P»(tnln« flthu f gotovini tl. izdaja. Cena Din r« Izhaja vsak dan zjutraj razve« v ponedeljkih ta dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1‘—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tu. Jino 80-—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 80-71 Jugcskmn Rokoplaof as »raJam«, Oglasi po tarifi In dogovora Opravi »Ljubljani, Gradišče4, tel.30-68. Podružnica » Mariboru, Aleksandrova cesta št 24, teL 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Po5t. ček. ra8.» Ltuhllana 15.62L St. 137 Ljubljana, četrtek, dne 18. junija 1931 Leto II. mmmm l | k Predsednik francoske republike prevzema svoje mesto Paul Doumer, novi predsednik francoske republike, je prevzel v soboto svoje mesto. Njegova prva uradna pot je bila na grob neznanega vojaka, kjer je podžgal večni ogenj. Prisrčen sprejem poljskih novinarjev v Zagrebu Zagreb, 17. junija. Poljski novinarji so se danes ob 7'25 pripeljali iz Splita v Zagreb. Na postaji se je zbrala velika množica ljudi, med njimi v prvi vrsti seveda zagrebški novinarji, zastopniki banske uprave in poljskega konzulata. Med novinarji so bili gg. .Jutriša, Vodvar-ška, Horvat, Malinar, Krznarič, Lakatoš in Srepel za presbiro, poljski konzul Lazarski, banski svetnik Uzorinac i. dr. Ko se je vlak na postaji ustavil, je godba 35. polka zaigrala himno, nakar je v imenu novinarjev in mesta Zagreba pozdravil goste Jutriša, predsednik novinarskega udruženja. V imenu banske uprave je želel poljskim novinarjem dobrodošlico banski svetnik Uzorinac. Za pozdrave se je zahvalil v imenu poljskih novinarjev Gilzinski. Nato je vojaška godba spet zaigrala našo in poljsko himno, nakar so novinarji spremili svoje poljske goste v hotel, kjer so se nastanili. Za pol 10. uro je bil določen ogled mesta. Ob 11. so prišli poljski novinarji v spremstvu svojih zagrebških tovarišev v bansko palačo, kjer jih je sprejel v imenu banske uprave pod-ban dr. Hadži in jih pozdravil. Nato je izročil petim poljskim novinarjem odlikovanja sv. Save III., IV. in V. stopnje. Pri izročitvi odlikovanj je dr. Hadži naglasil, da je to najvišje priznanje kraljevine Jugoslavije poljskim novinarjem. Za odlikovanja se je zahvaUl v imenu svojih tovarišev Gilzinski. Na koncu svojega govora je prosil dr. Hadžija, naj na najvišjem mestu izrazi njihovo zahvalo in njihova iskrena čuvstva za jugoslovanskega kralja Aleksandra. Dr. Hadži je gostom obljubil, da bo sporočil Nj. Vel. kralju zahvalo poljskih novinarjev za visoka odlikovanja. Nato je poljski konzul Roman Lazarski izročil zagrebškima novinarjema Jutriši in Krznarlču odlikovanja, ki jih Jima je podelil predsednik poljske republike Mošicki. V kratkem govoru je naglasil, da je g. Jutriši podeljeno odlikovanje v spomin na 25-letnico njegovega novinarskega dela in slovanskega občutja, ki ga je vedno kazal, g. Krznarič pa je prejel odlikovanje kot star prijatelj Poljske, ki je stalno v zvezi s poljskim narodom in državo. V imenu Jugoslovanskih odlikovancev se je zahvalil g. Jutriša, V svojem kratkem govoru je dejal, da je jugoslovanskim novinarjem najsvetejša dolžnost delovanje za slovansko idejo. V svojem imenu in v imenu Krznariča ter ostalih tovarišev se zahvaljuje za to visoko priznanje predsednika poljske republike in poljske države. Nato je bila gostom prirejena v banski palači zakuska, nato pa so gostje odšli v mestno posvetovalnico, kjer jih je sprejel načelnik mesta dr. Srkulj. Ob 13. je priredil mestni načelnik dr. Srkulj na čast poljskim gostom slavnostno kosilo, ki se ga je v njegovem imenu udeležil občinski sve tovalec Peršič, ki je imel na banketu lep govor. Nato je govoril predsednik novinarskega udruženja Jutriša. V svojem govoru je orisal sorodnost usod Poljakov in Jugoslovanov pred vojno, med vojno in po vojni. Za njim so še govorili urednik »Gazeta Varšavske« Vižlnski, predsednik društva hrvatskih književnikov in Kola poljskega dr. Andriž, urednik »Muzike« in podpredsednik Društva poljskih kritikov Glinški, dr. Steinhofer pa v imenu poljsko-jugoslovanskega društva. Banketa so se udeležili tudi zastopniki časopisov in listov, agencij, centralnega presbiroja književnikov in ostalih intelektualcev. Resna politična kriza v Avstriji Arbeitfer-ZeHung« o vzrokih demisije vlade Vorwarts«, da socijalni demokratje niso nudili s tem pomoči meščanskim strankam, temveč, da so delali samo v interesu delavnega ljudstva. Ni pretirano, če trdimo, da se je Nemčija nahajala včeraj na robu gospodarske katastrofe. Državna banka je včeraj zopet morala nabaviti deviz za 130,000.000 mark. To sicer še ne pomeni neposredne valutne nevarnosti, vendar pa je obstojala nevarnost, da se delo zopet omeji, kar bi brezpogojno povzročilo novo brezposelnost in še- večjo krizo. Berlin, 17. junija, n. >Lokalanzeigerc je izvedel, da so se zadnje dni med vlado in državno brambo vršili razgovori, pri ka- }>rih je šlo za akcijo splošne razorožitve, a bi se s tem zagotovil javni red in mir. To akcijo bo po nalogu vlade izvila državna bramba. Srdita volilna borba na Bolgarskem Malinov proti volilnim nasiljem vlade — Nad 500 kandidatskih list s 1500 kandidati Sofij«, 17. junija. 1. Gospod Malinov, načelnik demokratske stranke, objavlja silno ostre članke proti vladnemu načinu volilne agitacije. Malinov obtožuje vlado, da vrši nasilje nad opozicijonalnimi volilci, in jo poziva, naj preneha s temi nasilnimi sredstvi, če noče izzvati spopadov. Sofija, 17. junija. 1. Bolgarska postaja od dne do dne bolj prizorišče obupnega volil- nega boja. Agitirajo na vse strani in vlagajo kandidatne liste. Bolgarija je razdeljena na 74 volilnih okrajev, pa je že do sedaj prijavljenih preko 500 kandidatnih list. Na teh listah je nad 1500 ljudi, ki jih kandidirajo za poslance. Bolgarska skupščina pa šteje samo 274 poslancev, torej je preko 1200 kandidatov več, kakor je treba. Dogodki v republikanski Španiji Izgnani primas Segura se pritožuje nad grdim postopanjem policije — Protest sv. stolice so francoske oblasti z njim zelo ljubeznivo Hendaye, 17. junija. AA. Dopisniku »Daily Maila« se je iz Španije izgnani nadškof in primas Segura zelo pritoževal nad zavijanjem španskih oblasti. Kardinal je dejal, da oblastni organi niso kazali do njega nikakega spoštovanja. Ravnali so z njim kot z običajnim zločincem. Aretirali so ga v nedeljo ponoči v Guadalajari na ukaz španske vlade. Ko je odpotoval iz tega kraja, so ga spremljali do francoske meje policijski nadzorniki in zaupnik madridske vlade. Prispel je v San Sebastian ob 4. uri zjutraj. Kardinal se je nastanil v nekem tamkajšnjem hotelu. Dejal jet, da je zelo žalbšten zaradi sprejema, ki ga je doživel v Španiji. Ko je prispel v Guadalajaro, so ustavili njegov avto in ga odvedli na prefekturo. Policijski častniki so ga suvali in mu niso pustili, da bi govoril z bratom. Nasprotno ravnale. Madrid, 17. junija. AA. Vladina odredba Ukinja v španski vojski položaj generalnega kapitana in generalnega poročnika. Najnižji generalski čin v španski vojski je zdaj čin divizijskega generala. Rim, 17. junija, n. »Osservatore Romano« javlja, da je dal Vatikan apostolskemu nunciju v Madridu nalog, naj pri španski vladi protestira proti izgonu kardinala Se-gure. Med Mussolinijem in arditi iBiiti, 17. junija, AA; Mussolini je'poslal predsedniku zbora arditov, ki je bil prejšnjo nedeljo^ v Rimu, ta-le odgovor: 6dgovarjam na pozdrav, ki ste mi ga poslali v imenu arditov Italije z vzklikom arditovskih in fašističnih bitk preteklosti in bodočnosti: Mit Delovanje italijanskega iredentističnega društva »Lega nazionale« Trst, 17. junija, n. Tukaj se je vršila seja izvršilnega odbora italijanskega propagandističnega društva. »Lega nazionale«. To društvo je že pred vojno vztrajno delovalo za italijanizacijo Istre, Gorice in Dalmacije. Pri tem delu so »Lego nazionale« izdatno podpirala razna druga društva, pa tudi službeni činitelji Italije. Pred kratkim je »Lega nazionale« svoja zavetišča In zabavišča v Julijski Krajini prepustila drugim italijanskim društvom. Tako se sedaj akcija »Lege nazionale« omejuje na Dalmacijo. Senator Anton Tacconl iz Splita je na tej seji poročal o delu »Lege nazionale« v Dalmaciji in pri tem naglašal, da je bilo v poslopjih, ki so last »Lege nazionale« otvorjenih več italijanskih šol, in sicer v Splitu, Dubrovniku, Korčuli, Šibeniku, Troglru, Hvaru in Krku. Razen tepa je bilo s pomočjo tega društva osnovanih mnogo kulturnih društev, v katerih se zbirajo Italijani iz Dalmacije. Po mnenju senatorja Taecnnija pa delo »Lege nazionale« in drugih italijanskih društev v Dalmaciji zaradi po-mnujkaiija sredstev ne more dati boljših rezultatov. Tudi sicer niso razmere ugodne za razvoj to akcije. Odvetnik Troian iz Zadra je poča! poročilo o delu deškega zavetišča na I.astovu in konvikta »Niccolo Tomaseo« v Zadru. Nevarnost vladne krize v Angliji odstranjena London, 17. junija. AA. Vlada je sprejela nekoliko izpremenjeni dodatni predlog k zakonskemu načrtu o zemljarini. Tako je bila nevarnost vladne krize odstranjena. Liberalci pa šo predložili zbornici nov predlog. Ker so nekateri dvomili, da bo mogla spodnja zbornica pravočasno razpravljati o tem predlogu, je zakladni minister Snovvden na snočnji seji dejal, da bo spodnja zbornica čim prej razpravljala o tej -zadevi. Ob prihodu poljskih žumalisfov Stiki med Poljaki in Slovenci so že stari. Ali le med posamezniki. Spominjamo le na Korytka pred sto leti in njegovo prijateljstvo s Prešernom. V splošnem smo pozneje spoznavali Poljake iz njihove literature. Najbolj smo črpali znanje o Poljakih in se navduševali za njih junake iz prevodov Sienkie\viczevih romanov; saj ga ni skoraj Slovenca, ki bi ne bil bral vsaj enega izmed njegovih del. Tudi politiki v davnem avstrijskem parlamentu so se spoznavali med seboj. Toda če se spomnimo na one čase dunajskega parlamenta, nam je nekako čudno pri srcu, ker politika poljske delegacije mnogokrat ni bila takšna, kakršne smo si želeli mi in drugi Slovani. V splošnem pa so nam bili Poljaki precej, precej neznani. Po svetovni vojni pa, ko je zopet vstala obnovljena velika Poljska, ko so se združili vsi Poljaki v eno državo, ko so padli okovi suženjstva, so postali stiki čimdalje večji. Začeli so se medsebojni obiski. In vsak, ki je bil kdaj na Poljskem, je moral prinesli čisto druge pojme o državi in narodu, kakor jih je sploh dobival iz raznih tujih časopisov. Ko so pred poldrugim mesecem obiskali Poljsko kulturni delavci in gospodarji skoraj iz vseh glavnih krajev Jugoslavije, jih je presenetila lepota mest in pokrajine ter kulturno visoko stališče in gospodarski razmah sedanje Poljske. In marsikdo je dejal, da pojde še na Poljsko, da bo lahko v miru Študiral temošnje prilike, saj je moral osramočen priznati, da si je vse krivo predstavljal ... Dejali smo, da so večinoma vsi naši ljudje črpali in žal še črpajo vesti o Poljski ii tujih časopisov in povrhu še iz nemških, ki večinoma ne vedo povedati niti ene objektivne, a kaj še navdušene besede o Poljski. Zato iskreno pozdravljamo zastopnike poljskega tiska, ki so sedaj prvič oficielno obiskali našo državo in so danes prišli k nam v belo Ljubljano, odkoder obiščejo našo Gorenjsko z Bledom in Bohinjem. Poljski tisk se je vedno odlikoval po evoji neustrašenosti, saj je bil poljski tisk oni faktor, ki je vzdrževal in netil upanje, da bo ponižana Poljska zopet vstala osvobojena in velika. In eden izmed onih, ki je v tem pravcu deloval kot žurnalist-revolu-cionar, je sam današnji — maršal Pil-eudski. V mnogočem sta si poljski in naš tisk podobna. Saj imata iste cilje. Zlasti v boju proti zunanjim nasprotnikom imamo iste pogoje in oblike. Zelo razvito je vprašanje narodnih manjšin. Mnogo, mnogo vprašanj ima rešiti tisk na gospodarsko-propagandnem polju. Kako važni bi bili čimdalje večji gospodarski stiki! Pa tudi na polju turistikebi se mogli doseči še vse drugačni