IZ ZGODOVINESLOVENSKIH BESED
Ebehtnica, Ebehtnik I ajnohtnica, ebahtnig, ebahtnik, ebehtenca, ebehtnica, ebeht-nik, ebenahtnica, ibehtnica, imahlenca, imohtenca, jebehtnica, jemlaht, obahnig, obahtnek, obahinik, obehlenca, obehlnik, venahtnica, žemnahti, žemnahtnica, žemnahtnice — toliko različic v pomenu za praznik Marijinega oznanjenja 25. marca in za mesec marec beremo v slovenskih slovarjih in drugih naših književnih delih. Začetnik teh imen je Anton Miklauz, ki je 1. 1744 prvi vknjižil v Meg^: Mertz. Martius. öbehtnik, »/ushez, bre/en«.
30 i
Martio (Xsb); April. Aprilis. öbahtnig »mali trauen, Aprile«. (As^); Das Fest Maria Verkündigung. Obehtenza (Qqz''). Ker pa tu stavec ni mogel dati na O dveh pik, moramo tudi to besedo brati: obehtenza. Obliko öbahtnik, tako za »Der Mertz« kakor za »der April«, ima potem Vocabularium v slovnici iz 1. 1758, vtem ko besede obehtenza tu ni.
Izven Koroške je vzel iz Meg^ besede obehtnik za marec, obahnig za april in obehtenza za »o/snanenje M. divize« najprej J. A. Apostel 1, 1760 v rokopisu Dictiona-rium Geimanico-Slavonicum, str. 482, 483. O. Gutsman iz Grabštajna pri Celovcu je zapisal v slovnico 1. 1777, 164, pod »Hohe Festtage« le Ebehtniza za »Maria Verkündigung«; mesečno ime ebehtnik za marec pa je Gutsman vknjižil šele v slovar 1789, 181. Poleg imena ebehtniza, str. 384 in 498, pa je pristavil Gutsman v slovarju na str. 384 za »Verkündigung Marien« še osnanenje divize Marie, venahtniza, ki je edinstven primer v slovenski književnosti. V pomenu božiča nam je ohranjeno to ime v pregovoru: Kolikor je o svečnici kopnih streh, toliko je o venahtnici (= božiču) golih rebri'. Kaj pa, če je zaradi poznejšega nerazumevanja Marijino oznanjenje zamenjano z božičem, kar ni izključeno? Ne vemo pa, od kod je vzel Mihael Zagajšek besedo Verkündigungfest ainohtniza, kakor jo je zapisal poleg marž obahtnik na str. 368 nemško-slovenskega rokopisnega slovarja; besedo je Zagajšek slišal morda na Kalobju ali v Ponikvi, lahko pa ji je vir tudi Gutsmanova venahtniza, ki je rabila še Križnikovim motniškim oblikam žemnahti, žemnahtnica, žeinnahtnice za osnovo.
M. Pohlin, ki prav tako kakor Apostel ni pogodil, da se koroški narečni o, ki so ga vpeljali prireditelji Meg^ im slovnice s slovarjem 1. 1758, izgovarja in piše »po krajnsku« kakor e, je zapisal v Tu mala besedishe 1781 iz Gutsmanove slovnice Ebehten-za, »Maria Verkündigungsfest« (Eab), iz Meg^ ali iz slovarčka 1. 1758 pa Obahtnek, »Der März {T''ä). Namesto pravilnega marčevega mesečnega imena ebehlnih < ebehtnica v obahnig, obahtnek, obehtnik ter obehtenca prestvarjeno ime je torej besedna pokveka, zmašilo, popoln nesmisel, ki sta ga iz gole nevednosti zagrešila Apostel in Pohlin, a je ostal po Pohlinovem Besedishu trdoživ še do Miklošičevih zapisov.
