolnok, po 13 točk imajo Ferenczvaros, WMFC in Ujvidek. Tudi Ljubljančanom znani Kispest je šele na 13. mestu s 5 točkami. Na repku tabelice pa sta Elektromos in Szeged s po 4 točkami. Vsi klubi so dozdaj odigrali po 10 tekem. Tudi popularni Ujpest je šele na 10. mestu z 11 točkami.
šipoš, nekdanjo znamenito desno krilo zagrebškega Gradjanskega je igralec, ki ga povsod radi sprejmejo v svoje moštvo. Ni igral samo vidno vlogo v domačem moštvu, ampak se ie sijajno obnesel tudi v prvorazrednem švicarskem moštvu, pa dalje v moštvu romunskega državnega prvaka, zdaj pa bo igral za znani madžarski klub Ferencvaros. Za pravico igranja ni imel nobenih sitnosti, ker je dokazal, da je rojen v Banatu, torej pokrajini, ki zdaj pripada Madžarski.
Preteklo nedeljo so imeli nogomet tudi v Trbovljah. Domače moštvo je imelo za nasprotnika Zagorčane in jih gladko odpravilo z 8:1. Hrastničani pa so imeli v gosteh mariborske poštarje. Zmagali so domačini z rezultatom 3:5. Trboveljčani so še vedno na prvem mestu v svoji skupini.
Kot javlja hrvaški športni list, je vodstvo Gradjanskega prekinilo znani sporazum med vodilnimi zagrebškimi klubi Konkordijo in Haskom iz leta 1839. v katerem je bilo sklenjeno, da igralci enega izmed teh klubov ne smejo prestopati v vrste ostalih dveh klubov. Vodstvo Gradjanskega je zdaj ta svoj pristanek ovrglo z motivacijo, da je bil takraten sklep le na škodo vsega hrvaškega nogometnega športa.
15. t. m. bodo imeli y Curihu spet velik nogometni dpgodek. Na težko preizkušnjo bodo pri šli nogometaši iz Švedske. Ol>oji, tako Švicarji kakor Švedi se za to tekmo temeljito pripravljajo. Švedi so za to borbo določili tele može: Bergquist, Nillson, Lander, Persson, Emanuelsson, Grahn, Martensson, Gren, Nordhal, Carlsson in Holmjuist. Švedsko moštvo je torej isto, ki je v Berlinu odpravilo pred nedavnim nemško državno reprezentanco s 3:2 in zmagalo tudi nad Dansko v Stockholmu z 2:1.
Italijanska sabljaška zveza je že določila svoje zastopstvo, ki se bo 22. t. m. pomerilo s predstavniki Nemčije in Madžarske v Budimpešti. Italijanski zastopniki so imeli že nekaj skupnih treningov z namenom, da bodo cim častneje zastopali svoje državne barve.
Francoski prvak v srednje težki boksarski kategoriji Despaus je te dni branil ta naslov proti črncu Dioufu. Despaux je zmagal po 12 kolih s točkami, to pa prepričevalno.
Hajvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje cene za tržuo blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VI11-2 št 4191-24 Vis komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka. 9. novembra 1942-XX1. zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave pod 10 kg t.50 lir; zelnate glave nad 10 kg 1 liro: rdeče zelje 2 liri; kislo zelje 4 lire; ohrovt 2 liri; repa na drobno 1 liro; repa na debelo 0.75 lire; kisla repa 2.50; endivija 4. motovilec 6, radič 4, mehka špinača 4. trda špinača 3, karfiola brez listov 5, rdeča pesa 3, rdeči korenček brez zelenja 3, rumeno korenje t.20, petršilj 4. zelena 4, šopek zelenjave za juho 0.25, rumena koleraba t.50, kolerabice 3, črna redkev t.50. čebula 2, šalota 4 lire, češenj 8, zelena paprika 5.30, osnaženi hren 4, jabolka I. vrste, namizna izbrana 4.25,
„0troci so sitni...“
Seseda so sitni, če ne vedo, kaj početi. Iger se ne domislilo več.
Tudi ti jim ne veš svetovati, zato se jih nejevoljen otresaš. Vse dru gače je, če imaš pri roki zbirko iger in razvedril. Naš knjižni trg bo dobil v kratkem takšno prepotrebno delo. Naslov mu je
VESELJA DOM
»
Bodo 3 knjige skupaj čez 7C0 strani! Vsaka knjiga za naročnike le 6 Lir. Naročajte „Slovenčevo knjižnico*4!
V petek nad 20° C
Druga leta nam je november že prinesel mraz. da je bilo zjutraj po več stopinj pod ničlo, a da ni dnevna temperatura presegala nad +10. Letošnji november pa nam kaže nekako pomladansko vreme, ko valovi topel jug in se živo srebro v toplomeru še vedno oddaljuje od ničle. To jesen smo se le 23. oktobra močno približali' ničli, ko je znašal jutranji, minimum le +2. Od tega dneva naprej pa se je začela jutranja temperatura vedno bolj dvigati in oddaljevati od ničle ter je dosegla v petek zjutraj kar +13. Pa tudi dnevna temperatura je za novembrski čas zelo visoka. Dne 23. oktobra je bil dnevni temperaturni maksimum zelo nizek, samo +11. Od takrat naprej pa se je dnevna temperatura prav tako pomikala višje proti +20. Že 30. oktobra je toplomer zaznamoval visoko dnevno temperaturno stanje, ko je»bilo v mestu +19. Še več stopinj je toplomer zaznamoval tudi včeraj, v petek, 6. novembra, ko je vel zelo topel jug. Meteorološki zavod je včeraj zaznamoval v mestu celo +20° C.
Ponoči je divjala jesenska nevihta. Vrstili so se hudi nalivi. Pihal pa je tudi močan veter.
jabolka II. vrste 3.60, jabolka III. vrste 3, hruške I. vrste 4.45, hruške II. vrste 3.85 lire, kilogram 6tihega lipovega cvetja 18 lir, jajca
2	liri kom., žlahtne gobe 12 lir sivke za vlaganje 10, vse druge užitne gobe 6, kostanj 4 lin-
Kjer m posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 22 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrelvljeno in v takem stanju, kakor je opisano
v	ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah iu prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Kdo je kriv tolikih žrtev?
Boris Kidrič, glavni vodja komunistične »Osvobodilne fronte«, le od srednje šole se je udejstvoval v tajnih terorističnih tolpah ter živel vedno sredi prelivanja krvi.
SGARAVATTI SEMENTI S. A.. PADOVA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila std.
Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudba.
Mestna
hranilnica ljubljanska
izplačuje „A vista vloge" vsak čas,»navadne" j	in	»vezane"	po	uredbi.
PuoHsmoj/amaJ
Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi. Za vse v oge in obveze hranilnipe jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
S. S. VAN DINEt
Skrivnostni tekač
■'HifiiiSiliiiiliia«.	“"iilijlv.E!!::};:;!,,	..
->^!iinii™ 	-"ii!infi!i!!<iil:!::..
»E!« se je znova oglasil Vanče. »Če se ne motim so prostori gospoda Ar-nessona v drugem nadstropju, na oni »trani, kjer je strelišče. Ena njegovih sob ima balkon na tisto stran, ne?«
»Da, gospod.«
»Zelo zanimivo... Od tam je profesor Dilla.rd zapazil Robinovo truplo. Ali no bi bil mogel on tedaj, bolj kot kdaj koli, stopiti v sobo, ne da bi bili
vi	to opazili? Malo prej, če se ne motim, ste rekli, da vam je novico o Robinovem umoru sporočil profesor iz knjižnice ter vam naročil, naj greste iskat gospoda Sperlinga . ..«
Hišnikov obraz je nenadno prebledel in možu so se začele tresti roke.