uspehi, kako* so bili doseženi. Koliko vprašanj rešijo lahko ti medsebojni stiki. Na stotine dopisov ne doseže tega, kar ustvari samo en iskren pogovor med dvema strokovnjakoma. Stiki med poljskimi in jugoslovanskimi novinarji niso še takšni, kakršni bi morali biti. Poljski tovariši naj se seznanjajo z našimi prilikami iz naših časopisov in s*gencij, a obratno naši iz poljskih. Če dru-zega ne, naj doseže ta obisk izmenjavo poljskih in naših časopisov, da bodo poro-iila in medsebojno spoznavanje res iz pr vega vira, a ne iz tujih agencij, ki mnogokrat o naših skupnih razmerah poročajo — krivo. Da bi te ure, ki jih bodo tovariši iz Poljske preživeli pri nas, rodile mnogo sadu, in pripomogla, da bi se vse bolje spoznavali in potem tudi z vse večjim uspehom si medsebojno pomagali in polagoma ustvarili trdne temelje za skupno delovanje vseh Slovanov. V tem znaku še prav posebej iskreno dobrodošlico dragim nam poljskim gostom! Pozdravljeni! * * * Poljski novinarji, ki posetijo danes Ljubljano V. Gieržynski z gospo, B. Czusnowski, R. Pilarz, T. Powieki, A. Vieržinski, K. Przybilowski, A. Schonberg, M. Rogojski, S. Miszowski, Glinka, tiskovni ataše pri poljskem poslaništvu v Beogradu. Smrt bivšega ruskega velikega kneza Pari«, 17. junija. A A. Havas poroča ji Anti besa, da je tam v svoji vili Donatello umrl ruski veliki knez Peter Nikolajevih, brat pokojne kneza Nikolaja Nikolajevima. Sedanji položaj v svetovni gospodarski krizi Pesimistično presojanje v angleških gospodarskih krogih — rikanci računajo s skorajšnjim preobratom na boljše Arne- London, 17. junija. A A. Gospodarski svetovalec »Angleške banke« profesor Spra-gne je imel snoči v statističnem društvu predavanje o sedanji gospodarski krizi. Nastopil je proti trditvam nekaterih ekonomistov, da bi se trgovina z liberalno kreditno politiko osrednjih bank kaj kmalu oporavila. Predavatelj je dalje poudaril, da so ti ekonomisti pozabili razlikovati med večjo in manjšo fluktuacijo, kar je največje važnosti. S pomočjo raznih primerov je pojasnil, kaj meni pod ravnotežjem fluktuacij. Poudaril je, da je »življenje trgovine odvisno od ravnotežja med poljedelskimi in industrijskimi proizvodi. Zato pa je potrebno znižanje plač, mezd in drugih produkcijskih stroškov. Nadaljeval je, da rešitev političnih in socijalnih vprašanj ni naloga ekonomistov. Oni so tu, da ugo-tove motnje in predpišejo primerno proti-sredstvo. Po predavanju je nastala živahna debata, ki so se je udeležili raznih odlični ekonomisti in statističarji. Sir Josiach Slamp je dejal, da je glavni vzrok sedanji krizi dejstvo, da narodi ne morejo urediti pravilno mednarodne razdelitve zlata in kredita. Newyork, 17. junija. AA. Na banketu republikanskega društva v Indianapolisu je predsednik Hoover dejal, da je ameriška gospodarska kriza v veliki meri posledica slabega gospodarskega položaja Evrope, da pa pričakuje, da bodo nastopili za Ameriko v kratkem boljši časi. Francosko odlikovanje našega admirala Beograd, 17. junija. AA. Francoski poslanik Jia našem dvoru Emil Dard je priredil svečano kosilo na čast jugoslovanskemu admiralu Stankoviču. Kosilu sta prisostvovatla med drugimi generala Bodi in Čolak Antič z gospema. Ob tej priliki je izročil poslanik Dard admiralu Stankoviču red legije časti, s katerim ga je odlikoval predsednik francoske republike. Razpis o obdavčenju kotlov za žganjekuho Beogriul, 17. junija. AA. Oddelek za davke ministrstva financ je dal razpis o načinu obdavčevanja kotlov za žganjekuho, ki se izposojajo. Razpis posebno naglaša, da se mora izposojanje smatrati samo tedaj za obrt, ki je podvržena davku, če se res vrši radi obrtnega zaslužka in ne samo od slučaja do slučaja. To se bo presodilo po tem, ali ima lastnik kotla sam dosti sliv za žganjekuho. Ce jih ima, tedaj se posojanje kotla po normalniih lokalnih prilikah ne smatra za obrt, če pa nima surovin, ali če vrši izposojanje v večjem številu, tedaj se bo to smatralo za obrt. Povratek inž. Koprivnika v Beograd Beograd, 17. junija. A A. Včeraj se je vrnil iz Pariza z mednarodne konference strokovnjakov, na kateri je sodelovalo 47 držav, delegat naše kraljevine generalni direktor za gozdove inž. Koprivnik. Izvoz vina preko Maribora Beograd, 17. junija. AA. Preko vzorne in kontrolne postaje v Mariboru je bilo izvoženo v mesecu maju 162.187 litrov vina. Glavni del izvoza je šel v Avstrijo, nekaj pa v Nemčijo, Češkoslovaško in Holandsko. Brezplačen prevoz naseljencev in njihovih stvari Beograd, 17. junija. 1. Kmetijski minister je izdal pravilnik za izvršitev sklepa kmetijskega ministra št. 26.451 od 12. junija t. 1. o brezplačnem prevozu naseljencev in njihovega inventarja, o načinu plačevanja voznine za prevoz na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji, kakor tudi na privatnih železnicah in ladjah. Pravilnik je stopil v veljavo. Hkrati preneha veljati sklep bivšega ministrstva za agrarno reformo št. 26.156 od 24. julija 1926 in pravilnik št. 26.157 od 25. avgusta 1026. Jugoslovanski večer v Budimpešti Budimpešta, 17. junija, n. Tukajšnji rotarij-ski klub priredi v soboto zvečer svečano sejo in pa jugoslovanski večer na čast jugoslovanskim rotarijancem. Jugoslovanski rotarijanci odpotujejo v soboto preko Budimpešte na Dunaj na svetovni rotarijski kongres, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo. Ob prihodu v Budimpešto pri-rede madjarski rotarijanci Jugoslovanom lep sprejem, jugoslovanski rotarijanci pa bodo gostje mesta Budimpešte. Jugoslovani si bodo najprej v avtomobilih ogledali mesto, potem pa se odpeljali z ladjo na Margaretski otok. Popoldne jim glavni mestni načelnik priredi svečan banket, nakar odidejo jugoslovanski rotarijanci na Dunaj. Pričakujejo, da pride v Budimpešto preko 100 rotarijancev iz Zagreba, Beograda in iz drugih mest, kjer imajo rotarijanci klube. Potres na Japonskem Tokio, 17, junija. AA. Danes se je v več krajih Japonske čutil potres. Kolikor je dozdaj znano, ni Človeških žrtev. Tudi škoda kaže. da ni huda, vendar je treba še počakati podrobnih vesti. Šoferji ministrskih avtomobilov Briandu Pariz. 17. junija. A A. Po včerajšnji seji poslanske zbornice so kupili šoferji ministrskih avtomobilov šopek cvetja za zunanjega ministra Brianda. Ko je le-la prišel iz zbornice, so mu šoferji predali šopek v znak počastitve. Briand je bil nenavadno ganjen radi te spontane ovacije. Justifikacija dveh kmetic na Madjarskem Budimpešta, 17. junija. AA. Davi ob 6. je bila izvršena justifikacija dveh zastrupljevalk v Szolnoku. Obešeni sta bili kmetici Szabo in Cordas, ki sta zastrupili moža, očeta in tasta, Eno obsojenko so morali nesti pod vislice, ker se je onesvestila VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 17. junija, d. Verjetno Je, da bo sedanje vreme motil napad hladnih zapadnih ve trov i mrzlimi nevihtami. Sofija zopet rovari proti Jugoslaviji Sofija, 17. junija. 1. Pred nedavnim časom se e pojavil v Sofiji neki Gruber, ki se je predstavil kot voditelj tlačenega naroda in začel pogajanja z makedonstvujuščimi za osvoboditev hrvatskega naroda. Namen tega problematičnega tipa je čisto jasen in razumljiv in je popolnoma materijalne narave, lzgleda, da je Gruber ostal brez denarja in da si ga je hotel na tak način pridobiti. Ta Gruber, ki je popolnoma neznana oseba in v resnici nikogar ne predstavlja, se obnaša kot zastopnik Hrvatov. Čudno e, da mu Bolgari pripisujejo tako važnost in da sploh hočejo s takim človekom govoriti. Gruberjeva namera je povsem neresna in mora izzivati samo posmeh. Svetovna razorožitvena konferenca 2. februarja 1932 Ženeva, 17. junija. AA. Danes je generalno tajništvo Društva narodov objavilo besedilo okrožnice vsem državam Članicam Društva, pa tudi drugim državam. S to okrožnico se sklicuje splošna svetovna konferenca za razorožitev na dan 2. februarja 1932. Henderson o mednarodni poljedelski hipotekarni banki London, 17. junija. AA. Na vprašanje o načrtu mednarodne poljedelske hipotekarne banke, o katerem je razpravljala komisija za evropsko zvezo, je zunanji minister Henderson odgovoril, da bo ta banka po osrednjih bankah dajala poljedelcem v osrednji in vzhodni Evropi posojila, da bodo namesto žita pridelovali druge poljedelske proizvode. Upajo, n-gu, je zapustila soprogu Viktorju Dandu 70.000 funtov sterlingov. Zapuščina pokojnice v Evropi znaša 34.000 funtov sterlingov. Miss Universum Galveston, 17. junija, n. Za svetovno kraljico lepote — miss Universum — je izvoljena belgijska kandidatinja. V ožjo volitev so prišle kraljice lepote Zedinjenih držav, Avstralije, Danske, Nemčije, Norveške, Švedske in Francije Nova kraljica lepote je brinetka in nosi dolge lase. Velika železniška nesreča v Franciji Paril, 17. junija. A A. V Annemasse se je dogodita na tovornem kolodvoru težka nesreča, Kadi eksplozije bencina na nekem vagonu so se vneli štirje vlaki. Požar se je razširil tudi na železniško postajo, kjer sta začeli goreti dve zgradbi. De) zgradbe se je porušil in pokopal pod seboj tri osebe. Eno od teb so izvlekli mrtvo, dve pa težko ranjeni. Skoda znaša več milijonov frankov. Največje bojno letalo na svetu London, 17. junija. AA. Na letalski reviji v Hendonu, ki bo v soboto, bodo prvič javno pokazali šlirimotorno veliko bombno letalo tipa »Vickers«, ki je zaenkrat največje in najmočnejše bojno letalo na svetu. Opremljeno je s 4 motorji tipa »Rollsroyce«, ki razvijajo 1.920 konjskih sil. Letalo je dolgo 76 čevljev in 22 visoko. Krila merijo 90 čevljev. Delovni čas otrok v neindustrijskih podjetjih Ženeva, 17. junija. AA. Na današnji seji konference za delo so sklenili postaviti na dnevni red konference prihodnjega leta ves kompleks delovnega časa otrok v neindustrijskih podjetjih. Vfednarodni ženski teniški match Kastbourne, 17. junija. AA. Danes se je tu odigral mednarodni ženski teniški match med Veliko Britanijo in Francijo. Angležinje so dobile vseh 6 iger. Hudo neurje nad Nišem Beograd, 17. junija. AA. Snoči je divjalo nad Nišem in okolico hudo neurje. Okoli 23. ure je udarila strela v električno centralo, tako da je bil Naš dalj časa brez luči. Ob 2. zjutraj je vnovič udarila strela v stebre električne napeljave in jih tri podrla. Škoda je precejšnja tudi na polju. Neurje je zlasti prizadelo vinograde in sadovnjake. Silna vročina v raznih krajih Evrope Rim, 17. junija. AA. V Italiji je zavladala silna vročina. Bolnice so prenapolnjene od bolnikov, ki imajo solnčarico. V Foggiji je bilo 39” C v senci. Lizbona, 17. junija. A A. V pokrajini Alentejo e zaradi vročine umrlo pet poljskih delavcev. iHevilo smrtnih primerov bo najbrže še večje, ker se več ljudi, zadetih od solnčarice, bori v bolnici s smrtjo. Tečaji za gospodinjsko in za domačo in šolsko higijeno Oblastni odbor Podmladka Rdečega Križa priredi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer od 6. julija do 31. julija, tečaj za gospodinjstvo jo za domačo in šolsko higijeno. Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo >n moralno obvežejo za delo pri Podmladku Rdečega križa, zlasti pa za vodstvo šolskih kuhinj, ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higijene, na kateri naj sloni vse domače in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šolah snujejo tudi kuhinje Podmladka Rdečega Križa, kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladenke primeren gospodinski pouk. Tečaj bo za gospodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, a za druge predmete na Zavodu za zdravstveno zaščito mater :n dece v Ljubljani, Lipičeva ul. 2. Za pouk bo plačati po 200 (dvesto) Din. One udeleženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dobile brezplačno stanovanje v 2>Mla-diki«. Prebrano pa si bodo udeleženke preskrb-Ijevale same v gospodinjski šoli in plačevale zanjo po dnevnih cenah. Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave na oblastni odbor Podndadka Rdečega križa v Ljubljani do 30. junija 1931. Prednost imajo one učiteljice, ki že agilno sodelujejo pri Podmladku, ostate se morajo pa obvezati, da bodo delale pri Podmladku Rdečega križa. Število udeleženk se določi naknadno. O sprejemu bodo dotične posebej obveščene. Vse sprejete učiteljice naj se zbero dne 6. julija t. 1. ob 8. uri dopoldne na gospodinjski šoli ^Mladika« v Ljubljani. Stfaroupokopenci Položaj starih v pokojen cev postaja vedno bolj obupen. Cene vsakdanjih potrebščin stojijo vedi no na isti višini; najemnine stanovanj, odkar je odpravljena stanovanjska zaščita, su stalno zvišujejo v nedosegljivi meri; denarni prihranki in zaloge obleik iz prejšnjih časov so izčrpane. Vsem javnim in zasebnim nameščencem so se ponovno zvišale plače, baš zaradi naraščajoče draginje, edino stari državni v pokojen« morajo izhajali s kronsko pokojnino reducirano na dinarsko papirnato valuto. Zahteva za zvišanje pokojnin je skrajno nujna in že iz človeškega stališča neizogibna. Poleg tega je zahteva starih vpokojencev povsem legalna, saj se gla*i v originalu 61. 3. konvencije naaledstveniih držav o pokojninah, da se ima plačati pokojnine po ietero merilu, ki je bito odrejeno od bivše pristojne uprave. To meril« torej je raaumeti po duhu konvenoije v smislu valorizacije, kar odgovarja pri nas predvojni kroni pomnoženi s 40-kratnikom. Ker so se državne gospodarske prilike z ozirom na dobljeno stabilizacijsko posojilo poboljšale, je pač upravičeno v vsakem oairu pričakovanje, da se pokojnine starih vpokojencev uredijo v smislu podpisane konvencije. Dolenji Logatec Osebne vesti. 1. julija bo odšel na dvomeseS-no orožno vajo tukajšnji učitelj ib podnačelnib Sokola g. Milan Sartori. Z novim zakonom je p«»tal Dolenji Legate« sedež združenih zdravstvenih občin, in sicer za občine Dolenji in Gorenji Logatec, Planina, Ho-tederšica in Rovte. Dosedaj je bil sedež Planina. Tako dobi Logatec še Četrtega zdravnika g-Perparja »z Planine. Dr. R. Mol«: Spomini na marš Ko sem bil pred dobrim poldrugim mesecem r Varšavi, bi bil prav rad sprejet v avdi-jenco pri vojnem ministru, maršalu Josipu Pilsudskemu. a ni bilo mogoče. Saj sem bil morda edini Slovenec, ki sem prišel začetkom svetovne vojne * njim v stik ter imel priliko, spoznati njegovo veliko slovansko srce. Sledeče vrstice imajo namen, da osvežijo spomin na takratno dobo. Dne 14. avgusta leta 1914 sem bil kot rez. poročnik krakovskega dom. pehotnega polka Jt. 16 prideljen takratni »Flotili na Visli« ter dobil poveljstvo oborožene ladje »Goplane«. — Cez dva dni sem moral spremljati s svojo ladjo artilerijski transport, ki je plul na »ga-larali (veliki transportni čolni) do Sandomierza. Vodne razmere so bile radi velike suSe zelo neugodne. Prišel sem z ladjo le do Przemyko-wa, kjer je obtičala na pesku. Transport ni mogel čakati name in je odplul dalje. Po treh dneh nadčloveškega napora — okoli sto ljudi mi je pomagalo pri kopanju vodnega korita — se mi posrečilo, da sem mogel približno 7 km naprej. Ali voda je med tem tako upadla, da nisem mogel ne naprej ne nazaj. In tako sem sedel na pesku do 12. septembra, oddaljen približno 1 in pol km od izliva Du-najca v Vislo. Deževati ni hotelo, a tudi ljudje mi niso mogli pomagati, da bi spravili ladjo v »dobro« vodo. Edino to se nam je posrečilo, da smo dospeli 12. septembra t>b šestih popoldne pod Opatowice nasproti izlivu Dunajca, kjer smo se zasidrali. Tu me je že čakal orožniški narednik ter mi javil, da bo po povelju v noči evakuiral mestece, zakaj močni ruski oddelki se pomikajo proti Przeniikovu in Opatowcu. Dejal mi je še, da bom tudi jaz najbrže dobil povelje, da se umaknem. In res, ob 12. uri v noči je dospelo brzojavno povelje, da naj se takoj odpeljem v Krakov, če bi to ne bilo mogoče, naj se odpeljem v Dunajec; v najskrajnejšem slučaju pa naj demontiram ladijski stroj in vzamem s seboj težko nadomestljive strojne dele, ljudi in mu-nicijo pa naj odpravim v bližnjo vas Gr^bos-z6w. Storil sem zadnje. Ob sedmi zjutraj sem bil že v bližnjem Or?bosz«5wu. Ladja je ostala ob levem bregu, a moje moštvo in črnovojniški vod jo je na desnem bregu čuval pred eventuelnimi napadi. Ker je začelo deževati, nisem izgubil upanja, da se mi še posreči spraviti parobrod v Dunajec. Zato sem zaukazal zvečer stroj montirati. Imeli smo srečo, voda je za 20 cm narasla in drugi dan opoldne je »Goplana« bila v Dunajcu, 9 km od izliva. Bil je že skrajen čas, ker so nas že okoli 4 ure že obstreljevati Rusi iz Opatowca. Ob tej priliki ne smem pozabiti zanimive anekdote. Baš sem imel opoldne opravila pri ladji, ko mi je pripeljala patrulja okoli 70 let 5starega, krepkega Poljaka, češ, da je skinil v Opatowcu avstrijsko razstavo in jo uničil. Za pričo je patrulja navedla dva človeka, ki sta stala zraven in napravila name skrajno neugoden vtis. Zanju se jaz nisem brigal, pač pa sem vprašal nekega gostilničarja, če je mogoče, da bi bil oni možak zmožen takega dejanja. Gostilničar mi je povedal, da sta oba de-nuncijanta osebna sovražnika pripeljanega možaka in sta se najbrže hotela nad njim maščevati . Moža sem takoj izpustil in sem mu na ta način najbrže rešil življenje, kakor je postal kmalu moj rešitelj sam — Pilsudski. Dne 16. sept. bi bil moral odpluti proti Krakovu. Baš sem bil pri telefonu, da javim, da mi ni mogoče voziti se, ker sem dobil obvestila, da je pri Przemykowu blizu Visle v okopih približno 500 Rusov in bi težko prišli mimo, ko se je javil poljski legijonar, proseč me, naj bi se javil ob 12. uri pri polkovniku Pilsudskem. Odpeljal sem se z vozom v Koz-l(Vw, kjer je bil Pilsudski s svojimi legijonarji, ter se zglasil približno ob K 12 uri pri njem. Ko sem se mu predstavil, mi je dejal: »Sedaj še ni 12. ura, jaz sem Vas prosil k sebi ob Nekaj o poljskem tisku Najstarejši poljski časopis — »Mrkurjusz Polski — je začel izhajati leta 1661. Od tega leta pa do zadnje delitve Poljske je izhajalo, oziroma izšlo skupno 120 periodičnih publikacij. Izmed vseh teh. ki so deloma po večjem ali manjšem obstoju izhajale, izhaja še danes »Gazeta Waršzawska«, ustanovljena 1. 1774. Izmed 59 časopisov, nastalih v dobi 1795 do 1814, obstoja še danes samo en časopis in sicer »Gazeta Lvvovvska«, ustanovljena 1. 1811. Med leti 1815—1914 je izšlo, oziroma nastalo 3345 raznih časopisov, a večina (2220) šele v letih 1881—1914. Največ časopisov je nasta- lo v dobi osvobodilnih vojn, to je v leta 1830 do 1831, 1846—1849, 1861—1864. Cim se je zatrlo osvobodilno gibanje, so s silo prenehali tudi razni časopisi. Začetkom svetovne vojne je bilo na Poljskem 1145 časopisov, a okoli 100 se jih je tiskalo v tujini. V prvih dneh osvobojene Poljske je bilo komaj 600 časopisov. Od vseh časopisov je poleg obeh že gori imenovanih med tem časom dosegel svojo stoletnico leta 1921 še danes izhajajoči »Kurjer Warszawski«. Od novembra 1918 pa do konca 1827 je nastalo na Poljskem 3288 in prenehalo 1950 časopisov. Leta 1928 je bilo na Poljskem skoro 2500 časopisov, v tem številu pa ni všetih okoli 200 časopisov, ki izhajajo v tujini; nekateri izhajajo že več desetletij. Omenimo le »Kurjer Polski« v Milvvauke. »Dziennik Berlinski« v ila ). Pilsudskega 12. uri.« Na mojo pripombo, da je tudi meni čas drag, me je takoj sprejel. Govorila sva nemško. Svaril me je, da naj ne grem z ladjo v Krakow, naj rajši čakam, da on očisti 8 svojimi legijonarji Opatowiec in Przemykdw. Ko sem ga opomnil, da ne smem odlašati, ker imam strogo povelje, je on prevzel odgovornost. Ves razgovor je bil strogo vojaški. Ko sva končala službeni del, sem dejal, da sem Slovenec, in sem se oprostil, da sem moral z njim govoriti po nemško, a upam, da se bom kmalu naučil po poljsko. Sedaj pa je bil gospod Pilsudski ves drugačen x menoj, krepko mi je stisnil roko, ter me povabil, naj sedem. Povedal mi je, da pozna Ljubljano, da se je že vozil mimo, in se sploh zanimal za naše razmere. Imel sem priliko, zreti v njegove odkrite oči, ki znajo tako pridobivati, a tudi odbijati. Preden sva se ločila, me je vprašal, če imam kaj dosti nabojev na ladji. Imel sem jih okoli 20.000, polovico sem mu jih odstopil. Tako je Slovenec s par patronami tudi pripomogel o osvoboditve Poljske. Storil sem to rad. Saj sem prepričan, da mi je g. maršal Pilsudski takrat prav svetoval in mi morda rešil življenje. Prav rad bi se mu še enkrat zahvalil, a sedaj po — poljsko. Levi breg so legijonarji čez dva dni »očistili« in jaz seni mirno plul proti Krakowu. 20 letnica Šentjakobske knjižnice 500.000 strankam je izposodila od obstoja nad 2 milijona knjig. — Knjige izposojuje zlasti r južno Srbijo. — Sezonska podružnica na Bledu. Ljubljana, 17. junija. Na občnem zboru Šentjakobskega gospodarskega in kulturnega društva je podal knjižničar g. Rode zanimivo poročilo o delovanju Šentjakobske knjižnice. Knjižnica zavzema vodilno mesto med našimi ljudskimi knjižnicami, ker izposodi več knjig kot vse druge ljudske knjižnice v Dravski banovini. Vsako leto se vpiše vanjo okoli 1000 novih izposojevalcev. V zadnjih treh letih je izposodila 129.756 strankam nad 2 milijona knjig. Najlepši dokaz knjižničnega razvoja in njenega kulturnega bogastva je glavni imenik knjig iz leta 1928, ki obsega 400 strani. Ta imenik je, kolikor se tiče slovenske literature, najpopolnejše delo te vrste. V njem je obseženo vse naše slovstvo s prav majhnimi izjemami od leta 1870. Sistematična ureditev kataloga je bita mogoča le s sodelovanjem direktorja licealne knjižnice g. dr. Šlebingerja. Katalog je g. Rode sestavljal z dr. Šlebingerjein 6 mesecev. Stal je nad 70.000 Din in obsega dela v 10 jezikih. Lani smo izdali dodatek v 7 jezikih onih knjig, ki smo jih dokupili po izdaji prejšnjega imenika. Ne mine dan, da ne bi šle naše knjige širom naše države, zlasti v bivšo mariborsko oblast in v južno Srbijo. Da tem svojim zvestim odjemalcem nudimo čim večje ugodnosti, smo jim izposojilni rok podaljšali, da lahko naš čitatelj v Štipu, Prizrenu, Zaječaru, Skoplju in Banjaluki obdrži knjigo 6 tednov, a plača le enkratno pristojbino. Zanimivo je, da izposojamo v Zagreb hrvatske knjige. Če pojde tako naprej, bo imela knjižnica v nekaj letih tolik poštni promet, da si bo morala ustanoviti poseben oddelek. Kakor pred tremi leti, so osnovali letos za poletno sezono podružnico na Bledu. Prevzel jo je v oskrbo »Putnik«. Poslali so na Bled 800 knjig najboljših pisateljev v 6 jezikih. Za take naše sezonske podružnice se potegujejo pri nas tudi nekatera druga letovišča. Knjižnica je 31. maja t. 1. zaključila svoj 20-letni obstanek. To je jubilej dela in vztrajnosti. Poslovala je nepretrgoma 20 let in v tem času Berlinu, »Narodowiec« v Lille. Leta 1928 je prenehalo izhajati kar 300 časopisov. Danes je stanje približno to-le: 2200 listov izhaja v republiki, okroglo 175 v tujini, torej skupno 2375 periodičnih časopisov. Po jeziku izhaja v republik okroglo 1750 ali 80 odstotkov. Drugi časopisi so pisani v židovskem in hebrejskem jeziku (okroglo 170), v nemškem (135). ukrajinskem (85) itd.; dva sta v esperantu in 1 v češkem jeziku. Izmed poljskih časopisov je dnevnikov in onih, ki izhajajo dvakrat na teden 290, tednikov 525, drugih časopisov je 935. Predaleč bi vedlo, če bi hoteli našteti časopise po vsebini, ki je diferencirano približno kakor vse ostalo svetovno. Nas bo morda najbolj zanimalo, da šteje n. pr. vojaški tisk oko- li 20 periodičnih časopisov. Čudno se nam pa zdi, da je mladinski periodični tisk tako majhen in obsega komaj 5 časopisov. Res pa je, da ima skoro vsak dnevnik in tednik svojo mladinsko prilogo. Strokovni tisk je zelo bogat. Zelo zanimiv je specialni tisk. Izhajata dva prav lepa časopisa za bibliofile. 