RAPORT NAVADNEGA OBČANA Informacije Torej, dragi bogovori, danes je informacija — zlato. Kdor ima informacijo, ima tudi zlato. A če je ni, ne morete niti vi pomagati, pa četudi ste iplormatorji z ¦ zelo lepim imenom dogovoii. Kaže, da primanjkuje informacij tudi za tiste, ki se dogovarjajo. Seveda, med nje sodim tudi jaz, Vene Horyat.'Kdo bo, Ijudje, zalaga z informacijami navadnega Mšnika?! Celo niti vi mi m dajete toliko, kolikor bi zdaj, v terri trenutku "potreba val, da bi bil za izpblnjevanje svojita obveznosti do-vol informiran, da o pravicah niti ne .govorim. Kaj me tako gledate? Bnljite vame kakor bik v novt. vrata. Vam nd jasno, kajne? Kako to, da se neki hišnil toliko zanima za informacije? čudno je, zares čudno Informacije naj ostanejo za tiste, za katere so obstajalc že sedaj, si mislite. Nak. Tega ne dovoljujem. Ne, pri , jateljčki mcii. Potrebiijem jih kako-r dva deed črnegž pri gluhem Joietu tu blizu. Kajti, askreno povedano brez tistih dveh deci bi nekako še. šlo, brez informaci pa nikakor. Da, tako je, Dogovoroviči. Da je temu zares tako, naj postrežem še s svojim wdokazi. Ni dolgo tega, ko sem'prišel v svoje stanovanj sko podjetje in jim rekel: »Tovariši, v majem bloki. ne dela baterija" za toplo vodo. Začepljena je. Ne diha. rečem, malo za šalo, malo zares. Oru pa meni takole zares. »Pazi, Vene, da ti glas ne uvene.« Pogledam jih resno. pa še resneje, dokler se mi oči ne zameglijo, potem pa jih. vprašam: »Kaj naj bl uveneto pri Venetu. Glas? NikoM, mehkužcd, moj glas je mocnejši kakor vaš Ampak povejte raje Vi meni, kako naj popravim tisto napravico, ki je na eni.;strani vroda kakor ogenj, m drugi pa mrzla kakor led, napravico, M ji v toplarn) pravijo — baterija. Povejte to Venetu če znate, kajtj moja častnahišniška beseda, tale Vene lahko koga tudi zralati, da bo potem tisU uvenel,« sem zagrozil s pol-nim glasom, kakor da gre za moj kapital. Malo- so se , prestrašili, se potegnili nazaj; kajti, da vam povem, od njih. deset ni bilo nikc^ar manjš^a od mene, vsi so bili nad mano, po činu m položaju, bogami tudi po do-hodku pa so reikli, da je treba delavcu dati prostor, da se tudi izkašlja, če ima razloge za to. Ta trenutek pa je ta razlog, ta prokleta baterija, bil tu pred njimi, pa sc pogledali kot lačne miši. in šele nato reče tisti najsta rejši, torej najvišji po činu in pofožaju: »Vene, tistc z uvenelostjo je šala, brez vsakršne zveze s tvojo bate-rijo. Hoteli smo- se s teboj ,samo malce pošaliti, tolikc da občutiš, da imaš čast in oblast, kajti, zaboga Vene ta si delavski razred, na katerem stoji ta svet Jugovine pa tudi ta naš stanovanjskij aM bolje rečeno rajonski.. Kar pa zadeva tvojP baterijo, lepo pokliči mfeštno ix>y larno, pa ti naj dajo informacijo, kako se boš znebil 1 tople dn mrzle stvarftice...« Pogledam - tega uradnačka kot španskega bivbla, gledarn ga, kakor da sem ravnokar padel z neba, pa mu rečem: »Da, vi mene cesar^l, cesar pa men« vam. Da, da, gre za informacdje. Ne morein-popravitl te. ba- , terije. Ne vem, čigave proizvodnje- je, kje se jo da ku ,piti,. kakšne so njene_ zmogljivosti... To bodi. vaša skrb.« Ond pa meni: »Mi pa naj vemo, je-li? Saj si nor, . Vene. Ko bi.to vedeli, bd prodajali samo baterije,« pravi eden izmed teh desetih in se reži. Jaz pa.udariih pp miz; z vso raočjo,. da ,s? .vše strese in zavpijem: »Potefn butci, vprašajte toplanio ali kakšno firmo, vrag vat nosi. Ne pa — Vesne, to je tvoje delo.« , Odšel sem iz t^a vražjega brloga ves divji, kakor da bi bil pravkar v tbpilnicij pa naravnosfr v toplarno. Tam so me pričakali še hladneje,celo z ©tia pod ničlo. invrekli, da to ni njdhova stvar, marveč montažerjeva. Iz top^larne grem k irtontažerjem, pa me tudi tam do >čakajo po vseh predpisdh hladno, da hladneje niso mo-gli. Rekli so mi,da baterije imajo, da pa mora investi-tor dati nalog; Od montažerjev odidem k investitorju ' to je v svoje podjetje in jim povem, kaj sem izvedel; naletim spet na »veliko razumevanje«, šestavljeno ii dveh besed: »Idi v toplamo«. Grem iz podjetja v top- -larno, jim. povem vse lepo po vrsti, oni pa meni lepo počasi, tenkočutoo:. »Pa dragi dečko (ha-ha-ha-, kakšer, dečkp. pa sem pii svojih petdesetih ^letih, ko pa name ¦ sto mleka.popijem vsako jutro po dva deci vina, ha ;' Jia), zakaj nisi že pjrej povedal, pa bi bilo vše prepro v