Izvir in pomen besed ebehtnica > ebehtnik sta že zdavnaj zanimala tako preproste kakor izobražene ljudi. Prvo znano, a seve čisto zgrešeno modrovanje je zapisal Pohlin v Glossarium 1. 1792, 1793, str. 61, s čimer je hotel pojasniti pomen besede Obahtnek v Besedishu takole: Obahtnek »vindicum qua/i Obwachtmonat, ver; infern, germ. Ucht, die Demmerung: Anglo/. Uht, Uhlide. Holl. Ochtend, diluculum, & crepu/-culura: gr. Icü&ev, früh.« Franc Anton pl. Breckerfeld, ki je zbiral slovensko narodno blago »aus mundlichen Kunden, und Nachforschungen in Unterkrain bey Neustadtel [na Dolenjskem pri Novem mestu] seit 1773 bis 1795«^, je poleg vpisa Ebehtenza oder Imachtenza »die Feyer Mariensverkündigung«, pripomnil k prednjim Pohlinovim besedam naslednje: »obahtnek vielleicht kömmt die Lichtmesse [tu se je Breckerfeld zmotil] Ebehtenza von obahtnek her. Andere glauben, dass Ebehtenza von Ehepakten herkomme, denn um diese Zeit pflegten feyerlich die Ehekontrakte ausgefertiget, erneuert oder erst geschlossen zu werden, wie es aus den Sitten und Gebrauchen der Krainer und anderer Slaven bekannt ist.« Vendar tudi to ne drži, ker vemo, da je bil prav v tistem času, tj. 1. 1797, udomačen med preprostim ljudstvom na Koroškem za Eheverlöbnis izraz andigen^, ki ne more imeti z ebehtnico nič skupnega. Pač pa je Breckerfel-dovo različico Imachtenza še okrog 1. 1944 potrdila dr. M. Turnšku Julka Rabzelj za kraj Raka pri Krškem, kjer pravijo prazniku Marijinega oznanjenja imohtenca.*
Prvi znanstvenik, ki je iskal jezikovni vir besed ebehtnica, ebehtnik, je bil Franc Miklošič. Med okrog 4000 tujkami v slovanskih jezikih je bila tudi ebehtnica, glede katere je Miklošič menil: vgl. mhd. »ebennaht, Tag- und Nacht-gleiche, daher wahrscheinlich der Name des Monats März, ebehtnik und von diesem der des Festes, ebehtnica, was allerdings mir sonst nicht vorgekommen: an das lautlich näher stehende ebenwichtac ist hiebet aus sachlichen Gründen nicht zu denken«.^ V sloviti obravnavi Die slavischen Monatsnamen, kjer je Miklošič prerešetal 240 slovanskih mesečnih imen, se je nadrobneje ko v prejšnjem delu ukvaijal z ebehtnico, a se tudi še ni dokončno odločil, rekoč: Vielleicht aus ahd. mhd. ebennaht, ags. efenniht, fries, evennaht,.. . Man kann auch an ewigtag denken und sich dabei an Gachet's Bemerkung erinnern; . .. Die Sache ist mir nicht klar." Šele v Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien 1886, 56, je Miklošič zapisal brez omahovanja: »ebehtnica nsl. annuntiatio B. Mariae Virginis. ebehtnik martius. — Vergl. mhd. ebennaht tag — und nachtgleiche, daher zunächst der name des monafs.«
Takö torej Miklošič, ki je prišel besedi ebehtnica v glavnem do živega. Izvir in pomen imena ebehtnica > ebehtnik z vsemi številnimi različicami sta namreč dvojna,
31
sta se pa sčasoma pomešala. Prva sta iz časov v srednjem veku, ko so ponekod začenjali i novo leto 25. marca, »annus incarnationis, annunciatio domini«, tj. kot spomin Kristuso'- i vega utelešenja, hkrati pa tudi kot domnevni dan ustvarjenja sveta. Za novo leto, predvsem za tisto, ki se je začelo v božični osmini na dan »circumcisio Domini«, beremo ¦ v starih nemških listinah poimenovanja ebenwichtag, ebenwihetag, embeichtag, ewigtag, i oenwichtag ipd., kar so le različice za ebenweichtag, s čimer da so hoteli reči, da je ta j dan enakovreden božiču, katerega osmina je''. Ker pa je bil, kakor že rečeno, dan pra- : znovanja novega leta v srednjem veku zelo različen, najmanj šestkrat v letu, se je lahko i preneslo novoletno ime, mišljeno sprva le za 1. januar, tudi na druge datume, torej tudi ," na novo leto, ki so ga začeli 25. marca. Hkrati je pa vsako novo leto dan, ko se leto j obrne, ko se nagne na novo plat. Izrazi abich'n »obrniti«, abich »obrnjen«, svn. ehech, I ebich, bavarsko abech, švicarsko abäch, abächt, so bili še v 19. stoletju živi v koroškem. J bavarskem in švicarskem nemškem narečju,^ tako da sta lahko še tretji izvir in pomen J ebehinice tudi tukaj. J