»Morda cem /« trenutek zapustil sobo gospoda Arnessona,« je odgovoril očividno s precejšnjim trudom.« Da, zdaj sem se spomnil, res me ni bilo trenutek v sobi. ko sem imel opravka s perilom v shrambi.«
»Dobro, dobro!«
Vancejevo vedenje je potsalo spet brezbrižno.
Markham je nekaj časa kadil, zatopljen v črnilnik na mizi.
»Pa ni nihče drugi prišel daaes do-
Kriminalni roman
ipoldne na obisk, Pyne?« je potlej vprašal malomarno.
»Nihče, gospod.«
»In kaj Vi mislite o dogodku?«
Pyne je počasi zmajal z glavo, njegov pogled pa se je izgubil nekje v praznini.
»Ne vem. Gospod Robin je bil prikupen mladenič in je bil vsem všeč. Ni bi! takšne vrste človek, da bi izzval kak zločin. Ne znam si stvari razložiti.«
»Res ne razumem, Pyne,« je dejal Vanče in dvignil glavo, »čisto natančno, kaj hočete s tem reči. Na primer: zakaj mislite, da recimo v tem primeru ne gre za nesrečno naključje?«
Odgovor je bil silno miren:
»Nisem v nobenih dvomih glede tega zločinskega umora, gospod. Če dovolite, nekoliko se že razumem na streljanje z lokom in takoj sem videl, da je bil gospod Robin ustreljen z lovsko puščico.«
»Bistrovidni ste, Pyne,« je pripomnil Vanče. »Vaša pripomba je povsem upravičena.«
Bilo je očitno, da ne namerava še dalje razpravljati s hišnikom, ki so
Pyneja zato odslovili. Istočasno je lleath dobil ukaz, naj privede v sobo kuharico.
Takoj sem ugotovil, da sta si z njenim očetom zelo podobna. Človek bi ji prisodil kakšnih štirideset let. Bila je ženska visoke postave, koščena, slabo oblečena in skoraj bi rekel umazana. V obraz je bila prav takšna kot njen oče, podolgovata in suha. Njeni stopali sta bili ogromni in videti ic bili, da imata oba s Pvnejem na sebi to posebno značilnost. Kuharici je bilo ime Beedle. Bila je vdova.
»Kdaj ste šli danes dopoldne z doma?« jo je vprašal Markham.
»Točno ob pol enajstih.«
Zenska je govorila oprezno nekako tako, kakor bi se branila.
»Vrnili pa ste se ob...?«
»Ob pol ene. Tale gospod me je pripeljal v hišo,« je dejala predrzno in pokazala na Heatha, »in^ je ravnal z menoj, kakor bi bila kakšna zločinka-«
»Da, točno tedaj se je vrnila.« je pritrdil Heath in se smehljal. »Ugovarjala je, ker ji nisem hotel dovoliti, da bi šla v kuhinjo.«
Markham je prikimal in vprašal dalje:
»Vam je kaj znanega o tem, kar se je danes dopoldne zgodilo?«
»Kako naj bi kaj vedela, če sem pa bila na trgu «
»Ste kaj videli gospoda Robina in Sperlinga?«
»Malo prej, preden sem šla od doma, sem stopila mimo kuhinje v dvorano za sestanke.«
»Ste kaj slišali, kaj sta govorila?«
»Jaz ne prisluškujem pri vratih.«
Markham jo je pravkar nameraval ostro zavrniti, ko je Vanče silno ljubeznivo dejal:
»Okrožni upravnik predpostavlja, da so bila vrata odprta in da bi bili vi, preden ste šli od doma, res lahko kaj slišali, o čem sta govorila, in to kljub vaši lepi lastnosti, da nimate navade pri vratih vleči na ušesa.«
»Zaradi mene so bila vrata lahko do kraja odprta, toda jaz nisem slišala ničesar,« je odvrnila samopašno.
»Ali nam tudi ne bi mogli povedati, če je bil tedaj še kdo drugi v dvorani za sestanke?«
Beedle je priprla oči in pozorno motrila Vanceja.
»Mogoče, da je bil še kdo drugi tam,« je dejala počasi. »Saj res, zdaj se spominjam, da sem slišala glas gospoda Druckerja. Nekaj strupenega je bilo v njenem glasu, na ustnicah pa se ji je na lahnci poigrul grenek smehljaj. »Prišel je dopoldne sem, ker bi rad govoril z Arnessonom.«
»Res?« Vanče se je delal, kakor da je presenečen. »In ste videli tega gospoda Druckerja?«
»Videla sem ga, ko je prišel, kdaj pa je odšel, ne vem- Na noben način si nisem delala iz tega kakšnega vpra-šunja. On se suče pri nas ob vsakem času.«
»Se suče, c, glej, glej!,.. Pa povejte še malo to, skozi katera vrata ste odšli na trg!«
»Skozi srednja vrata, ki drže na
cesto. Odkar je gospodična Bella uredila dvorano za sestanke v pritličju poleg strelišča, odhajam vedno skozi srednja vrata-«
»Potemtakem danes dopoldne niste bili v dvorani za sestanke?«
»Ne.«
Vanče se je dvignil s svojega sedeža in dejal:
»Hvala za vašo pomoč, gospa Beedle. Za zdaj vas nič več ne potrebujemo.«
Ko je kuharica odšla, je Vanče stopil k oknu.
»Ne tratimo časa z neumnostmi. Markham,« je dejal. »Ni glavno, da bi zasliševali služinčad in druge ljudi, ki stanujejo v hiši. V vseh, kar jih biva tu v tej hiši, je nekaj prikrite zavisti, nekaj ta jnih slabosti, o katerih nočejo, da bi kdo zanje vedel. Vsi so dopoldne povedali, kar vedo, nekateri xec, drugi spet manj. Žalostno, pa resnično. Uspeh pa je ta, da_ ste tedaj, k® se veriga dogodkov v časovnem redu ne nadaljuje tako, kakor bi se morala nadaljevati, lahko prepričani, da J® temu kriv nekdo, ki je kakšno stvar premišljeno ponaredil. Nihče, kar sm jih dozdaj zaslišali, po mojem mnenju ni povedni ničesar, kar bi moglo vsaj malo vso stvar pojasniti.«
»Je zelo mogoče, da v tei verifi kakšen člen manjka,« je dejal MarK-ham- »Toda po mojem se nam tega člena ne bo posrečilo najti, če ne borna nadaljevali z zasliševanji, kator je treba.«
Povsod nam življenje odkriva svoje skrivnosti
Sličice z obiskov v ljubljanskih starinarnah na Gallusovem nabrežju
Ljubljana, 7. novembra.
, Visoko obzidje, pred njim z vodo napol-njeni jarki in ne vedno odprta vrata, so bili y srednjem veku poleg mestnih pravic glavne pznake vsakega mestnega naselja. Da jih je tinela tudi stara Ljubljana, tega si je svest le JJajhen del prebivalstva. V Ljubljani se je v pasu razširjenja mesta marsikaj pokvarilo, saj imamo v Ljubljani iz srednjega veka dobro ohranjen srednjeveški del ob sedanjem Gallusovem nabrežju, Mestnem trgu, ki so ga imenovali nekdaj Veliki trg, ker je bilo do 1. 1903 Pred mestno hišo tržišče, ter Stari trg. Tega so večkrat prekrstili in ga pred letom 1876 imenovali tudi Turjaški trg. Se prej je bil tu Novi tr6 — s starinskimi hišami, zato ga je tedanji mestni svet po svoji uvidevnosti prekrstil v ‘rg s starim imenom. V imenik stare Ljubljane spada tudi Marijin trg in ves mestni del ob Ljubljanici ob Sv. Petra nasipu, kjer so kraljevali ljubljanski cehi, med katerimi je najstarejši strojarski. Tega najdemo v knjigi strojarskih cehov že leta ISO! z imeni številnih strojarjev. Podoba stare Ljubljane ne bi bila Popolna, če ji ne dodamo še pasu ob Ljubljanici, kjer je bilo vse polno cehov — strojarn, Jerharij in barvarn. Ta pas je segal od Špitalskega mosta še naprej ob ievem bregu ljubljanskega predmestja.