4 šahovski časopisi, okoli pet (!) za posredovanje zakonov i. t. d. Ako razdelimo tisk po mestih, stoji Varšava na prvem mestu. V Varšavi izhaja okoli 500 periodičnih listov, samo dnevnikov 35, od teh 25 v poljskem jeziku. Potem sledi Lw6w s približno 180 publikacijami (140 poljskimi, 25 ukrajinskimi in 15 židovskimi). Krak6w in Poznanj imata po 150 publikacij. Katowice ima vzgojila celo generacijo. Mnogo uglednih naših mož, ki delujejo danes uspešno na kulturnem področju, je naši knjižnici dobivalo prvo izobrazbo izven šole. Naša knjižnica je postala danes tako potrebna med nami, da brez take knjižnice ne bi mogli več shajati. G. Rode se je zahvalil vsem, ki so podpirali knjižnico v zadnjih treh letih. Poleg dr. Šlebin-gerja je imel predsednik g. Likozar mnoga pota in posredovauja v prid knjižnici in odvrnil marsikatero nepriliko, ki bi jo bila sicer lahko zadela. Po njegovem prizadevanju smo uživali tudi naklonjenost g. župana dr. Puca, zato se obema kot knjižničar najlepše zahvaljuje in ju prosim še nadalje podpore. 25 družin vrženih v be Jo Zopet redukcija pri rudniku r Zagorju. Zagorje, 7. junija 1931. Pretekli petek smo začeli »fajrati« radi nekaterih nujnih del na novozgrajeni normalno-tirni progi in na separaciji. Vsak nov stroj v naš dolini vzame kruha nekoliko delavcem, in to se je zgodilo tudi sedaj. Komaj je prišla nova lokomotiva, ki je vzbudila zanimanje rudarske mladeži, že se je razširila vest, da je zopet podjetje reduciralo delavce na nakladišču takozva-ne »rampe«, da so delavke na seperaciji dobile odpoved, kakor tudi delavke v »borovniku«. Ta udarec je zadel v živo do 25 družin, katerim edina opora je bil očetov zaslužek, ki je bil zadnji čas zaradi pogostega praznovanja tako majhen, da si družine niso mogle privoščiti niti črnega kruha. Ako pa pomislimo, da so na rudniški separa ciji in v kamnolomu v »barovniku« bile zaposlene večinoma vdove ponesrečenih ali predčasno umrlih rudarjev ali pa žene s številnimi otroci, nam bo jasno, da je tudi tukaj potrkala na vrata bedaa, kakršne si človek ne more misVi. Dela sedaj ni najti pri nas nikjer, izseliti se je nemogoče, ker delavec nima potrebnega denarja, tako da je na domači grudi obsojen na popolno obubožanje. Mogoče pa bi se dalo le vseeno najti izhoda iz te kritične situacije. Predsednik kraljevske vlade gosp. Peter Zivkovič je ob priliki službenega poseta v slovenskih krajih priporočil rudniškim ravnateljem, naj se kriza rešava tako,, da se da živeti vsem delavcem, ki so navezani samo na zaslužek pri predsedniku, ako pa stvar ne gre drugače, naj se jih zaposljuje izmenjaje. Odpuščeni delavci se nadejajo, da bo posredovala tudi kr. banska uprava, ter dosegla pri podjetju, da teh obupanih družin ne bodo kar vrgli v najstrašnejšo bedo in pomanjkanje, zlasti ker so to delavci, ki so po nekaj desetletij zaposleni pri TPD in so navezani z družinami vred na zaslužek pri rudniku. Zborovanje Narodno strokovne zveze v Trbovljah Trbovlje. 17. junija. Včerajšno člansko zborovanje Narodne strokovne zveze, ki se je vršilo ob 15. uri v dvorani Forte, je pokazalo, da se rudarsko delavstvo vedno bolj navdušuje za narodni delavski pokret, v katerem vidi edino rešitev iz težkega položaja. Zborovanja se je udeležilo okrog 300 članov, ki so pozorno sledili izvajanjem predsednika g. Korena, ki je v prvi vrsti poročal o sklepih seje upravnega odbora NSZ v Ljubljani. Ti sklepi so se nanašali na bližnje mezdno gibanje oziroma sklepanje nove kolektivne pogodbe. Narodna strokovna zveza stoji na stališču, da se delavski položaj absolutno ne sme poslabšati, kajti delavstvo je zaradi dolge rudarske krize tako izčrpano, da bi vsako zmanjšanje dosedanjih prejemkov pomenilo še hujšo socijalno krizo. Zato se bo Narodna strokovna zveza borila za to, da se stara kolektivna pogodba podaljša. Koren je dalje poročal o sklepih kongresa narodnih strokovnih zvez Cehoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Bolgarske, ki je vršil meseca maja v Pragi, na katerem se je ustanovil mednarodni delavski odbor navedenih držav. Dalje je Koren še poročal o porastu narodnega strokovnega gibanja v vseh krajih naše banovine preko 115.000 prebivalcev in 50 publikacij (40 poljskih in 10 nemških). Toruri ima okroglo 55.000 prebivalcev in 20 publikacij; vse so poljske! V tujini je najbolj zastopan poljski tisk v Ameriki. Potem ima mnogo časopisov tudi Nemčija. Tudi Harbin v Kitaju ima 3 poljske publikacije. Crnovice v Bukovini imajo 2 publikaciji. Po obsegu naklade omenjamo sledeče časopise in le zavidamo naše brate, da je njihov tisk tako razširjen: »Ilustrowanj Kurjer Codzienny« v Krakovu z jako lepo nedeljsko poučnoliteraturno pra-logo; dobi se tudi dnevno naprodaj v Ljubljani — izhaja dnevno približno v 100.000 izvodih. »Kurjer Warszawski« v Varšavi do 100.000 naklade. »Kurjer Poznanski« in »Dziennik Poznanski« (od 40.000 do 60.000 izvodov). Izmed političnih časopisov kot zastopnikov različnih strank je: »Gazeta Warszawska« narodno-demokratska. »Glas Pravdy«, »Epoka« sta organa vladnega bloka; »Rzecz pospolita« v Varšavi organ krščanskih demokratov; »Czas« v Krakovu je konservativen«. »Robotnik« v Varšavi, »Napr-z6d« v Krakovu in »Dziennik Ludowy« v Lvovu so glasila socialuo-demokratične stranke. Izmed agencij navajam »Pat« (Polska Agčnc-ja Telegraficzna), »Pap« (Polska Agčncja Pu-blicystyczna), »Lapi (Ludova ageneja prasovva) i. dr. Zastopnike imajo te agenture skoro po vseh mestih doma, a tudi po drugih večjih centrih v tujini. in cele države, kar dokazuje, da je jugoslovanski delavec zavrača ponujano mu pomoč iz tujine. ker je uverjen. da mu more dati pravo zaščito in pomoč le njegova domovina Jugoslavija. zato jo tudi on podpira, da bo močna in velika. Za g. Korenom, katerega izvajanja so navzoči z navdušenjem sprejeli, je povzel besedo g. Štruc, ki jo apeliral na Članstvo, da podvojijo agitacijo za svojo strokovno organizacijo. Nato je poročal g. Škrinjar kot delegat glavnega upravnega odbora Bratovske skladnice o letnem računskem zaključku bratovske sklad-nic«, ki ga je vzelo članstvo z odboravanjem na znanje. Ob 19. uri se je pa vršil setanek vseh kulturno-prosvetnih, dobrodelnih, športnih in drugih društev, katerega je sklicala Narodno strokovna zveza zaradi razgovora, kako bi se organiziral javni manifestacijski shod na Vidovdan v Trbovljah. Skoraj vsa društva, ki so bila vabljena razen onih, ki so ta dan vsled lastnih prireditev Izven Trbovelj zadržana, so ponudila sodelovanje pri tej narodni manifestaciji. Sklenilo se je, da se Vidovdan proslavi kot narodni praznik s tem, da se narodno delavstvo korporativno udeleži službe božje za padlimi kosovskimi junaki, dalje, da priredi po službi božji velik manifestacijski shod vsega narodnega delavstva in narodnega mišlefega prebivalstva sploh. Na večer pred tem bo v dvorani Forte predavanje o Kosovem. Narodna strokovna zveza bo izdala na prebivalstvo javen oklic, da se proslave Vidovega dne v čim večjem številu udeleži. Sokolstvo Zlet Sokolstva na Jadranu Drugi predzletni dan vojske in mornaric«. Po krasno uspelem prvem predzletnem dnevu srednješolske mladine v okviru zleta Sokolstva na Jadranu, se vrši v soboto 20. in nedeljo 21. t. m. drugi predzletni dan, nastop vojske in mornarice. Za nastop vlada veliko zanimanje po celi primorski banovini. Bo to velika vojaško-sokolska manifestacija, kakrSne Split še ni doživel. Impozantni nastopi naše junaške in hrabre vojske ter mornarice bodo občinstvo navdušili do entuzijastičnih manifestacij. Kdo izmed udeležencev I. vsesokol-skega zleta v Beogradu se ne spominja onih nepozabnih nastopov, ki so zadivili ne le naš narod, ampak predstavnike tujih držav. Delegat francoske armade je izrekel laskavo priznanje: naši junaški vojski, enako atašeji nam prijateljskih držav. Pehota nastopi z vajami s puškami, mornarica pa bo izvedla vaje z vesli in simbolične vaje »Za dom in bojni grom« ter raznoterosti, ki bodo vzbudile posebno zanimanje gledalcev. Mornariške nastope bo vodit znani sokolski strokovnjak naš rojak kapetan brat Ivan Kovač. Spored II. predzletnega dne je naslednji: V petek 19. t. m. ob 19. seja sodniškega zbora v Sokolskem domu. V soboto 20. t. m. ob 5. zjutraj tekme vojske in mornarice na zletišču, ob 16. tekme mornarice v veslanju s 12 in 8 vesli. V nedeljo 21. t. m. ob 6. zjutraj skušnje vojske in mornarice za javni nastop, ob pol 10. zbor vojske in mornarice za povorko, ob 10. povorka po mestu in pozdrav vojski in Sokolstvu na Francoski obali. Ob 17. javna telovadba: 1. vaje s puškami — vojska, 2. vaje z vesli — mornarica, 3. skupine — vojska, 4. orodne vaje in raznoterosti — mor-naurica, 5. jutranje vežbanje — vojska. 6. za dom in bojni gram — mornarica, 7. vlečenje vrvi in štafetni tek 100 krat 10 — mornarica, 8. piramide na štirih krilih — mornarica. 9. bojna scena — vojska. Vabimo članstvo iz Dravske banovine, da se udeleži po možnosti tega predzletnega dne. Legitimacije za znižano vožnjo se dobi pri Jugoslovanski Sokolski Matici v Narodnem domu. Zdravo! , Sokolski listi. Jan Pelikan: Dr. Miroslav Tyrš. Jugoslovanska Sokolska Matica je izdala te dni zanimivd' brošuro o dr. Miroslavu Tyršu, ki Jo Je spisal brat Jan Pelikan, na naš jezik pa prevedel brat Franjo Malin Iz Novega Sada. Pisec obširno opisuje delovanje ustanovitelja Sokolstva od mldih nog do njegove smrti leta 1884. Brošuro vsem bratskim društvom toplo priporočamo, zlasti bratom prosvetarjem bo ob priliki proslav stoletnice Tyrševega rojstva dobro služila. Cena 3 Din. Naroča se pri Jugoslovanski Sokolski Matici v Ljubljani, Narodni dom. Poljski tisk je bogat in dobro organiziran in sloji na visokem stališču; zlasti informacijska služba je spretno organizirana. V nacionalnem oziru in osvobodilnem delu je storil več kot svojo dolžnost. Koliko novinarjev je moralo svoj čas v emigracijo, a kolikim so sibirske katorge prikrajšale dragoceno življenje! 2urnalistične organizacije na Poljskem. Poljski novinarji so organizirani v sindikatih. ki tvorijo centralno organizacijo »Zwiazek Syndykat6w Dztennikarskich« (zveza novinarskih sindikatov); zveza je udružena tudi v internacionalni federaciji (FedefStion Internationale des Journalistes). Poleg sindikatov je še mnogo novinarskih društev, ki imajo značaj klubov. Del pokrajinskih novinarjev in založnikov je organiziranih v Zvezi pokrajinskega tiska »Zwiazek Prasy Provvincjonalnej«. Tudi za materialno samopomoč novinarjev je preskrbljeno. Obstoja namreč dobro organizirana »Zavarovalna in pomožna blagajna poljskih pisateljev in novinarjev (»Kasa przezornošci i Pomoči dla Literatov i Dziennikarzy Polskich). Nepoljski novinarji imajo svoje lastne narodne organizacije v društvih in klubih; ven, dar so kot sindikaliziranj žurnalisti kot na rodnostne skupine člani sindikatov. Najvišjo organizacijo pa tvori že preko 12 let obstoječa novinarski visoka šola pod imenom »Wyzsza Szkola Dziennikarskac. Da je nastala in obstoja ta lepa institucija, se ima zahvaliti »Društvu za pospeševanje študija no> vinarskih ved«. Jz Dpavslie d V odboru banskega popisnega odbora so bili poleg gospodov, katerih imena smo objavili še gg.: Knez Aleksander, veletrgovec, dr. Pipenbacher J., gimnazijski ravnatelj v p., dr. Rupnik Ivan, delegat fin. min. v p. in VVester Josip, višji šolski nadzornik v p. Službeni list kraljevske banske urave Dravske banovine št. 36 z dne 18. junija 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o pobijanju malarije. — Zakon o ustanovitvi novega sreza metliškega s sedežem v Metliki. — Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni hrambi. — Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah od 5. decembra 1929. — Zakon o izpremembi naredbe ministra za promet z dne 30. maja 1922, št. 16.276, o zavarovanju državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode. — Zakon o izpremembah uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi. — Zakon o izpremembi zakona o žandarmeriji (prožništvu). — Uredba o razporedu zvanični-skih in služiteljskih zvanj v resortu ministrstva sp notranje posle. — Pravilnik o opravljanju Jspita