Najverjetnejša vzbrst besede ebehtnica je v drugi verziji, ki jo je predvsem Mi- s klošič postavil na čelo. Gre za pomladno enakonočje, ki so ga nekdaj obhajali okrog i 20. do 27. marca. V svn. so rekli temu »eben-naht, ebennähten, ebennahte, tj. enakonoč- ' je«, za »enokončen« pa je bil izraz »eben-nehtec«, »eben-ehtec«:^ izpeljanka ebennachtec-tag, ebennechtec-tag je bila torej mogoča in umevna. Preskok in priličenje imena za i enakonočje, na častitljiv in znan praznik Marijinega oznanjenja 25. marca, ki je izpričan j v vzhodni cerkvi že v 5. stoletju, v zahodni pa nekoliko pozneje, je bilo kar na dlani, j
Za nasmešek moramo povedati še pohlinovski domislek Davorina 2unkoviča,'°' ki j je zapisal, da se je Miklošič načelno motil, 'ko je vziporedil ebehtnica s svn. ebennaht, ] češ, če bi bilo tako, bi morali enako reči tudi enakonočju 21. septembra, a takega primera : ni. Tirolska ebnahten, ki da pomeni izrecno »das Fest Maria-Verkündigung = praznik j Marijinega oznanjenja,« nikoli pa astrononisko pomladno enakonočje, je le nemškemu i jeziku prilagojen slovenski izraz jebehtnica. Ko Slovenec reče ebehtnica prazniku Ma- j rijinega oznanjenja, govori pri tem nevede o poročni noči »Brautnacht«, ker ebehtnica ; se pač govori namesto jebehtnica, tj. »Brautnacht«. Začuda Zunkovič ni pristavil k vsemu j temu še besede Jqbäzha »Der Honigkuchen. Placenta melita« iz Pohlinovega Besedisha! j
Domišče besede ebehfnica — in po nji napravljenega mesečnega imena ebehtnili j
— je vsekakor Koroška, kjer je bila iz sosednih nemških zgledov jezikovno prestvarjena ; v slovenščino. Da je bila ibehtnica še v 19. stoletju domača v Podjunski dolini, nam priča j npr. dopis v celovškem. Miru 25. marca 1883, štev. 6, str. 44, kjer nekdo vprašuje »kedaj J bomo letos obhajali Ibehtnico?« Beseda pa ni ostala omejena samo na Koroško, marveč j se je razširila tudi drugod po Slovenskem. Ferdo Kočevar, doma iz Žalca, je zapisal v ] KMD za 1. 1871, 174, da pravijo v nekih krajih dnevu Marijinega oznanjenja ebehtnica. \ Nabiratelj narodnega blaga v Motniiku, Gašpar Križnik, je sporočil okrog 1. 1890 Ivanu j Navratilu, da pravijo v Motniku prazniku Marijinega oznanjenja žemnahti in da prero- 1 kujejo po njem vreme tako: Ako je do žemnaht lepo in toplo vreme, potlej je še huda I zima. Žemnahtnica ima še svojo zimo. Žemnahtnice ga |= sneg] še rade vržejo." Za Gorenjsko je vknjižil iz nam neznanega vira Plet. I, 366, jemlaht »ebehtnica«i za poimenovanje imahtenca, imohtenca na Dolenjskem pa smo navedli vire že prej. i
S tem smo o malce čudnih in na videz nerazumljivih besedah ebehtnica, ebehtnili \ nadrobili vse, kar je bilo mogoče in kar je bilo tudi vsekakor potrebno, da se razreši ¦ to tako dolgo zamolčano vprašanje iz našega besedja. ¦
'F. Kocbek — I. Šašelj, Slovenski pregovori, reki in prilike. MK 72. Celje 1934. ; 217. — ^Rokopis v DAS. — 'J. H. G. Schlegel, Reise durch einige Theile vom mittäglichen ; Deutschland und dem Venetianischen. Erfurt 1798, 375. — ''Dr. P. M. Turnšek, Pod vernim j krovom II (1944), 141, 215. — ^Fremdwörter in den slavischen Sprachen. Denkschr. d. k. ¦ Akad. d. Wiss. Phil. — hist. Cl. XV. Bd. Wien 1867, 86. — «Denkschr. d. k. Akad. d. Wiss. I Phil.-hist. Cl. XVII. Bd. Wien 1868, 22. Miklošičeva opomnja o Gachetu je v zvezi z-le-tega zapisom v E. Gachet, Recherches sur les noms de mois et les grandes fetes 1 chretiennes, Bruxelles, 1865, 448, ki se glasi v slovenskem prevodu: Primus dies saeculi! (20. marec) ni nič drugega ko sporni ewigtag. Spomnimo se, da so Franki začeli svoje j leto v pomladnem enakonočju; ne ibomo več presenečeni, da je bila med [besedama] i ebenwichtag in ewigtag neke vrste zmeda (pomešanost), ker je vsaka beseda lahko po-] menila prvi dan leta, kakor je bil pač privzet ta ali oni sistem [novega leta]. — ''G. A. Schef- j fer, Chr. G. Haltaus Jahrzeitbuch der Deutschen des Mittelalters. Erlangen 1797, 68, 69.1
— *Dr. M. Lexer, Kärntisches Wörterbuch. Leipzig 1862, 8. — "Dr. M. Lexer, Mittelhoch-; deutsches Handwörterbuch I, Leipzig 1872, 499, 500, 503. '"Zur Geschichte der Slaveni von der Urzeit bis zur Völkerwanderung. Kromefiž 1929, 28, 29, 55 — "LMS 1890, 93;1 od tam ima tudi Plet! II, 958. Jože s tab ej]
32 .        ' ¦ j