Tokrat ne bomo razpravljali o cehih ali morda o problemih, ki bi jih morala rešiti Ljubljana za ohranitev zgodovinskih znamenitosti, da bi še bolje prišli do izraza, tokrat bomo^ obiskali tisti kotiček zgodovinskega dela našega mesta, ki je po svoji okolici in svojstvu se vedno zanimiv — pri starinarnah.
Že uvodoma moramo pribiti, da so posamezne obrtne panoge kakor cvetke: žive in rastejo, ako so jim dani pogoji. Ti pogoji so nujne življenjske potrebe. Kakor usahnejo cvetke pod kronami velikih dreves, tako tudi posamezne °brtne panoge propadajo, ako jih zasenči silni razmah. Pridejo pa tudi izredni časi, ko zacve-tejo in so zanje zlati časi.
Tako je tudi z našimi
starinarji na Gallusovem nabrežju
V	starih časih, ko še niso ob začetku šolskega leta tako živahno kupčevali in trgovali s starimi »Špehi«, je bila pri premožnejših in “Ogatih navada, da so ob koncu šolskega leta znosili nepotrebne knjige v starinarne. Nekateri starinarji so bili pravi veščaki in so hitro precenili vrednost knjige in so ponujali za navadno šolsko knjigo po 10 do 20 krajcarjev. Za druge slovstvene in znanstvene knjige pa so kvečjemu pritisnili kakšno krono ali goldinar.
Na Gallusovo nabrežje so se starinarji preselili po potresu. Tu še danes kraljujejo in životarijo.
_ In prav v gasu njihove »sezone«, saj se je začela šola, smo pa tudi pred zimo, sem se namenil s tovarišem, da jih obiščem. Star plašč sva se »namenila kupiti«, da bi tako zvedela malo več. Zadeva je postala tako resna, da sem si ga na teh obiskih skoraj moral kupiti, Pa me je tovariš rešil z zanimanjem za Rimsko Pravo. Tega seveda ni bilo nikjer.
Prav zanimivi so bili ti obiski in razkrili so nama marsikaj^Jtar naj bo zlasti takim, ki ne pridejo nikoli v materialne težave, odkritje, ki pokaže življenje mnogih v luči, ki je ne vidimo vsi, ker jo znajo tako prikriti.
Iz Krojaške ulice sva zavila v prvo starinarno, last Fanike Skumavčeve, ki načeluje kot prva v vrsti starinarn na Gallusovem nabrežju. Res, kdo bi mislil, da zgleda starinarna kot kak Zgodovinski antikvariat. Zgovorna gospodična je ž* pri prvih besedah napravila vtis podjetne trgovke- Za knjige sva se zanimala. Šmenta, kar začudil sem se, ko sem vzel s police nove knjige, ki so šele pred kratkim izšle. Cene nisva morala zvedeti, ker jih je gospod v stiski založil	zaradi	nujno potrebne vsote denarja,
knjige	pa da	bo cenil, ko prinese še	ostale.
Kmalu	smo bili	v živahnem razgovoru.
Pa	sva se	zanimala za promet. Hm,	skoraj
preveč radovedna sva postala, zato je postala tudi ona bolj kratka.
Z obljubo, da še prideva po tiste lepe knjige, sva se napotila dalje.
Starinska ura za 500 lir
Skumavčin sosed, starinar, pa precej korenjak Jurečič, naju je ljubeznivo sprejel. Pravkar je odpravljal dijaka, ki sta mu prinesla v ponudbo stari knjigi. Nič ni bilo, ker so bile stare in neuporabne.
Med razgovorom je pridno lepil raztrgane liste knjige s pripombo, da včasih zato ni imel časa, ker je bilo toliko prometa. V kotu je slonela starinska stara ura, ki jo je ocenil za 500 lir.
Od rodu do rodu
Ustavila sva se pred tretjo starinarno. Spet nama je padel v oči naslov Smukavec Fani. Kmalu sva zvedela, da je še ena starinarna pod tem imenom in da vse te vodijo sestre. Trgovine so prevzele od svojcev, tako da gre obrt od rodu do rodu.
V	Kraškovičevi starinarni je bila beseda za odejo, ki bi jo žena rada poslala svojemu možu. 200 lir jo je cenila trgovka. Kmalu sva lahko ugotovila, da velja pri tem »kšeftu« tudi sistem dalmatinskih krošnjarjev ali bolgarskih prodajalcev na zagrebškem trgu. Visoka cena, potem pa »uvidevno« popuščanje. Odejo je dobila za 170 lir, zraven pa še stare, dobro zakrpane čevlje.
Kraškovičeva Apolonija je imela dovolj opravka, zato nama je svetovala po tem »kšeftu«, da naj greva naprej, kjer imajo na izbiro več plaščev, ali pa da prideva drugič.
Bivša otroška vrtnarica — prodajalka starine
Dež naju je malo dlje zadržal v naslednji starinarni pri ljubeznivi prodajalki gospodični Amaliji Juričičevi. Umaknila sva se nolj v kot, da bi prehitro ne prišla na vrsto. Bilo je zanimivo in prosila sva, da odpravijo živahno mladino, da bova lahko potem v miru govorila.
Živahen promet. Kar po vrsti so prihajali dijaki, ponujali knjige naprodaj in v zamenjavo. Ocenjevali so najprej otroci sami, zadnjo pa je rekla prodajalka. Pogajanja so bila kratka in knjige so romale na polico in s police. Ugotovila sva, da je posebno zanimanje za kemijo in fiziko za četrti razred, dalje tudi za botaniko in druge strokovne knjige, dočim za druge bolj malo, ker jih je prodajalka vračala. V starinarni fantičkom kar zaupajo, le opozore jih, da ni pošteno, da bi prodajali knjige, v katerih manjkajo listi.	i
Letos je s starimi šolskimi knjigami srednji promet. Znanega dijaškega sejma letos ni bilo, zato imajo več prometa starinarne. Za sedmo in osmo šolo pa letos knjige ne gredo.
Prišel je očka s Pečjakovo knjigo za meščansko šolo. Ni veljavna, zato jo je, kakor sem dejal, spravil nazaj v aktovko, da jo bo hranil za spomin.
Vstopili so fantički s knjigami. Kupčija je bila prav kratka. V starinarni kupujoči dijak je ponudil tovarišem knjigo Za 10 lir, ti pa so mu ponujali zadnjo ceno 8 lir. Do kupčije med njimi ni prišlo, ker je knjigo kupila za <o lir prodajalka, češ da jo zelo iščejo.
Razstava kot pri čevljarju
Starinar Peternel prodaja v svoji starinarni »Ugodnost« ugodno zlasti čevlje. V njegovi starinarni je cela zaloga starih čevljev. Ni potožil o prometu in stalne cene čevljev in podplatov so pričale, da pri njem ni pogajanj. Vse gre v promet 1
Strokovnjakinja za obleko in perilo
je Alojzija Drame. Njena trgovina ima na zalogi precej boljših in slabših oblek, mnogo puloverjev
jprr&ozAVt
Soc. Coli. dl GA.ROS1 A. C.