za merilce pri javnih zavodih za meritev. — Naredba agranjm oblaslvom. — Navodila za izvrševanje proračuna razhodkov in dohodkov sa leto 1931/1932. — Navodilo o občem pravnem postopku. — Odločba ministra za socialno politiko in narodno zdravje o delovni zaščiti pomožnega osebja. — Pojasnila k §§ 58, 77 in 182 zakona o gozdih. — Rešitev o izpremembi mej katastrskih uprav. — Razglas o plačevanju trošarine na pnevmatiko in tovorne avtomobile. — Objave glede pobiranje občinske trošarine v letu 1931. d Počitniška kolonija krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani bo letos v Polhovem gradcu. Krajevni šolski odbor v Polhovem gradcu nam je dal na razolago šolske prostore za meseca julij in avgust, tamkajšni krajevni odbor Rdečega križa nam je pa z vso ljubeznivostjo pomagal pri pripravah. Obema korporacijama se najiskrenejše zahvaljujemo. d Slovensko planinsko društvo naznanja, da bo Triglavski dom na Kredarici 21. t. m. odprt, popolnoma oskrbovan pa bo od 28. t. m. dalje. Vrh Triglava je že dostopen, nakar turiste opozarjamo. d »Grafika«, moški pevski zbor v Ljubljani, odpotuje danes na pevsko turnejo v Prago, Lažne Podebrade in na Dunaj. Turneja bo obenem uudiln članom »Grafike« vpogled v razna tiskarska velepodjetja, ki jim bodo pričala o naglem razvoju tiskarske obrti izven naših meja. »Grafika« je iz 26 pevcev sesloječ zbor, ki ga vodi g. prof. A. Grobming. Program koncertov »Grafike« ima namen pokazati bratskemu češkemu narodu, kaj in kako se poje pri nas, ter tvori izbor skladb iz naše glasbene literature in sicer v prvi vrsti narodne pesmi in skladbe, ki so z njimi v zvezi, v drugi vrsti pa umetne pesmi, med drugimi tudi balado češkega rojaka Fiirsterja, ki je vse svoje življenje in vse svoje bogate zmožnosti daroval Slovencem in s tem ojačal tesne vezi, ki spajajo Slovence z velikim češkim narodom. »Grafiki« želimo na pot mnogo pevskih uspehov. Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Vse p. n. Ciril-Metodove podružnice vljudno opozarjamo, da se bliža večer pred godom slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda 4. julija, ko se prižigajo kresovi širom Slovenije. Družba sv. Cirila in Metoda prosj vse svoje podružnice, da potrebno ukrenejo, da se zažgo kresovi n a gorah in vrhovih naše domovine, da i njimi ožarjena ddhiovina utrdi našim zasužnjenim bratom vsenaokrog up in nado v boljšo bodočnost. Kresovi naj bodo vidni znak naše ljubezni do zatiranih. — Morebitne zbirke v korist naši obramben! družbi dobrodošle. d Učiteljstvu in javnosti sporočamo, da se cerkljanska šolska proslava in razstava vrši za šolo in učiteljstvo v Četrtek 25. junija t. 1. o priliki skupnega zborovanja kranjskega in kamniškega učiteljskega društva. Javna šolska proslava (razvitje prapora, razstava) bo pa na Vidovo nedeljo 28. junija t. 1. od 9. do 11. ure, popoldne pa po odkritju spominskih plošč Da- I N KOllNIKA TVORNI!A CIKORIJI LJUBLJANA OKUSNA IN ZDRAVA Kolinska kavai Vorinu Jenku in Ignacu Borštniku s šolsko pri-reditvo v Društvenem domu. Vsi oni, ki 'jim je do vožnje (avto) in obeda, naj se takoj pri-glase in navedejo dan udeležbe, da moremo priskrbeti vse potrebno. — Šolski upravitelj v Cerkljah. d Sožalje Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo. Zveza je poslala zvezi francoskih konzumnih zadrug kot osrednji zvezi delavskih zadrug v Franciji sožalno pismo ob priliki nesreče, ki se je pripetila 14. t. m. v ustju Loiree s parnikom »St. Philbert«, kjer se je ponesrečilo nad 400 sodrugov. d Kazbojništvo na cesti Brežice—Bizeljsko. V gozdu Dobrova na banovinski cesti Brežice— Bizeljsko je izvršil 331etni Andrej llorvatuš iz Bizeljskega razbojništvo nad trgovskim učencem Francem Lipjem in mu s silo odvzel zavoj s štirimi škatlami »Sava« cigaret, 50 zavojčki savskega tobaka, 100 cigar in 50 škatlic vžigalic v skupni vrednosti 549 Din in nato neznanokam pobegnil. Za Horvatušem je uvedeno zasledovanje. Pri slabostih je naravna »Franz Josefo-va« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« grenčice, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Jo-sefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 Cjubljana Četrtek, 18. junija 1931: Gervazij. Pravoslavni: 8. junija: Dorotej. Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu. * ■ Ljubljanske in okoliške pevce prosimo, da se v obilnem številu udeleže koncerta poljskega pevskega zbora »Echo« iz Krakovega, ki se vrši v ponedeljek, 22. uri v Filharmonični dvorani. Vsa pevska društva vabimo nadalje, da se udeleže z vsem zborom ali vsaj po zastopstvu proslave odkritja spominske plošče Davorinu Jenku, kii se bo vršila na Vidov dan ob pol 15. uri v Cerkljah pri Kranju. O prihodu in eventualnem sodelovanju naj društva obveste pravočasno upravo Hubadove župe JPS. ■ Sokolsko društvo Ljubljana II. javlja pre-tužno vest, da je preminul njega dolgoletni zvesti član brat Anton Bajec. Predragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti danes popoldne ob 16. v civilni obleki s sokolskim znakom. Zbor članstva na Tržaški Cesti št. 34. Dragemu bratu ohranimo časten spomin! Zdravol ■ Omladinski klub »Južnoslovcnska Iskra« v Ljubljani ima svoj redni članski sestanek v soboto 20. t.. m. ob 20. zvečer v svojih društvenih prostorih hotela Tivoli II. nad s tv. Vabimo vse naše prijatelje in somišljenike, ki jim je močna in enotna Jugoslavija pri srcu, da stopijo v naš omladinski klub. Za člane prisotnost obvezna. Dnevni red: društvene zadeve in predvidena proslava Vidovega dne. — Odbor. ■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. uri obvezna vaja vsega zbora. ■ Kraljičina Ludka, ki jo je odnesel oblak in jo je z gorskega grebena ugrabil podzemski duh Hriibovndk Gromovnik, se je srečno rešila ih vabi vse mlade sestrice k sebi na poset. Pridite v opero 19. t. m. ob ’A6 kjer boste videli njeno zgodbico še enkrat. ■ Razstava naših likovnih umetnikov na ljubljanskem velesejmu paviljon »K« je otvorjena samo še danes med 10. in 18. uro. ■ Operna šola je poseben oddelek državnega konservatorija v Ljubljani. Gojenci, ki posečajo operno šolo, bodo imeli v ponedeljek 16. t. m. iu v sredo 17. t. m. dve javni produkciji v dramskem gledališču. Začetek ponedeljkove javne produkcije je točno ob 5. uri popoldne. Vstopnice od 2 do 10 Din so v predprodaji ves dan pni dnevni blagajni v operi, zvečer od A20. ure dalje pa v drami. II. produkcija je nastop operne šole, ki jo vodijo deloma ga. Skeiij-Medve-dova, deloma pa kapelnika Neffat Anton in dr. Švara bo ob 20. uri ravnotako v dramskem gledališču. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Marija Lukane, 83 let stara, bivša kuharica, Japljeva ulica 2; Marija Faval, roj. Žagar, 72 let stara, posestnica, vdova nadoficijala drž. žel. Medvedova c. 38, Anton Bajec, 65 let star, vrb Bar in posestnik, Tržaška c. 34. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje! ■ Dve nesreči. V bolnišnico so pripeljali 4-letno Erno Oberškovo, hčerko sprevodnika drž. žel. iz Most, k) je padla s klopi in si zlomila desno roko, in 5-letnega posestnikovega sina Franca Keršiča iz Borovnice, ki ga je po nesreči povozil lastni oče. ■ Nesreča pri regulaciji Ljubljanice. Samski delavec Franjo Saka, uslužben pri tvrdki Dukič, je na Vrazovem trgu, kjer regulirajo Ljubljanico, pri odpenjanju praznega priklopnega voza od tovornega avtomobila tako nepravilno ravnal, da mu je spojno oje padlo na desno nogo in mu jo v spodnjem členku izpahnilo. Sako so z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. ■ Onemogel na cesti. Na Dunajski cesti poleg Stadiona je prišlo delavcu Ivanu Berčiču z Ježice radi stare bolezni tako slabo, da je neza- vesten obležal in so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v bolnišnico. ■ Ogenj v Slomškovi ulici. V torek ob 2020 je opazil stražnik Perčič ,da se vali iz kleti Hiše št. 6 v Slomškovi ulici sumljiv dim. O tem je takoj obvestil poklicne gasilce, ki so ugotovili, da se je vnel v kleti poleg dimnika zaboj s smetmi in žaganjem. Ogenj so gasilci brez brizgalne pogasili. Lastnica Emilija Kovačeve ne trpi nobene škode. ■ Pes ga je popadel. Šoferja Pavla Cundra je opolnoči popadel na Lepi poti pes kovaškega mojstra K. in mu raztrgal hlače, vredne 600 Din. ■ Tudi klobuki so dobrodošli. Orožniškemu naredniku-vodniku v p. Ignacu Dobnikarju, stanujočemu na Žabjaku št. 3 je bi! ukraden v gostilni pri Mraku na Rimski cesti sivorjav klobuk, vreden 150 Din. Tat je klobuk snel z obešalnika in z njim neopaženo izginil. ■ Zopet kolo ukradeno. Ključavničarskemu pomočniku Francu Novaku je bilo ob 21-30 ukradeno ž dvorišča gostilne Lasan na Vodnikovi cesti kolo »Waffenrad« vredno 1000 Din. Kdo je ukradel kolo, se ne ve, ker je bila takrat gostilna polna gostov. ■ Tatvina naočnikov. V kopališču v Kolezijd so bili ukradeni trgovskemu potniku Viktorju Janušu naočniki z zlatim ohklepom, vredni okoli 160 Din. M ftlavibcv m Vrnitev župana. V ponedeljek, dne 2. t. m. se vrne s počitnic mestni župan g. dr. Alojzij Juvan in zopet prevzame županske posle. m Radi kialitete in cene — saino »Karo čevlje!« 98:, m Matura. Na tukajšnji višji realni gimnaziji je naprava! kot privatist maturo trgovski sotrudmik Julij Gorup iz Maribora in pojde v jeseni na novinarsko visoko šolo v Prago. Čestitamo. m Šolska prireditev v Reki. šolska mladina v Reki pri Hočah bo v nedeljo 21. t. m. ob 15. uri popoldne priredila pravljično igro »Rožica«. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Sprejem gojencev. Poveljstvo topničarske podčastniške šole v Čupriji razglaša, da sprejme v tekočem letu 150 gojencev v starosti od 17 do 21 let. Natančnejši podatki se dobe pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11. m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Moderne kopalne obleke in kopalne čevlje itd. — H. J. Turad, Aleksandrova c. 7. 1411 m Razvitje skavtskega prapora. V nedeljo, dne 21. t. m. bodo mariborski skavti razvili svoj prapor. Razvitje bo zaključek propagandnega tabora, ki se bo vršil od 19. do 21. t. m. Pričetek slovesnosti bo ob 10.30 v Mestnem parku pred spomenikom kralja Aleksandra. Po slovesnosti bo obhod po mestu in odhod v taborišče v Limbuškem gozdu. Praporu bo kumoval« ga. Ivanka Lipoldova. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Mednarodne rokoborbe. V torek so nastopili sledeči pari: v odločilni borbi Romun Teca-scu proti Csontasu (Sedmograška), obojestransko je bila predvajana lepa in fair borba; zmagal je v 24. minuti Csomtas. Sledila sta Frank (Nemčija) in Krajčevič (Zagreb). Frank ni imel težkega dela, v 4. minuti je širokoplečega Zagrebčana s sigurnostjo položil na hrbet. Tretji par sta tvorila zamorec Tom Sayer in Bogner (Madžarska). Borba je končala v 25. minuti neodločeno. Celje * Seja mestne občinske uprave bo v petek 26. junija ob 18. v posvetovalnici na mestnem načelstvu. . Svečana otvoritev Obrtnega doma bo v nedeljo 19. julija. Ob 9. bo blagoslovitev in otvoritev razstave obrtne nadaljevalne šole. Ob 10-30 bo v veliki dvorani okrožni zbor obrtnikov, ki ga bo priredila Zveza obrtnih društev Dravske banovine. * Uspeli celjskega kiparja. Na razstavi, ki jo je priredilo umetniško društvo Cvijeta Zuzorič v Beogradu, je kupil Nj. Vel. kralj bronast kip, delo profesorja celjske gimnazije g. S a j e v i c a Ivana. G. profesorju iskreno čestitamo! * »Turki na Slevici« je delo skladatelja Antona Foersterja, ki ga bo izvajalo CPD na svojem velikem vokalno-orkestralnem koncertu v soboto 20. ter v nedeljo 21. junija v 'Celjskem domu. Prvi del koncerta je posvečen jubileju skladatelja Sattnerja. Naj nihče ne zamudi ta izredno zanimivi koncert. * Izlet na Peco dne 4. in 5. julija. Mežiška podružnica SPD priredi 4. in 5. julija ob svoji petletnici velik kres na Peci v čast sv. Cirilu in Metodu. Na predvečer bodo goreli velikanski kresovi in ognjemet v spodbudo bratom preko meje. Drugi dan v nedeljo bo ob 9. uri služba božja, ki jo bo opravil član Aljaževega kluba v Mariboru. Pri maši bo svirala rudniška godba iz Mežice. Po maši bo koncert te godbe. Postavljenih bo več šotorov za prenočevanje. Savinjska podružnica SPD se namerava te slavnosti udeležiti. Če se priglasi do torka 23. junija vsaj 10 članov, bo polovična vožnja. Prijave pri g. Vrtovcu ter g. Kranjcu v Celju. * Glasbena šola in Glasbena Matica v Celju zaključi šolsko leto na Vidov dan z razdelitvijo šolskih spričeval. Šolski nastopi gojencev in gojenk so nazorno pokazali delovanje in razvoj šole. Mesečna učnina se ravna po razredu, v katerem se gojenec nahaja. Šolnina je za vse kategorije razmeroma nizka in omogoča tudi revnejšim temeljito glasbeno vzgojo. S stopnjevanjem razredov se primerno stopnjuje tudi mesečna šolnina z ozirom na podaljšani učni čas, ki je radi večjega obsega učne snovi potreben. Vendar je dana možnost izbire glede podaljšanja učnega časa vsakomur, ne glede na razred in stopnjo — torej tudi začetniku, ako prispeva ono šolnino, katera je predpisana višjim razredom, ki uživajo vsled višje šolnine podaljšan učni čas. Za vse gojence, stare in nove, se ■ vrši vpisovanje od 20. t. m. do 1. julija, vsako- krat popoldan, zlasti, če ima kdo posebne želje glede izbire' učiti Ija. Pri vpisu še plača 10 Dm vpisnine. * / roko v cirkularko. Včeraj dopoldne je 64-lelni delavec pri Sodinu Gaber Ivan, doma iz Škofje vasi. prišel z levo roko v cirkularko, ki mu jo je hudo poškodvala. * Nezgode. V torek popoldne je 6-letna Oze-bek Ljdmila v Škofji vasi pri igri tako nesrečno padla, da si je izpahnila nogo in roko. Z mariborskim avtobusom so jo prepeljali do celjskega kolodvora, odkoder jo je rešilni avto prepeljal v javno bolnico, r- ključavničarju g. Globočniku zaposlenemu vajencu 17-letnemu Šušteršiču Lucijanu so včeraj v delavnici padle velike škarje na desno roko in mu jo poškodovale. Fant je moral v javno bolnico. Bled Javna zahvala. Vsem ki so kakorkoli pripomogli. da se je vrši! poučen avtobusni šolarski iziet na Koroško, naj bo izrečena na tem mestu javna zahvala. Posebno pa velja zahvala gospodu dr. Janežiču, zobozdravniku in blagajniku krajevnega šolskega odbora, ki je z lastno pomočjo mnogo pripomogel, da je izlet na Koroško uspel nad vse zadovoljivo. Mladina mu bo ostala trajno hvaležna. Otvoritev pisarne »Putnik«. Pred kratkim je bila otvorjena na Bledu pisarna »Putnik« v prostorih pri »Jeklerju, kjer je nameraval otvor-ili gospod Matko Ulčar svojo modno trgovino.- Prihod sezijskih poštnih uradnikov. Ker je prišel v nedeljo 14. t. m. na Bled Nj.. Vel. kralj Aleksander s svojo ljubo družino, so prišli tudi sezijski postni uradniki, ki so prideljeni na službovanje pri brezžični brzojavni postaji. Ljubljanska poštna direkcija je na to odgovorno mesto imenovala, kakor vsako leto gg. Rajka Koritzkega in Vaca Kunsta. Zanemarjene stopnice. Na ozki peš poti, ki pelje iz hotela Zake na posta jo Bled Jezero, so lesene stopnice silno zanemarjene. Ponekod jih sploh ni. Odločujoči činilelji se naprošajo, da oskrbe nove stopnice. Izguba zlatega uhana. Pred kratkim je gdč. Zakonik TilČ.i, uradnica pri Slavcu, izgubila na poti od postaje Bled-Jezero do trgovine Izlakar zlat uhan. Pošten najditelj se naproša, da ga vrne proti nagradi v pisarni gradbenega podjetja Slavec. Nedeljski letoviščarji na Bledu. V nedeljo jo bilo na Bledu zelo veliko letoviščarjev. Obiskalo je Bled nad 700 izletnikov, ki so dospeli 6 posebnim vlakom. Njihov vodja g. prof. Pavlič s Celja jim je razkazal Bled in okolico. Ob 4. uri popoldne je bil v Zdraviškem domu koncert, ki ga je priredilo pevsko društvo Oljka iz Celja. Nova stavba. Na Grajski cesti poleg hotel* Troha je postavi! g. Ivan Zrimec novo lično hišo, katera je precej umaknjena od ceste. V spodnjih prostorih je ledenica zgoraj pa je več sob, ki so namenjene tujcem. »Jugoslovana« dobiti v trafiki pri Mandeljcu poleg pošte, v Drini in v trafiki pri Trohi. Kamnik Sokolski film. Film o vsesokolskeip izletu v Beogradu se je predvajal v novi kino dvorani gasilnega doma v pondeljek in sicer ob pol 11. uri dopoldne za šolsko mladino, ob pol 9. uri zvečer pa za ostalo občinstvo. Silen naliv je viral, da večerna predstava ni bila tako dobro obiskana kot bi zaslužila. Opozorilo. Opozarjamo interesente, ki želijo dobiti podporo za zidanje betonskih greznic in asanacifjo stranišč, da vložijo svoje prošnje najkasneje do 22. t. m. na mestno županstvo. Smrtna kosa. V noči od ponedeljka na torek je preminula v 70. letu starosti ga. Katarina Slejko, soproga trgovca z južnim sadjem g. Andreja Slejka na Glavnem trgu. Naj počiva v miru, težko prizadetim naše iskreno sožalje. Nevaren ovinek. Na koncu Grabna, pri žagi tovarne »Vesna« je izredno nevaren ovinek. Cesta zavije tod v pravem kotu, ovinek pa visi na nasprotno stran in je zato posebno nevaren za avtomobiliste, ki vozijo s preveliko hitrostjo, Le sreči je pripisati,,da se niso zgodile že večje nesreče. Sreski cestni odbor si je nadel nalogo, da bo ta ovinek omili na ta način, da bo izpeljal cesto mimo žage po zemljišču tovarne »Vesna« in sosednjem vl-tu, v ravni Črti cd žage do kapelice sv. Barbare. Ogled ip razmejitev se je že izvršila in v teku so tudi že pogajanja, ki se bodo najbrže ugodno zaključila. Konec šolskega vlaka. Šolski vlak, ki je odhajal iz Kamnika ob 6-32 zjutraj, je s 15. junijem preneha! voziti. Jesenice Savez Sokola kraljevine Jugoslavije namerava prirediti izlet v Pariz ob priliki 53-letnire francoske gimnastične zveze. Stroški potovanja znašajo 2000 Din. Kdor se namerava udeležiti, naj 6e zglasi pri tajniku br. Črnku Viktorju, ki daje tudi vsa podrobna pojasnila. Na Vidov dan bo ljubljanski knezoskoJ dr. Gre. gor Rožman blagoslovil renovirano jeseniško mestno župno cerkev. Sokolsko društvo Koroška Bela-Javornik namerava popolnoma dograditi svoj društveni dom. V to svrbo priredi v nedeljo 21. junija veliko tombolo! Dobitki so izredno lepil Vsak je svoje sreče kovač; poizkusite jo kovati ta dan! Društvo »Soča« na Jekeuicah je razposlalo, vabila za predavatelje, ki naj bi /predavali v »Soči«. Predavanja so poljubne vsebine, posebno dobrodošla pa so predavanja s posebnim ozirom na neosvobojene kraje. Društvo »Soča« je dobilo na Savi pri »Kobalu« sobo, v kateri namerava namestiti postelje za prenočišča primorskih emigrantov. Šmartno pri Litiji Ograja pri gasilskem domu je dogotovljena in je prav lična. Gasilske slavnosti. Dne 28. t. m. se prično pri nas gasilske slavnosti v spomin 45-letnega obstoja tuk. prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Šole pa prirede akademijo z razstavo, predavanji in igrokazi v Sokolski telovadnici. — Gasilno društvo Jablanska dolina pa dne 5. julija t. L blagoslovi svojo novo motor-ko. Društva v bližnji okolici prosimo, da na te dneve ne prirede sličnih prireditev. Prepovedano je za dobo enega leta, t. j. od 25. maja t. 1. do 25. maja 1932, posečati krčme in druge javne lokale tudi Alojzu Mahu, vulgo Ježevem Lojzetu. K ustanovitvi Gostilničarske pivovarne d. d. Laško Delničarji nove Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, ki so se v torek udeležili uspelega ustanovnega občnega zbora v Laškem, v sredi sedita predsednik upravnega sveta nove družbe g. Majcen Ciril iz Zidanega mosta m podpredsednik dr. Fr. Roš, odvetnik in župan v Laškem Zagovornik kačjega pika Mokronog, 17. junija. V soboto se je oglasil v mokconoški lekarni viničar Ivan Perme iz Vimarta pri Telčah pripovedujoč, da je pred štirimi dnevi pičil modras leno Amalijo v nogo, ravno ko je Sla čez rženo B(javo. Prosil je za »žavbe«. G. lekarnar ga je poučil, naj pošlje ženo k zdravniku. Tam je mo-iaikar čakal 2 uri, ker zdravnika ni bilo doma, »ato je pa krenil, ne da bi kaj opravil zopet v tri ure oddaljeno vas domov. Pripovedoval je vašemu dopisniku, da je takoj po modrasovem jpdiku peljal 66-letno ženico k pol ure oddaljenemu zagovorniku kačjih pikov v Telče. Kačji ■agovornik je izgovarjal razne besede, ki pa doslej še niso pomagale navzlic temu, da je ženo pri njem pustil čez noč in ves dan. Ker tevški zagovornik ni nič obavil, jo je mož odpeljal še k drugemu vsevedežu, k nekemu Hostarju. Noga je postajala čedalje bolj plava, in žena je začela zatekati po vsem telesu. Mož se je odločil za zdravnika šele ko žena ni mogla več prenašati silnih bolečin. Žalostno pri vsem je, da v dvajsetem stoletju ljudje še verujejo v zagovorništvo pikov. Je pa dosti kriva še revščina ne le na duhu, ampak tudi v žepu. Ti ljudje naj bi dobivali zastonj •dravniško pomoč. Nesreča motociklista Pred meseci si je kupil motorno kolo tudi g. Franci Strel, trgovec iz Mokronoga. Dne 12. t. m. se je vračal z g. Editom Peterlinom domov proti Mokronogu. Na Bistrici tik Florjančeve go-etlline pred gospodarskim poslopjem mu je privozil z lesom obložen voz nasproti. Ko je hotel voznik v stran, je padel v jarek, njegov tovariš pa v travnik. Hudo poškodovanemu so prišli na pomoč Florjančičevi iz Puščave, ga naložili na voz in odpeljali k zdravniku v Mokronog. Nesrečnež si je nalomil in zlomil nogo. Občutne rane je dobil na glavi im ostalem telesu. Neverjetno junaško je ves čas prenašal bolečine. Nato ao ga odpeljali V bolnišnico v Ljubljano. Njegov tovariš g. Edi mu je ves čas bil ob strani. Mirnemu in priljubljenemu Sokolu in prosvetnemu delavcu želimo, da bi ekoro okreval. Prst v slamoreznico Isti dan je pripeljal k zdravniku Železnikov lan iz Brezovce pri Mokronogu svoje 6-letno Ivanko, ki je vtaknila prst desne roke v slamoreznico. SPofcvanje pe zvezdi večernici Več milijonska škoda po neurju in toči 108. Dušan in čučiruči sta obstala kakor ukopana. Se dihati se nista upala. Dedek je dobro vedel, da bi, če bi se premaknil, škorpijona še bolj razjezil; in tedaj bi mogel zares pičiti njegovo ljub-11 eno prijateljico in edino človeško družico. Med tem pa, ko si Dušan in čučiruči nista vedela pomoči, se je dlakasta ptica kakor strelica zagnala proti škorpijonu in ga z enim samim udarcem s kljunom ubila. Podrobna poročila o ponedeljski katastrofi visoko po zraku, ter jih slednjič po več sto metrov daleč odložil. Manjše veje in vejice pa so padle celo na Bledu. Prestrašeni domačini so z grozo opazovali divjanje vrtinca, ki je trajal več kakor pol ure. Ure hoda se je slišalo zamolklo bobnenje, ko so še pod vplivom vrtinca lomila najmogočnejša drevesa.