Milano Slabil: Via F. Argellati, 22 — Tel. 87.662 Sede Via Caroperio, 10 — Tel. 152.801
PRODOTTI AUTARCHIC1	aUTARKTICNI PRODUKTI
Gomma lacca - Resine - Vermcette -	Guma za lake - Smole - Ličila • Pe-
Petroli - Sgrassanti - Detersivi - Gli-	troleji - Topila za maščobe - Čistila -
cine - Lubrificanti - Emulsivi - Cere	Glicine - Mazila - Emulzije • Vosek
per pavimenti - Solventi	za	tla	-	Raztopine
in tudi spodnjega perila. Boljši črni plašč nama je ocenila za 900 Tir. Tu kupujejo in prodajajo tudi staro pohištvo. Baje je tudi za to zanimanje.
Mračilo se je že in trudna sva posttffa po tako
živahni »kupčiji«, na kateri sva vendar precej pridobila: pogledala eva tudi v to življenje, ki nam razkriva marsikaj zanimivega.
Poslednja starinarna je last Marije Golobove. 2e izložbeno okno priča, da se lastnica posebno zanima za steklo, porcelan, umetniške slike, svečnike in drugo. Večji tak umetniški antikvariat je še na Miklošičevi cesti.
Oglasila sva se tudi pri seniorju in načelniku ljubljanskih starinarjev g. Hinku Sevarju na Starem trgu. Trideset let je že v tej službi, trideset let že prebira stare, zanimive slovstvene in zgodovinske knjige, zato zasluži naš razgovor, namreč njegova beseda, da ji posvetimo poseben članek v prihodnji številki.
Kratke urice po ljubljanskih starinarnah nam odkrivajo zares marsikaj zanimivega. Vse to. kar smo videli pa je le drobec. Mnogo spotikanja je bilo že nad starinarji, upravičenega in neupravičenega, dejstvo pa je, da so včasih mnogim v korist in v pomoč.
Inventar zalog racionirane obutve itd.
Združenje industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino opozarja vsa industrijska in obrtna podjetja (proizvajalce in konfek-cioniste), uvozna in izvozna podjetja, da morajo po odredbi Visokega komisariata v zvezi z uvedbo novih oblačilnih izkaznic sestaviti inventar zalog racionirane obutve, tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, kovčegov in torb iz kože ali usnja po stanju o polnoči na dan 31. oktobra 1942-XXI.
Inventar se bo moral sestaviti ločeno za vsako podjetje, delavnico, skladišče, prodajal-nico itd., četudi se nahajajo v isti občini, in to na posebnih obrazcih v treh izvodih za vsako podjetje, delavnico odnosno skladišče.
Zaloge omenjenih predmetov se bodo morale vpisati v posebej za ta namen določene obrazce, in sicer:
V obrazec št. 1. tkanine za obleke, podloge in za osebno perilo.
V obrazec št. 2. konfekcionirana oblačila, klobuki, rokavice in kravate.
V obrazec št. 3. kožuhovina in konfekcio-nirano osebno perilo.
V obrazec št. 4. pletenine, nogavice, trgovska preja in čevlji.
V obrazec št. 5. tkanine za pohištvo, tapete, kovčegi, torbe iz kože ali usnja, tkanine zd hišno perilo, konfekcionirano perilo, prejica za šivanje in vezenje.
Sledu j ič se sestavi na posebni tiskovini še posnetek iz pravkar omenjenih prijav.
Vsak izmed navedenih obrazcev, kakor tudi posnetek mora biti sestavljen v treh izvodih.
Pozivajo se vsa prizadeta industrijska in obrtniška podjetja, da nujno naročijo v pisarni Združenja, Beethovnova ulica 10, potrebno količino odgovarjajočih tiskovin za inventar.
S štajerskega
Šivanko je požrla. Grda navada mnogih šivilj in gospodinj je, da vtikajo šivanke med ustnice, kar je povzročilo že veliko nesreč. Trenutek pozabljenja in ženska požre s slino vred tudi šivanko. To se je te dni zgodilo neki blagajničarki v Mariboru. Morala se je podati v bolnišnico, kjer so jo operirali.
Prometna nesreča v Mariboru. Vz"ledni gradbenik Ignac Fekonja se je peljal s kolesom po Graški cesti. Trčil je ob neki tovorni avto in odletel pod prednje kolo težkega vozila. Nevarno poškodovan na glavi in z zlomljeno nogo je bil prepeljan v bolnišnico.
Zaupnice zaposlenih žensk v Mariboru so bile klicane k zborovanju. Govorniki 60 naglašali, da je treba delovnim ženam posvečati v vojni največjo skrb, ker vršijo dvojno delo: v obratih kot delavke, doma pa kot gospodinje in matere.
Smrtna nesreča. Listi poročajo o nenavadni nesreči, ki se je primerila pretekli petek na vožnji iz Gradca. Gradbenik Erik Smagoi je ob postanku na nekem kolodvoru stopil iz vagona in se povzpel čez vagon tovornega vlaka, da bi utrgal jabolka na bližnjem drevesu. Pri tem pa je zažvižgal stroj. Ker je Smagoi menil, da bo odpeljal njegov vlak, 6e j# plazil pod tovornim vlakom na drugo stran. V tem pa 6e je tovorni vlak premaknil in kolesa so mladeniča prerezala. Nesrečo 60 železničarji opazili šele, ko 6ta odpeljala oba vlaka s postaje.
Žrtev nevarnega bika. 32-letni Franc Gumzej, ki je v službi posestva mariborske kaznilnice, je gnal bika napajat. Naenkrat pa se mu je bil iztrgal, pobodel Gumzeja in ga z V60 silo telebnil v vodo. Sopihajoč od srda je nato še s parklji stopal po svoji žrtvi in je siromaka še nadalje bodel v vodi. Gumzeja so komaj rešili. Zlomljenih ima več reber in še druge poškodbe. Nezavestnega 60 prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Ljubljana
Koledar
Danes, sobota 7. novembra: Engelbert,
Nedelja, 8. novembra: Zahvalna.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvrševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgova ul. 7.
Violinist Albert Dermelj, ki si je pridobil v naši sredini že zelo iap umetniški sloves, bo izvajal v ponedeljek, dne 9. nov. na prvem letošnjem simfoničnem koncertu Čajkovskega koncert za violino in orkester. To delo, ki spada med najlepša in najpomembnejša dela svetovnih literatur, bo dalo mlademu umetniku vso priliko, da pokaže svojo virtuozno igro in čustvenost. Dermelja poznamo kot izredno nadar-jenega, visoko sposobnega umetnika, ki ima* izredno lep, mehak ton na svojem instrumentu. Ponedeljkova izvedba Čajkovskega violinskega koncerta bo posebno zanimiva še zaradi tega, ker se bo to delo prvič v celoti, kakor je napisano, izvajalo na javnem koncertu. Poleg Čajkovskega je na sporedu še Schubertova Nedovršena simfonija, Smetanova Libuša in Verdijeve Sicilske večernice. Simfonični orkester bo vodil dirigent Drago Marijo Šijanec. Začetek koncerta bo točno ob 18, konec pa tudi točno ob pol 20. Posebno opozarjamo občinstvo, da bo po Čajkovskega koncertu kratka pavza in prosimo, da v tej kratki pavzi ne zapušča dvorane. Le tako je mogoč tudi pravočasen konec. — Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Razstava Kalin-Kregar-Omersa-Putrih v Jakopičevem paviljonu. Jutri bo ob 11 odprta v Jakopičevem paviljonu razstava najnovejših del če-tvorice slovtnskih umetnikov Kalin,Kregar-Omer-sa-Putrih. Razstava bo obsegala preko 70 del olja in plastike. Vsi ste vabljeni, zato vsi pridite. Posebnih vabil ni.