^Vihar je napravil občutno škodo nekaterim bližnjim posestnikom. Odnesel je hišam strehe. Govori se pa tudi o lažjih poškodbah ljudi, katere je napravil vihar z opeko. Ubijalec svojega sina oproščen Maribor, 16. junija. Pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne zagovarjal posestnik Ivan Jurgec iz Lonceve vesi pri Ptuju, obtožen, da je letos, dne 6. aprila z nožem zabodel svojega sina Ivana, ki je na posledicah čez nekaj dni umrl. Omenjenega dne je Jurgec, ko se je vrnil domov, našel svojega pokojnega sina v prepiru z materjo, njegovo ženo. Ker je sin hotel mater dejansko napasti, ga je oče hotel odstraniti, to pa je sina tako razburilo, da je pograbil železen drog in ga pričel biti po glavi. V smrtnem strahu je Jurgec sunil sina z nožem, katerega je slučajno imel pri sebi, v trebuh in ga smrtno ranil. Pri današnji razpravi je dejanje odkrito priznal in povedal, da je storil zločin le v silnem razburjenju in strahu, ne da bi pravzaprav vedel, kaj dela. Senat je vpošte; val njegov zagovor in ga je vsled raznih še drugih okoliščin oprostil. Vinski totf Vsak dan se je po malem zalival z vinom. Slovenjgradec, 16. junija. Tukajšnji vinski veletrgovec g. Cajnko Fra njo je pogrešal večjo množino vina, ki ga je imel v svoji zalogi v vinski kleti, čez noč je imel vinsko klet vedno dobro zaprto. Zato se je še bolj čudil, kam gre vino. Zadnjo nedeljo pa je bilo vse pojasnjeno. Na dvorišču so se igrali z žogo, ki je po nesreči padla v podstrešje. Ko so jo šli iskat, so našli v podstrešju vinjenega 20-letnega K. A., bivšega pečarskega pomočnika, ki je že 3 mesece brezposeln. Poleg sebe je imel veliko vrečo, v kateri je bilo nekaj 1’/« 1 steklenic vina, ki ga je g. Cajnko spoznal za svojega. Vinski tatič je mislil, da bo v pod strešju, kjer imajo domači zelo malo opravka, lahko brez skrbi spravljal ukradeno vino in ga tudi prav pridno pokušal. Izročen je bil v tu-kajšne zapore sodišča. Sumijo, da je tat tudi v zvezi z zadnjim velikim vlomom v mestno župnišče. Celje, 17. junija. Strašno neurje, ki je v pondeljek popoldan divjalo, je v bližnji in daljni okolici Celja napravilo velikansko škodo. Najhujše so prizadete občine Šmartno v Rožni dolini, Dramlje, Velika Pirešica, Vojnik ter Sv. Peter v Savinjski dolini. Polja, sadna drevesa in vinogradi so popolnoma uničeni. Ponekod je toča tako zbila krompir, da se sploh ne pozna, kje da je rastel. Sadno drevje je tako okleščeno, da po mnenju strokovnjakov nekaj let ne bo rodilo. Na nekaterih krajih je toča ležala še v torek dopoldne. Na mnogih hišah je toča razbila strehe, tako da bodo morali posestniki nove napraviti. Cerkveni stolp v Dramljah kot bi ga bili s strojnicami obstreljevali. V torek sta celjski srezki načelnik g. dr., Hubad ter sreski kmetijski referent g. inž. Dolinar obiskala vse prizadete kraje ter dajali odškodovancem navodila za prvo pomoč. Cenijo, da znaša škoda samo v poljedelstvu 8 milijonov Din. Kamnik, 16. junija. Ob pol petih je nad Kamnikom zagrmelo in vlila se je močna ploha, med katero je padlo tudi par zrnov toče, toda brez škode. V planinah je močno grmelo in treskalo, strela je udarila v hlev posestnika Prelesnika na Praport-nem pod Sv. Primožem. Hlev je pričel goreti in vzpričo močnega vetra bi bilo vsako gašenje brezuspešno. Nad 2 uri so švigali visoki ognjeni zublji, ki so se iz Kamnika prav dobro videli proti nebu. Hlev in kašča sta zgorela do tal, živino pa so pravočasno rešili. Velika sreča je, da je pihal veter v nasprotni smeri in da je začelo goreti med nalivom, sicer bi se vnela še hiša. V Kamniku naliv ni napravil bogve kakšne škode, strašno pa je prizadejal kraje med Radomljami, Domžalami in Dobom. Tu je najprej pričela padati med dežjem kot grah debela toča, kateri je kmalu sledila debelejša, ki je skupno z viharjem pričela svoje uničujoče delo nad polji, vrtovi in sadnim drevjem. Take toče ti kraji že dolgo ne pomnijo, pa tudi škoda presega vse dosedanje. Po neurju, ki je trajalo pol ure, se je nudila ljudem porazna slika splošnega razdejanja. Tla so bila ponekod še vsa bela od toče, ki je dosegla debelino oreha, sadno drevje okleščeno, trava, krompir in sočivje popolnoma stolčeno in zbito v tla. Ogromna pa je škoda na žitu, zlasti na pšenici, ki je bila sedaj ravno v najlepšem cvetu. Vihar in toča sla jo opolnoma razbila, da si ne bo več odpomogla. Tudi fižol je popolnoma uničen. Po mnenju so se oblaki raztrgali, pokazala se je nebesna modrina in upali smo že, da je konec nesreč. Toda proti osmi uri je nad kamniški« kraj pridrvel ponoven vihar in vlila se je še hujša ploha. Trajala je nad pol ure, vendar v okolici Kamnika in Domžal ni napravila več škode, ker je bila brez toče. Mnogo pogub-nejša pa je bila v Tuhinjski dolini. V vaseh Potok, Srednja vas in Loke je domalega uničila vse žito, pa tudi drugi poljski pridelki so močno trpeli. Kmetje v prizadetih krajih so obupani. V dneh splošne gospodarske krize jim je uničeno še zadnje upanje — žilo in sadno drevje, ki je letos tako dobro obetalo. Št. Rupert, 17. junija. Prva ploha se je vsula v ponedeljek okoli 16. ure, a bila je še brez ledenega zrnja. Nebo pa je obetalo še huje. Okoli 18. ure pa je zadivjal vihar, ki je hotel podreti vse in z njim se je vsula ploha s točo, ki je trajala okoli pot, ure. Vendar toča ni zadela vse doline enako. V nekaterih vaseh so polja poškodovana le od viharja. Polje izgleda, kakor da bi bila povaljana s teškim valjarjem. V drugih vaseh pa je toča potolkla in razčehljaja vse. Posebno so od toče poškodovana polja in vinogradi okoli Škrljevega in Okroga. Bled, 17. junija. V ponedeljek 15. junija so se nad Jelovico nenadoma razgrnili temni oblaki. Kazalo je na hudo uro. Nenadoma se je pozavil nad Jelovico silovit orkan — vrtinec, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje na Bledu. Zruval. je , več smrek in hrastov, katere je orkan nosil Ig-Studenec V nedeljo je bilo na Igu posebno slavnostno razpoloženje. V šolskem poslopju se je vršila šolska veselica, za Ig prva te vrste. Na improviziranem odru, kij so ga omogočili neka le ni požrtvovalni Ižanci, so razvijali šolski otroci r< pester program. Najprej je upravitelj lv. Vouk v temeljitem in živahnem govoru predočil udeležencem pomen in potrebo našega »Sokola« Nato so slediiila deklamacija, mladinska igra »Pepelka«, petje, kolo, telovadba in živa slika Pri vsem teni je sodelovalo nad 60 otrok. Občinstvo, ki je vkljub hudi vročini napoln 'o dvorano do zadnjega kotička, je navdušeno sledilo vsaki točki. Ni vedelo, komu hi se boli čudilo, pogumnemu mlademu deklamalorju, ali nekaterim igralcem, ki so se res čudovito uživeli svoje uiloge. Ni vedelo, kaj bi bolj hvalilo, ali živahno kolo, ali lepo dvoglasno petje, živo sliko, ali mlade telovadce, ki so v sokolskih krojih proizvajali prav težke vaje. Hvaležni smo organizatorju g. Vouku za to lepo predstavo, hvalo pa smo dolžni tudi vsemu učiteljstvu brez izjeme za velik trud, ki ga je imelo z vajami Ne smemo pozabiti pa niti onih, ki so na ta ali pa oni način pripomogli, da je dobila dvorana oder in prikupno lice. Želeli bi si še mnogo takih prireditev. Z nji mi prodre med ljudstvo sokolska ideja, obenem pa se zbližata šola in dom, kar hi bilo baš na Igu tako potrebno. Avtomobilska nesreča Poljčane, 16. junija. V pondeljek popoldne se je vračal tovarnar olja g. I. B. iz Pristave na svoj dom v Fram. Ko je vozil skozi Poljčane, je na ostrem ovinku lik gostilne Savski odpovedala zavora in se je avto, ki ga je vodil njegov šofer, z vso silo zaletel v obcestno železno ograjo in tamkaj obtičal precej poškodovan. Razletela se je pri tem sprednja šipa na kosce ter ter so drobci stekla gospoda B. občutno poškodovali na obrazu. Zadobil pa je tudi sicer težke poškodbe na glavi, medtem ko se šoferju ni ničesar zgodilo. Na licu mesta prihiteli ljudje ranjencu v prvi osuplosti niso vedeli pomagati, šele čez čas jih Je opomnil trgovski pomočnik Š., da je možu treba odpomoči. Odpremili so ga k zdravniku, ki pa je bil odsoten. Zato mu je nudil potrebno pomoč tukajšnji načeldik gasilcev g. Baumanu. Za prevoz poškodbenca je dal avto tukajšnji veletrgovec g. E. Suppanz. Ranjenec bi bil lahko ob obe očesi, ker je zadobil močne ureze krog oči. Škoda na avtu je krog 10.000 Din. Trbovlje Z občinske seje. Na zadnji občinski seji je župan Vodušek sporočil, da je banska uprava dovolila namestitev blagajnika, ker ima občina velik denarni promet. Banska uprava je dalje dovolila tudi prenos posojila trboveljskega krajevnega šolskega odbora na krajevni šolski odbor v Hrastniku za zidavo tamkajšnje šole. G. Pavlin je nato poročal o nabavi škropilnega avtomobila. Upravni odbor je sklenil pogodbo za nakup takega avtomobila s tvrdko Skoda. Stat bi carine prosto, postavljen v Trbovlje, 1S)5.000 Din, ima pa to prednost, da se lahko Uporablja tudi kot motorna brizgalna. Občina bi plačala takoj 40.000 Din, ostalo vsoto pa mora poravnati do konca leta 1932. Ker je bila pogodba sklenjena pod ugodnimi pogoji, je bila soglasno sprejeta. Škropilni avto pa je za naše ceste postal res neobhodno potreben, če pomislimo, da vozijo n. pr. dnevno štirinajst-krat po njej trije veliki avtobusi. Delavska zadruga »Rudarski dom« je prosila za koncesijo. G. kat. Ratej se je zavzel za to prošnjo glede na to, da prosi delavska zadruga, sicer je načelno proti novim gostilnam. Nadalje je bil sprejet predlog g. Roša, da se prevzame »Samopomoč za živino« v delokrog bodočega Breškega kmetijskega odbora. Občinski zastop je sklenil, da se razpiše gradnja vodovoda za Hrastnik. G. Pavlin je glede na težko krizo naše doline, ki jo občuti tudi občinska blagajna, predlagal, da napravi občina delovni program. »Jugoslovan« 6e v Trbovljah čedalje bolj uveljavlja. Pri današnji krizi mora rudar gledati na vsak dinar, zato si kupi najcenejši dnevnik, ker skoraj ni rudarja ali delavca, ki ne bi dnevno bral časopisja. Tudi dopisi iz vrst rudarjev že pričajo, da si je »Jugoslovan« med njimi pridobil prijateljev in postal v pravem pomenu besede ljudski list. Šahovska simultanka v Sokolskem domu je bila dobro obiskana. Po zanimivem predavanju o šahovski Igri Je mladi šahovski mojster g. Pušanjak iz Maribora začel simultanko proti 26 igralcem. G. Pušenjak je dobil 16 partij in izgubil 10. Simultanko je zaključil g. Pušenjak s slepo partijo. Tukajšnji šahovski klub in prijatelji šaha so mlademu mojstru za zanimiv večer zelo hvaležni. Šport. Med našo mladino vidimo vedno več zanimanja za šport, kar z veseljem pozdravljamo. Na eni strani si krepi telo, na drugi pa odtegne kvarnim vplivom alkohola in pretepom, ki temu navadno sledijo. Pred kratkim je občina dala SK Trbovlje v športne namene svoj prostor za kopališčem. Danes popoldne ob 4. bo na novem igrišču nogometna tekma med SK Atletik iz Celja in domačim SK Trbovlje, kjer se bo odločilo za prvenstvo celjskega okrožja. Občinstvo naj z obilnim posetom podpre prizadevanje športnikov. V četrtek zvečer je športni odsek Sokola imel štafetni tek po novi cesti proti Hrastniku. ____________________________- s — Dadlo Ljubljana, četrtek, 18. junija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. 20.30 Orgelski koncert. Izvaja prof. Tomc. 21.90 Koncert akademskega pevskega zbora. 22.00 Prenos iz Bleda. 22 30 Ca? dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. . Ljubljana, pefek, 19. junija. 12.15 Plošče. .12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00rSa-lonski kvintet. 19.00 Prof. Niko Kuret: pernice sodobnega ljudskega teatra (Novi repertoar burkaste igre). 19.30 Dr. Lovro Suerdk:' Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura, gdč;G' Krek. 20.80 Prenos iz Beograda. 22.30, .-Čas, dneve vesti, napoved 'programa za naslednji dan. , ; Zagrel), četrtek', 18. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Koncertni večer (Ljubljana). 22.30 Novice. 22.40 Lahka glasba. Zagreb, petek 19. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.86 -Novice. 20.15 Poročila. 20^30 Beograd. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Po tujih postajah. ■ ■ . rfiV//,... Beograd, četrtek, 18. junija, lil.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16,00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi (ork. konč.) 17.30 Radio orkester. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Balalajke, koncert. Beograd, petek, 19. junija. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 15.00 Šolski Radio. 16.00 Plošče. 17.00 Jugoslovanske pesmi. 17.30 Narodne na harmoniko. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 SolnBna Dalmacija. 20.30 Simfonični koncert. 21.30 Poslovilni koncert ge. Žaludove in g. Zdenka Knitl. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert. * Praga, četrtek. 18. junija. 11.30 Plošče. 12.80 Moravska Ostrava. 