Sestanek osebja svobodnih poklicev, ki ga sklicuje Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze, bo v nedeljo, 8. novembra 1.1. ob 10 dopoldne v prostorih Trgovinskega oddelka P. D. Z., Miklošičeva cesta 22/1., F. nastropje, (palača Delavske zbornice; prostori nad knjižnico). Vabimo vse pomožno osebje, zaposleno pri zdravnikih, zobozdravnikih, veterinarjih, advokatih, notarjih in ostalih svobodnih poklicih, da se sestanka zanesljivo udeleži. Plačilni in službeni pogoji tega pomožnega osebja so skrajno slabi in neurejeni. Vršil se bo razgovor, kako izboljšati sedanji položaj. Prosimo vse zainteresirance, da pripeljejo na sestanek tudi svoje stanovske tovariše in tovarišice.
Nakazila za petrolej za razsvetljavo bo mestni preskrbovalni urad začel deliti današnjo soboto, 7. t. m. ob 15 v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Posebno opozarjamo, da bo urad delil ta nakazila samo ob popoldanskih uradnih urah in samo onim strankam, ki nimajo električne razsvetljave. Stranke naj prinesejo g seboj nabavno knjižico za meso in pa potrdilo hišnega gospodarja. Iz tega potrdila mora biti razvidno število družinskih članov stranke, ki prosi za petrolej, prav tako pa tudi, da ta stranka v svojem stanovanju nima električne razsvetljave. Ofiominjamo pa, da bo urad v potrdilih navedene podatke preizkusil, ker morajo biti resnični.
Ljubljana ko gledališče
Drama:	>
Sobota. 7 novembra ob 16: »Hamlet«. Izven. Nedelja, S. novembra ob 10.30: »Sneguljčica« —
Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol — Ob
16.30- »Deseti brat«. Izven.
Ponedeljek, 9. novembra: Zaprto.
Opera:
Sobota, 7. novembra ob 16: »Don Pasquale«, Izven. Znižane cene od.18 lir navzdol.
Nedelja, 8. novembra ob 16: »Traviata«. Izven.
Cene od 24 lir navzdol.
Ponedeljek, 9. novembra: Zaprto.
ROKODELSKI ODER
»Firma« je naslov odlični poljski komediji, ki jo bodo igrali igralci »Rokodelskega odra« Jutri ob pol petih. Lastnik tvrdke »Brandt in sin«, gospod Hugo Brandt, in mlada gledališka igralka sta osrednji osebi te vesele in zabavne komedije. Njima ieamo ob strani stojita poleg drugih starokopiten in odrezav, a zelo prijeten knjigovodja in višji administrator Hiliček in prebrisana bivša igralka, sedaj garderoberka Marta. Posebej^ opozarjamo, da se bo predstava končala ob tri četrt na sedem. Preskrbite si vstopnice v predprodaji, ki bo jutri od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1.
Sprejmemo abonente na okusno hrano. Nudimo izborna naravna vina v gostilni pri »Lovcu« — Rimska cesta 24.
A. D’ENNERY'
DVE SIROTI
vi.
Bila je Velika noč.
Vsi zvonovi v Evreuxu zvone in done. V6a množica se stiska okrog začasnega oltarja, postavljenega sredi trga. Dve v belo oblečeni deklici vzbujata pozornost navzočih.
»Kako 6rčkani šta sestrici Gerard ... Srečna njuna mati.«
»Glej jo, jo vidiš? Tisto žensko, ki se naslanja na drevo in se zdi. kakor da bi ju hotela z očmi kar požreti.«
Mihael je zmerom gojil to željo, da bi njegovi hčerki prišli v šolo k lestram Deteta Jezusa in ta želja se mu je izjiol-nila. Toda dobri mož ni bil navzoč pri <ei slovesnosti. 2e precej poprej ga je “°g poklical k sebi.
Če bi hčerk ne imela, bi mu tudi Terezija v kratkem sledila, tako težka je h|la njena bol Toda materinska ljubezen v njej je zmagala.
, Vsa leta po 6nirti svojega moža je , 'ala, da bi dala svojima malima jx>-oebno vzgojo in omogočila življenje, ki • a ga potrebovali. Toda delo, čeravno J? bilo še tako težko, ni bilo tisto, kar J* 1* upogibalo hrbet. V desetih letih je staika.
s, Henrika in Luiza sta svojo mater ne-‘^rtčeno ljubili.
Deklici sta se med seboj rročno razlikovali. S svojimi štirim,,..timi leti je imela Henrika poteze svoje matere, sladke in lepe poteze, ki pa so bile .siccasno tudi cc očne. Oči je im Pa črne in lase prav take.
Luiza, ki je bila od svoje 6estre tri ali štiri mesece mlajša, je bila plavolaska, njene jvoteze 60 bile mehke, roke pa drobne. V V6em njenem 6tasu se je odražalo njeno plemenito pokoljenje.
Bila je 6ladka in zmerom vesela. Toda srečni dnevi niso trajali dolgo,
Neko nedeljo je Terezija povedla de klici na sprehod. Henrika je nabirala cvetlice. Nenadoma je rekla Luizi, da bi 6e igrali z marjetkami. ki so ra6tle krog njiju.
■»Kje pa so te marjetke? Ne vidim jih.«
Zdelo se je, kakor da je Luiza začela otipavati z rokami.
»Znabiti pa je sonce... ne vidim jih.«
Z glavne ceste so krenile vse po 6veži 6fezici. Prispele 60 v gozdič, ko je Luiza, ki je hodila zadaj, nenadoma zajavkala in se z roko prijela za čelo. Henrika ji je priskočila na pomoč in zapazila, da se je sestrica s čelom zadela ob vejo, ki je štrlela nasproti in se ranila.
»Ali si brez glave? Neroda!«
Ko je videla, da je Luizina rana pre-
cej nevarna, je Tereza začela siliti k povratku proti domu*
Od tega dne je deklica 6vojo naravo čisto spremenila. Nič več ni odhajala iz hiše, neutrudno je delala, izgubila pa je tudi vso vedrost, s katero je drugekrati razveseljevala dom. Sklanjala 6e je nad svojim delom, po glavi pa 60 se ji podile mučne misli.
Nekega večera je po najx>rnem dnevnem delu Terezija ukazala deklicam, naj nehata in odideta v jjosteljo.
»Mama, pu6ti me vsaj še četrt ure,* je moledovala Luiza. »Le še četrt ure in končala bom.«
»Ne, v posteljo moraš. Danes 6i delala že preveč. Če ne boš ubogala, ti bom upihnila luč.«
»Nič ne etri, mama! Saj 6em navajena delati tudi z zaprtimi očmi. Poglej!«
Terezija je gledala in onemela. Luiza je z zaprtimi očmi kvačkala čipko in se pri tem ni nič zmotila.
»Dobro, dobro, delaj kar naprej. Henrika, ostani pri njej in ji delaj družbo!«
Med vsem tem pogovorom pa Henrika ni izpustila iz oči svoje sestre. Dobro je elišala tedaj, ko je mati odšla iz sobe, da je Luiza bolestno vzdihnila.
Tedaj 6e ji je približala in jo ljubko vprašala.
»Ti trpiš, draga. Zakaj tega ne jx>veš svoji sestrici? ...»
»Zagotavljam ti, Henrika, da mi ni nič. Dobro se počutim.«
To je odgovorila s takšnim glasom, ki gotovo ni mogel potolažiti 6e6tre. Henrika ni odjenjala. Silila je vanjo in hotela imeti razlago za njeno turobnost
in končno jo je Luiza objela okrog vratu, iz oči pa so 6e ji vdrle solze.
»Henrika... bojim se, da bom oslepela.«
»Oslepela?«
»Da!«
Terezija 6e je bila vrnila v sobo in prestregla te dekletove besede, iz grla se ji je izvil krik.
»Oprostite, mama!«
»Jaz naj ti oprostim? Saj 6em jaz kriva, ki bi te morala prositi oproščenja. Jaz, ki 6em ti dovolila delati tedaj, ko bi 6e ti morala že zdavnaj zdraviti!...«
Ko se je znebila prvega 6trahu, je Henrika vprašala sestrico, kdaj je zapazila, da se je bolezen loteva.
»Ali se spominjaš dneva, ko smo bile na travniku, da bi nabirale cvetlice, pa jaz nisem videla marjetic, ki si mi jih ti omenila? Prav tedaj se je neke vrste melgena koprena naredila pred mojimi očmi... In jvotem, ko 6ino šli naprej in sem z glavo zadela ob vejo... Tistega dne sem prišla do sklepa, da izgubljam vid in vse sem 6torila, da bi vedve tega ne opazili.«
»Ljuba... Toda ozdravela boš! Jutri bomo šle k zdravniku in v nekaj dneh se ,bo vrnila k nam spet Luiza vesela, kakor je bila nekdaj.«
Zares je naslednjega dne Terezija jx>-vedla hčerko k zdravniku. Ko jo je la pogledal v oči, je zmajal z glavo.
Uboga mati je 6pričo te kretnje vprašala 6 tesnobnim glasom, ali res ni nobenega upanja več.
»Ne bi rekel tega, toda.. .<
Nato je začel stavljati dekliču vprašanja. Ko je bil pregled končan, sta se obe ženski vrnili domov. Se vedno pa je Ierezija upala, da se bo v kratkem Luizi vrnil vid.
Toda minevali so dnevi, minevali so tedni in končno se je morala sprijazniti z mislijo, da so vsi upi prazni in zaman.
Luiza je bila 6lepa!
Henrika je prenašala to preizkušnjo 6 pogumom, ki je bil prej narejen kot pa resničen. V svesti si je bila, da bo morala odslej naprej vse svoje življenje jx> 6večati tej ubogi siroti. Toda ni morala misliti le na Luizo, pač pa je morala paziti tudi na mater.
Terezija je že precej dolgo bolehala za 6rčno boleznijo, toda neprestani udarci, ki jih je doživela, so njeno 6tanje še [xislabšali.
Zdravnik, ki jo je zdravil, je smatral za potrebno obvestiti nekoga o nevarnosti, ki je grozila materinemu življenju. Ker pa ni hotel govoriti z deklicama, je nekega dne stopi! k stari gospe Martin, ki je bila dobra soseda Gerardovih.
Komaj se j nekaj minut mudil v stanovanju stare gospe, ko se je že začul glas, ki je klical na pomoč, hip nato pa so se odprli vrata in v sobo je vdrla Luiza. *
»Gospa Martinh..« je rekla za6opije-na. »hitite... mami je 6labo... jaz grem poklicat zdravnika «
»Ni treba, draga deklica, takoj bom šel z vami,« in zdravnik je prijel deklico za roko in z njo odšel.
Komaj je stopi! v bolničino 6obo in vrgel pogled na posteljo, je že uvidel, da ni nobene pomoči več.
ROMAN V SlIKAH
HENRIK SIENK1EWICZ
V deželi cvetočih češenj
Cas deževja prihaja 19
Kioto (Južna Japonska).
Japonsko si ogledaš lahko tako ali drugače. Ima namreč češnjeve cvetove in tajfune, vitoštvo in surovost. Predvsem, kar je tukaj nevljudno povedati, resnico. Končno so se moji znanci zedinili samo v dveh točkah: da se začne čas deževja točuo 14. junija in da si »mora« vsak ogledati južno Japonsko. Sedaj ne zaupam več vremenskim napovedim in sovražim kraje, ki so zvezdica javnega mišljenja. Toda jaz vedno nasedem obojemu iz letargije. Iz strahu, da ne bi kasneje enkrat slišal:
»Kaj na Japonskem ste bili in niste videli Kiota'?«
Da, boječ sem in zato grem v Kioto. Toda, ker čas deževja nastopi šele 14. junija, imam še dovolj časa. Že zaradi velikega koncerta, ki ga je napovedala kraljevska glasbena akademija v Tokiu. Pri mojem dolgem lovu najti sintezo evropejskega in azijskega duha sem prav za prav moral slišati, kaj bo napravil iz Mozarta in Beethovna rumeni orkester. Končno sem zadel dobitek. Petdeset japonskih glasbenikov je igralo Mozarta z ritmom krvi in njihova »Egioond« uvertura je zažarela patetično, ne da bi zaplapolala. Trideset let nemškega glasbenega dela je dozorelo tukaj v zapadno-vzhodni zvezi in vsi trije nemški (ali vsaj v Nemčiji šolani) profesorji so želi sadove. Dirigent Lautrup, klavirski virtuoz Leonid Kochanski in koncertna pevka gospa Nettke. Vsi so se prilieno potili. Od Lautrupa, navdušenega dirigenta je samo teklo, ko ga je ploskanje (sicer precej zadržano) japonskega občinstva zadrževalo na odru. Ne vem koliko trdih ovratnikov je prepotil tekom šestmesečnih vaj, toda ta, ki ga je imel pri koncertu, bo komaj še za rabo.
Zaradi pravičnosti bo4l pripomnjeno, da se je potilo tudi občinstvo. Najbolj nekaj nas Evropejcev med tisoč Japonci. Mi nismo trpeli namreč samo zaradi japonskega maju (ki odgovarja soparnemu nemškemu juliju), ampak tudi zaradi sedežev, ki so napravljeni za kratke japonske noge in s svojevrstno krivino za naslon.
Toda vsekakor: koncert je bil zelo lep in mi smo ga zadostno slavili. Najpreje pri Kochanskem pri čaju, ki je bil kar najbolj vzpodbudno obdan s čašami za sekt; potem pri Lautrupu z večerjo, ki je presenetljivo izpadla — ker je bil kuhar pri koncertu in je hotel pokazati svoje priznanje — in končno še z zakusko v hotelu »Imperiak, kjer smo pospravili tretjo whisky znamko in nekaj kokoši. Poslovili smo se kakor prijatelji: ne samo, ker mi je Lautrup posodil ovratnik in jez njem« žepni robec, ali ker se je izkazalo, da je pas, ki sem ga nosil jaz, prav za prav last Kochanskega, air>“-k v glavnem zaradi tega, ker sta oba hotela koncertirati v Kiotu, tako da sem mogel tam računati na nekaj varstva pred amerikanskimi izletniki in lakomnimi trgovci g starinami.
Naslednje jutro sem odpotoval v Kioto. S težko glavo, ki zaradi tega ni bila nič lažja, ker je bil oddelek hermetično zaprt in so njega potniki smatrali svež zrak za nekaj nevarnega. Bili so preveč vljudni, da bi mi to povedali, toda dali so mi čutiti, ko sem odprl okno. Neka mlada dama, ki je bila nilečno-belo šininkana in imela opasano celo premoženje biserov ter povrh vsega še s svojo pričesko označevala, da je gejša, je tako preplašeno pogledala, kakor da ji ogražam njeno nedolžnost in nek od vetra zagoreli častnik je dobil napad kašlja. Predno sem se mogel opravičiti, je prihitel sprevodnik in med več uslužnimi pokloni utemeljeval:
»Tunel! Tunel!« (skozi katerega smo se resnično tri ure kasneje peljali.)
Te dvanajsturne vožnje v »luksuznem vlaku« Tokio-Kioto ne bom tako kmalu pozabil. Vročina je bila okoli 35 stopinj Celzija. Japonci so sicer v svojih hišah snažni, ne pa na vlaku.
Pod »hiša« razumejo prostor, kamor se ne sme stopiti v čevljih. Na vlak pa je treba stopiti s čevlji, torej — sklepa Japonec — ni treba paziti na snago. Vagonski oddelek je kakor cesta, ali točnejše po' edano smetišče. Čeprav si je boy v uniformi neprestano dajal opravka z metlo, smo vedno sedeli v mešanici 35 stopinj Celzija, oražnih olupkov, blatnih lesenih sandal, na čisto svežem olju za lase, zelenih čajnih steklenk, košaric za odpadke z ostanki riža, izpljunki, prepotenimi kimoni, škrniclji s topljivimi sladkarijami in — ne maram nikomur pokvariti okusa. Tudi jaz nisem imel nobenega in sem zato odšel v jedilni voz. Sicer se vzhodnjaški duh ja-
ponskega kuharja ni mogel tako sprijazniti z idejo šunkove palačinke, kakor se je to posrečilo tokijskim godbenikom z Beethovnom, toda tam so bila vsaj okna odprta, da sem mogel prilično opazovati stožec Fudži. Srečni Fudži! Imel je hladno, belo sneženo ogrinjalo, za katerega sem ga zavidal tolikokrat, kolikorkrat je svoje plemenito teme pomolil izza oblakov.
Oblaki so se namreč zgrnili in njihovi viseči trebuhi so sumljivo dišali po času po času deževja.
»Čas deževja nastopi šele 14. junija,« sem miril svoj zanesljivi instinkt. »Kioto bom videl v sijočem senčnem siju.«
Toda naj bo, ali je japonska kmečka stranka podkupila boga vremena ,ali so bili moji poroki tudi v tej točki preveč vljudni, da bi mi povedali resnico. Ravno ko smo se peljali mimo jezera Bi-wa, z gričevjem obkroženega japonskega celinskega morja (kar je preveč lepo	opisal Dauthendey,	da bi	si jaz tvegal	ponoviti), ravno
tukaj so se	raztrgali oblaki in	začel	se je	naliv,	ki sem ga sicer
doživel le pri tropskih monsumih.
Nek prijazen sosed je ugotovil:
»Tako bo sedaj deževalo tri tedne naprej.«
Lilo je s takim enakim in stalno prasketajočim padanjem, da nihče ne bi	mogel razlikovati,	kje preneha	jezero	Biwa in kje se
začne naliv.	Naliv nas je spremljal do	Kiota	(kar ni	malenkost, kajti
ozkotirna železnica je sedaj hitro drsela navzdol). Tudi v Kiotu samerrt ni prenehal, ampak je napravil našo pot v hotel za neke vrste vodno pantomino.
V	hotelu je sedela seveda *party« Amerikancev. Gospodje so imeovuli tako vreme »krvava sramota«, dame so pa menile, da bi imele tak razgled lahko tudi v Detroitu. Jaz sem se odpeljal naprej v šesto nadstropje, kamor me je hotelski ravnatelj spravil s poti z 28 markami dnevno.
Sedaj gledam od zgoraj, kako se gibljejo veliki ploski dežniki iz oljnatega papirja in čisto oddaleč slišim ropotanje hodulj, s katerimi si Japonci pomagajo preko luž. Te sicer tako prijetne hišice z usločenimi sivimi Skodlastimi strehami se zdijo zapore in njihovi veliki, beli, papirnati lampijoni se zdijo kakor mokri capini.
Japonsko je treba videti tudi v dežju, samo s češnjevimi cvetovi ni opravljeno.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — Mesečna naročnina II lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/1II — Uprava: Kopitarjeva nlica 6, Ljubljana — Telefon štev. št. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto
Najmlajša petrolejska ozemlja na svetu
Bahreinsko otočje in Saudova Arabija imata veliko bodočnost
Pred kratkim je prišla iz Stockholma vest, da je ameriško vojaštvo zasedlo Bahreinsko otočje. Pri tej priliki smo postali pozorni na
;x;r.___*___________________ u	...	___
eno najmlajših petrolejskih ozemelj na svetu, kjer so trčili gospodarski interesi Unije in Ve-ike Britanije. Ako zatrjujejo v Washingtonu,
da so Bahreinski otoki za Ameriko važnejši kot za Anglijo, je s tem posebno jasno označeno izginevanje vpliva Velike Britanije na Bližnjem vzhodu.
Nekdaj lov na bisernice in prevozna trgovina
Glede prometa imajo Bahreinski otoki v Perzijskem zalivu zelo ugoden položaj. To otočje ni bilo samo središče lova na bisernice, marveč tudi že od nekdaj postaja za prekladanje blaga, ki je potovalo v osrednjo Azijo. V najnovejši dobi je postalo Bahreinsko otočje eno najvažnejših in največjih letalskih oporišč zračne črte, ki poteka iz Evrope v Azijo. Politično gospodarstvo nad otočjem si je zagotovila Anglija na temelju sporazuma s šejkom Hamed ben Izo. Ravno to dejstvo je mnogo pripomoglo k temu, da so dobili Amerikanci tu petrolejske koncesije. Anglija se je namreč pred letom 1950 odrekla svoji najmočnejši petrolejski tekmovalki Ameriki glede prodora na Bližnji vzhod. Najbolj donosna je bila pač koncesija za Anglijo v tistem ozemlju, ki ga je Anglija politično popolnoma obvladala.
Tako se je zgodilo, da so pričeli Amerikanci leta 1951 vrtati za nafto na Bahreinskih otokih. V ta namen je bila že 1. 1929 ustanovljena družba Bahrein Petroleum Co., podružnica družbe Standard Oil of California. Leta 1956 si je pridobila Texas Corporation polovico akcijskega kapitala južnoafriških podjetij Texas Corpora-tiona. V tej družbi dela tudi angleški kapital. Zanimivo je, da je nastala sprememba v trenutku, ko je proizvodnja bakreinske nafte močno porasla.
Proizvodnja nafte na Bahreinskih otokih 1939—1940
1955	4.0001
1954	59.000	1
1955	175-0001
1956 656.000 t
1957 1,086.0001
1958 1,151.0001
1959 1,055.0001 1940 1,000.0001
Junija 1952 so prvič vrtali v globino 2000 čevljev. Konec 1956 je bilo že 60 lukenj navrtanih, iz katerih so črpali nafto. Istega leta je bila zgrajena zelo delavna čistilnica, ki je lahko letno predelala 500.000 ton surovega olja. Toda še ko so gradili čistilnico, so spoznali, da predvidena količina ne bo kos naraščanju naf-tine proizvodnje. Zato so zgradbe razširili tako, da danes lahko predelajo v njih do 1,2 milijona ton surovega olja. Kakor kažejo produkcijske številke od leta 1957 do leta 1940, sta si proizvodnja in čiščenje bolj ali manj v ravnotežju. Ni izključeno, da je morala proizvodnja nekoliko pasti, ker ni bilo prostora za čiščenje. Tudi 1. 1941 so načrpali 1 milijon ton olja.
Kurilna olja in snovi za Dieselov pogon
Proizvodi Bahreinske čistilnice služijo zlasti b'rektni oskrbi britske mornarice. V ta namen
je zasidran na sidrišču vojne mornarice, nedaleč od otoka Muhmarad ogromen splav, na katerem je skladišče za naftine tanke. V ta splav črpajo surovo olje po podvodnem petrolejskem vodu. Poleg tega pošiljajo (»o morju tudi mnogo bahreinskega olja v svoja paro-plovna oporišča: Aden, Bombay, Cevlon, Port Darwin in Sidney- Ta položaj naftine industrije Bahreinskega otočja za primer vojne je bil tudi vzrok, da se je pričela angleška javnost zelo vznemirjati, ko se je posrečilo oktobra 1940 italijanskim letalcem poškodovati ležišča nafte, čistilnice in skladišča otoške skupine.
Do izbruha vojne se je posrečilo Angležem ameriški vpliv ovirati, da se ni premočno razvil. Vodilni položaji Bahrein Petroleum Co. so bili skoraj izključno zasedeni po Angležih. Tudi udeležba Texas Corporationa je bila važna kot varnostna zaklopka. Toda že v tem je tekom vojne nastala sprememba. Številna poročila iz Unije potrjujejo, da so angleški glavnični deleži Texas Corporationa že davno prešli v ameriške roke. Tudi prvenstvo, da so zasedli vsa vodilna mesta Angleži, je že padlo. S tem je gospodarska oblast prešla na Amerikance. Ako Bodo sedaj še ameriške vojaške čete zasedle otočje, so brezdvomno Angleži to važno petrolejsko ozemlje za vedno izgubili.
Zanimivo je v tej zvezi tudi prodiranje ameriškega naftinega kapitala na sosednjo celino. Tudi Saudova Arabija je močno oljno ozemlje, kjer so bila vsa začetna vrtanja zelo uspešna. L. 1955 si je pridobila Kalifornija Arabian Standard Oil Co., ki je tudi podružnica Standard Oil of California in Texas Corporationa od kralja Ibn Sauda koncesijo za vrtanje v ozemlju 400-000 kvadratnih kilometrov. Junija 1956 so prvič navrtali zemljo v neposredni okolici Bahreinskega otočja.
Proizvodnja nafte v Saudovi Arabiji
1956	2.0001	1959 556.0001
1957	8.0001	1940 700.0001
1958 67.000 1	1941	800.0001
Kakor kažejo gornje številke, so dosegli v
1. 1958—41 velik uspeh v proizvodnji. Saudova Arabija je ravno tako kakor Bahreinsko otočje prišla v najkrajšem času v vrsto velikih svetovnih ozemelj nafte. Zlasti tzv. Damanskemu ležišču prerokujejo veliko bodočnost. Doslej so tam dognali podzemskih rezerv za 40 milijonov ton. Drugo dobro ležišče je sev. od Dammana pri Abu Hadriji. Tudi v notranjosti dežele so najbrž ležišča nafte. Zaenkrat pa ovirajo preiskovanja in izkoriščanje prometne in podnebne težave. Že prevoz nafte, ki jo pridobivajo Ob obali, je težaven. Luki Tanura in Maerta, ki sta po vodih spojeni z obema petrolejskima ležiščema, imata plitvo obalno vodo. Nafto lahko odvažajo le z ravnimi majhnimi čolni. L. 1940 so se vodila med Saudovo Arabijo in Kuveitom pogajanja za premestitev voda vzdolž obale do Abadana.	'
Oblast nad petrolejskimi ležišči Saudove Arabije je prešla tudi na Amerikance, čim so ti pokupili angleške' delhže Texas Corporationa.
Angleško gospostvo nad nafto na Bližnjem vzhodu je na ta način močno oslabelo.
Zahteve po najdaljnosežnejših omejitvah v vsem ameriškem življenju
Buenos Aires, 5. nov. s. Posebni odposlanec predsednika Roosevelta ilarry Hopkins je v članku, ki ga je napisal za ameriški tednik »Magazin« povedal, da se 1k> ljudstvo Združenih držav moralo za bodoče odpovedati nemalo stvarem, zraven pa je navedel obsežen seznam reči, ki se jim bodo Amerikanci morali odpovedati. Nato govori o pomanjkanju delovne sile in meni, da bi bilo treba uvesti angleški način za zaposlitev žensk v vseh delih, ki se tičejo vojnega napora V6ec:a naroda. Izključiti bi jih bilo treba edinole od prave vojaške službe. Potem je Hopkins napisal, da bi morala vlada izvesti mobilizacijo vseh ljudskih plasti, da bi tako lahko zadostila vsem potrebam vojne industrije, ter zatrjuje, da noben moški in nobena ženska ne bi smela brez prepričljivega razloga zapustiti svojega mesta,
' zato, da bi dobil drugo, donosnejše, Stavk ne i bi smeli več dovoljevati. Potem Hopkins pre- I
P
b'
haja na vprašanje inflacije in sredstev, da se ji izognejo, in/predlaga, da bi bilo treba omejiti izdatke, uvesti prisilno štednjo, ali pa do-dočiti nove davke in pristojbine. Potrebne bodo še večje omejitve od sedanjih, posebno kar se tiče oblačil, perila in drugih predmetov, sploh bi bilo treba vse dnevno življenje prebivalcev strogo urediti. Po priporočilih Hopkinsa bi Amerikanci v bodoče ne mogli svobodno potovati, niti telefonirati ali brzojaviti, če ne bi imeli tehtnega razloga za to. Razen tega bi se moral sleherni zavod in vsako vseučilišče preurediti v središča za urjenje vojakov in mornarjev. Hopkins zaključuje svoja izvajanja z zatrdilom, da je nujno potrebno, d« se ameriško prebivalstvo sprijazni z omejitvami, ki jih on sam nasvetuje, kajti tudi Rusi imajo silno hude izgube in potrebe Rusije bodo v prihodnji zimi »obilne in obsežne«.
Zdravilo, ki je rešilo 700 milijonov ljudi
Mnogi bralci so že 6lišali govoriti o »spalni bolezni«, ki jo s pikom povzroča muha »ce-ce«, redki pa 60, ki vedo, da je vsako leto 700 milijonov ljudi žrtev te bolezni. Gre za tipično tropsko brezen, šibo božjo, ki je bila Evropi hvaU Bogu prizanešena. Da bi pomagali trpečemu ljudstvu, so nemški zdravniki 6kušali odkriti vzroke in najti zdravilo za uspešno zdravljenje te zavratne bolezni. Njihov trud ni 06tal zaman. Po štiiih letih trdega in vztrajnega dela, ki 6e je začelo leta 1917. in končalo leta 1921., 60 iznašli zdravilo, imenovano »Bayer 205«. Pozneje 60 ga prekrstili na ime »Germanin«. Še i6tega leta se je pod vod-
stvom profesorja Kleine-ja, enega izmed učencev Roberta Kocha, odpravila v dežele, ki 60 bile zaradi te bolezni najbolj prizadete, ekspedicija, da bi 6e prepričala o dejanskih uspehih novega zdravila. Dosegli 60 večje uspehe, kakor 60 jih pričakovali. Okužbe v začetnem stadiju so bile stoodstotno ozdravljene, medtem ko 6e je odstotek ozdravljenj pri starejših okužbah znatno dvignil. »Germariin« je postal najboljše profilaktično sredstvo. Kdor se je z njim cepil, je bil pred boleznijo zavarovan za več mesecev. »Germanin« pa ni prvo in edino zdravilo, ki so ga iznašli Nemci na polju tropske medicine. V zadnjih 25 letih so nam dali poleg »Germanina« še mnoga druga profilaktična sredstva. Malarijo zdravijo danes z »atebrinom« in »plazmokinom«, ki sta mnogo boljši zdravili od kinina.
85
Vinicij se je začel bati, bo, toda ligija ga je začela miriti. Pokazala mu je luč na daljnem obrežju, kamor so jadrali. V tisti svetlobi je na bregu zagledal postavo nekoga, h kateremu je Peter krmaril ladjo. Čim bolj so se bližali, tem večja je bita tišina valov in tem silnejša svetloba. Množice so zapele ubrano pesem. Ligija je Vinicija prijela za roko in ga odvedla proti svetlobi, rekoč:
»Pojdi,-jaz ti bom vodnica"
84
Vinicij se je spet prebudil, a sanje so le polagoma izginjale Ko se je razgledal, je v svetlobi pojemajočega ognja zagledal li-gijo, ki je sedela ob njegovem ležišču. Pogled na njo, ko je tako bdela ob njem, ga je do dna srca presunil. Gledal je njeno lice, njene trepalnice, njene roke. počivajoče na kolenih in začelo se mu je jasniti, da je poleg gole, brez suma krasne grške m rimske lepote, na svetu še druga lepota. Zdelo se mu je, da bi Ligiji manjkalo nečesa, če bi bila taka kakor druge ženske
Zdaj je tudi ligija odprla oči in stopila k njemu rekoč »laz sem pri tebi«
On pa ji je odvrnil »Videl sem tvojo dušo u