14.00 Otroška ura. 17.15 Plo-We. 18.45 Brno. 22.85 Plošče. Novi pravilnik za izvoz sadja (Od nagega dunajskega dopisnika.) (Konec.) Zakaj je za naS izvoz sadja Tedu« težavnejši? Odgovor je enostaven: zato, ker vsaka država, ako le more, sama skuša dovoljno sadja pri-delavati, in pa ker izvozne države okoli nas v povojni dobi intenzivneje pridelujejo vseh vrst sadja, ki je v njihovih krajih obižajno. Italija in Madjarska pridelata zadnja leta morda dvojno količino sadja kakor v predvojnih časih, za aji-nia capljajo Rumunija, Bolgarija, Španija, celo Grška (za grodje). Tudi Češka in Poljska se trudita, da bi čim več predelovali sami. V Avstriji je za sadje oblagodarjena dežela Gradiščanska (Burgeuland), kjer je čedalje več: čre-Senj, hrušk, jabolk, marelic, breskev, jagod ananas in gozdnih, ludi grozdja, paradižnikov itd. Kar ta mala dežela prideluje, je naravnost neverjetno, in to kar pred nosom Dunajčanov. Z Dunaja odhajajo tovorni avtomobili po zaključku trga s košarami po sadje za drugo jutro. S temi je konkurenca nemogoča. Izvozne države, ki vsako leto več pridelujejo, se morajo torej truditi, da svoje pridelke tudi prodajo v inozemstvo. Naravno pa je, da čim več je blaga, toliko nižje so cene. Večja produkcija s tem izgublja na vrednosti. Ali ker se nad-produkcija ne da ustaviti, treba skrbeti pač v prvi vrsti za prodajo v inozemstvo, ker le od tam pride tuj denar v deželo, in sicer brez ozira na to, po kaki ceni se blago vnovči: važno je pred vsem to, da se sploh vnovči. Zato opažamo v teh deželah načelo: prodati blago po možnih cenah tujega trga. Lani Jem videl na dunajskem Naschmarklu tale slučaj: Prišel je Italijan in nagromadil v nekaterih stojnicah zelenega graha cele hribčke, do vrha. In prodali so za vsako ceno. Pa mu računam, češ, za Boga, saj Vam niti deset grošev ne ostane za kilo. Pa mi Lah modro odgovori: In mislite Vi, da deset grošev ni denar? Do na niti deset centezimov ne dobim zanj! — To je bilo istega dne, ko naši Novosadčani niti s trideset groši niso bili zadovoljni. Pa konkurirajte v takih razmerah! Konkurenčne dežele so naš najboljši učitelj. Kar se je tam obneslo, kar tam velja, mora veljati tudi za nas. V Italiji vidimo na stotine iz-voziiičarskih tvrdk, ki imajo svoj zavod znamenito urejen. Škoda, da ne morem podati v naših listih slike, kako imajo take firme posebne prostore za sprejem in sortiranje blaga, prostor za pakiovanje, prostor za ekspedicijo. V eni vidim v pakovalnici nad 150 lično opremljenih deklet, ki pakujejo in polne košare, oddajajo naprej onim, ki jih zapirajo s pokrovci. Tako urejen zavod dela z najmanjšimi stroški. Pri nas v Jugoslaviji pa že režijski stroški uničujejo izvoz. Lani sem opazoval na Naschmarktu postopati zastopnika neke vojvodinske zadruge, ki je dovažala grozdje. Koški so jo stali po 8 Din, a pakovanje po 50 para od kg. Torej blaga na kolodvor jo je stal petkrat toliko kakor na Dunaju, s kolodvora na trg. — Kako je mogoče računati na zadovoljiv vspeh? Predpogoj za izvoz je torej: doma po novodobnih zahtevah urejene izvozne tvrdke, zaseb-ue ali društvene. Le take si morejo o pravem času oskrbeti dovoljno število vedno enakih zabojev ali košev, tiskovin, papirja za pakovanje in kar k temu tiče, preskrbe si cenenega in res sposobnega osobja. V Jugoslaviji vidim možnost takih zavodov edino v Zadrugah ali delniških družbah, najbolje v zadrugah, ki bi izvažale v glavnem blago svojih članov. Take zadruge tudi niso odvisne od cene, kajti kar te za blago iz tujine prejmejo, je vse, kar je prejeti mogoče. Tu torej ni govora o kakih izgubah, marveč samo o večjem ali manjšem dohodku, ki je pač odvisen od vsakokratne trgovske konjunkture. Drugi pogoj za vspeh: prevozna sredstva. V tem pogledu sem že lani pisaril in letos ponavljam tudi na tem mestu (na merodajna mesta sem pisal že dovolj): oskrbeti si je treba modernih vagonov za sadje, kakor jih ima čedalje več Italija, Madjarska in Bolgarija. To so vagoni z železnimi stenami, ki so vse gosto preluknjane, tako da od zunaj vidimo vsak košek v vagonu. Vagoni imajo železne police do vrha Tu so lepo zloženi koški ali zabojčki drug po leg drugega, ne dotikajo se preveč, in zrak kro. ži okoli njih. In kar je tudi važno: v takih vagonih se izkoristi tonaža, tako da se n. pr. tudi grozdja lahko tovari do 10.000 kg. Sedaj pa računajte: iz Bolgarije pride na Dunaj tak vagon z 10.000, iz Jugoslavije 5000 kg. Blago iz Bolgarije je prišlo na Dunaj ceneje kakor iz Jugoslavije, — in vrhu tega je bolgarsko blago do-šlo nepokvarjeno, dojim je jugoslovansko največkrat silno poškodovano. Takih vagonov je čedalje več. Pravili so mi, da jih je Madjarska naročila za bodoče kar tri sto. — V tem pogledu je neobhodno potrebno, da gremo po teh vzgledih, sicer bo naš izvoz popolnoma uničen. ■ V vsej Jugsolaviji pa je izvozna organizacija, ki je sposobna za tekmo z naprednimi deželami, menda edino: Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Miklošičeva 2. Tudi v Beogradu jo kvalifikujejo tako, kar je Slovencem pač v čast. Vidi se, da vodijo to zadrugo sposobni možje, ki so poleg sposobnosti, tudi trgovsko podjetni. Ta zadruga bo služila vsej Jugoslaviji za vzor. In ako bi imeli v drugih krajih take zadruge, bi bilo izvozno vprašanje po novem pravilniku namah rešeno. Tako pa se bo moralo šele učiti, ustvarjati z velikimi žrtvami, kajti ljudje, ki so navajeni na primitivni tramtram, se težko ločijo od svojih navad in nazorov. Skrbeti bo za organizacijo na tujih trgih, povsem tako, kakor skrbe druge države. En zgled: Zadnje dni ste mogli čitati v dunajskih listih vest v obliki telegrama iz Aten, da snuje Grška na Dunaju organizacijo za izvoz grškega grozdja. Vodili jo bodo v glavnem Grki, ki bodo imeli na razpolago državni kapital, vagone, avtomobile, plačane prostore in ljudi, ki bodo prejemali poleg morebitnih zaslužkov še po eno drahmo od kg — premije. Italijani in Madjari imajo tukaj veliko število zastopstev, ki oskrbujejo vse grosiste po potrebi, ne da vprašujejo po cenah, — ki jih določa vsakodnevna konjunktura, ki je pa za-visna od količine in kakovosti došlega blaga, od vremena, od mesečnega časa (ob začetku ali roti kponcu meseca) itd. To je poglavje zase. Veliko bi bilo tu povedati. Morda o priliki. A. G. Gospodarske vesti X Nove premogovne tarife. Od 15. junija dalje so nastopile v naši Železn. tarif, politiki nove spremembe do veljave. Predvsem so se črtale vagonske pošiljke A B in C za premog in koks pri splošni blagovni klasifikaciji in se je mesto tega uveljavila lokalna tarifa 1-a. Postavke te tarife se v prvi vrsti nanašajo na inozemski premog in koks. vporablja-jo pa se tudi v lokalnem prometu pri onih premogovnih pošiljkah, ki se ne odpremljajo od prednostnih postaj. Povišek je po sedanji tarifi znaten in znaša pri črnem premogu in koksu ca 40%, pri rujavein premogu 80—90%. Namen nove tarife je ščititi domačo produkcijo proti inozemski preplavi. Olajšave so dovoljene samo tam, kjer je v interesu naše industrije neobhodno potrebna vporaba inozemskega črnega premoga in koksa (plinarne, elekrodne in kalcijev cijatiamidove tvornice, topilnice, livarne itd.). X Novi ravnatelj pri Strojilih tovarnah in livarnah d. d. v Ljubljani, g. Stjepan Juraš ki je bil več let ravnatelj Osiješke liivnice železa in tovarne strojev in ki je znan strokovnjak v metalurgiji, je postal glavni ravnatelj Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani. X Nemška trgovinska bilanca. Kljub velikemu jadikovanju in tarnanju o plačilnih težko-čah Nemčije in njenem namišljenem bankrot-stvu izkazuje nemška trgovinska bilanca v mesecu maju aktivni saldo v znesku 163 milij. mark (2, 282 milijonov dinarjev), pri tem znesku pa niso vštete dajatve na račun reparacij, ki so znašale 37 milijonov mark. Inozemski tisk pravilno naglaša, da je nemška brezposelnost samo fingirana in njena slaba gospodarska situacija samo ugodno propagandno sredstvo proti reparacijskim dajatvam. Borzna poročila dne 17. junija 1931. Devizna tržišča. Ljubljana, 17. junija. Amsterdam 22745. Berlin 13'39—13‘42, Bruselj 7-8669, Budimpešta 9-874, Curih 109530—109830. Dunaj 7-9226— —7-9526, London 274-38-275-18, Newyork 5628 —56-48. Pariz 220-26—222-26, Praga 16687— 167-67. Trst 295-61—295-76. Zagreli- 17. junija. Amsterdam 227450 bi., Dunaj 791-26—794-26, Berlin 1339—1342, Bruselj 786-79 bi., Budimpešta 987-40 bi.. London 274-38—276-38, Milan 294’748—296'748 Newyork ček 56-28—56-48, Pariz 22026—222-26, Praga 166-87—167-67, Curih 1095-30—109830. Beograd, 17. junija. Berlin 13-39—13-42, Dunaj 7-9926—7-9956, London 274-38—275-18 Pariz 220-26—222-36, Praga 167-67—167-87. Čurih 10-95-30-10-9830. Dunaj, 17. junij. Amsterdam 28650. Atene 9-23. Beograd 12-5925, Berlin 168;77, Bruselj 9906. Budimpešta 124-21, Bukarešta 4’23, London 34-5963, Madrid 72'50, Milan 37'26, New-york 711-20, Pariz 27\86, Praga 21-0637. Sofija 5-1535, Stockholm 190-80, Kopenhagen 190 45, Varšava 79'65, Curih 138-16. Curih, 17. junija. Beograd 9'12, Pariz 201750, London 25.05125, Newyork 515. Bruselj 71-725, Milan 26965, Madrid 51-40, Amsterdam 207-375, Berlin 122-15, Dunaj 72-38. Stockholm 138-025, Oslo 137-95, Kopenhagen 137-95, Sofija 3-735, Praga 15-155, Varšava 57-70, Budimpešta 90 025. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 17. junija. Državni papirji: 7% inv. pos. 87—87-50 (87, 87"50), vojna škoda ar. 410 -410-50 (408, 409. 409-50? 410), vojna škoda kasa 409—411, vojna škoda junij 408 bi., vojna škoda julij 410—411 (409, 410, 411). vojna škoda avgust 410—412, vojna škoda december 410 —411-50 (410), 4% agr. obv. 48-25—49'50, 7% BI er. 80-50-81 (81-50). 8% Bler. 90-75—91 7% pos^ hipot. 81—82 (82, 81-50). Begluške 64'50 65. Banke Hrvatska 50—60. Praštediona 945—947-50, Union 165—166, Jugo 67—68, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 d.. Narodna banka —, Srpska 191 d. — Industrija: Sečerana Osijek 240—255, Trboveljska 235— 239, Slavonija 200— 205, Vevče 120 d.. Nar Šimi. 25 d.. Gutlm. 118-122. Danica 70-80, Drava 235—236, Nar. mlin. 10—14 Isis 47 bi Dubrovačka 300 d., Jadr. pl. 480—520, Oceanija 190 d. Beograd, 17. junija. 7% inv. pos. 8650, 4% agr. obv. 48 50, 7% pos. hip. b. 81-50—82 7% Blaire 81, 8% Blaire 90-25—90-50, 6% begi. obv. 65—66, vojna škoda 405—409. uit. junij 407-50, uit. nov. 412, Tobačne srečke 20. Narodna banka 6900. Dunaj, 17. junij. Bankverein 15, Dunav-Sava-Adria 12'60, Prioritete 93 50, Ruše 2350 Trbovlje 29'75. Žitna tržišča. Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, promet 1 vagon pšenice. INovi Sad, 17. junija 1931, Vse neizpreme-njeno. Promet pšenica 2 vagona, koruza 9 vagonov, moka 1 vagon, otrobi 4 vagone. Tendenca neizpreuienjena. Budimpešta, 17. junija. Tendenca slabša. — Promet omejen. — Pšenica: junij 14-80—14-87 (14-76—14-78). — Koruza: junij 13-58—13-66 (13-57-13-60), avgust 1372—1373 (1362- 13-63), maj tl-55-11-66 (11 55—11*57). Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez pro- Hmeljarsko poročilo Žalec v Savinjski dolini, dne 15. junija 1931. Dasi je bilo od našega zadnjega poročila zelo ugodno vreme, se stanje hmeljarskih nasadov ni izenačilo. Rastlina se je nadalje lepo razvijala in je v posameznih legah prirastlo že čez M visokosti drogov. O škodljivcih ni kaj slišati. V novejšem času so se vnovič zmanjševale zaloge letnika 1930. Skoro vse lepo zeleno blago je razprodano. Dobave Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 20. junija 1931 ponudbe glede dobave plošč za tlakovanje. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 25. junija t. I. ponudbe glede dobave 300 m* trstja za strope, 150 komadov strojnih spiralnih jeklenih svedrov, 1 jamskega univerzalnega leodolita in 2000 m jeklenih vrvi. Speri Odločilna tekma Jugoslavije Na Vidov dan 28. t. m. bo odigrala naša državna reprezentanca svojo najvažnejšo tekmo. Gre za odločitev prvega in drugega mesta v balkanskem cupu. Zagreb bo pozorišče odločilne tekme med Jugoslavijo in Romunijo. Savezni kapetan arhitekt Boško Simonovič je kot savezni delegat prisostvoval važnejšim tekmam liginega prvenstva in je na podlagi svojih opazovani sestavil naslednje moštvo: Mihelčič-Ivkovič, Mikačič-Arsenijevič, Premrl, Marušič-Tirnanič, Marjanovič, Hitrec, Lemešič, Zečevič. Postava je skoro ista kot proti Madjarski. Mesto Spasiča igra Mihelčič, mesto Djokiča Marušič. Sldenji po vsej verjetnosti ne bo nastopil, ker ima počeno kost (o tem smo poročali že včeraj) in bo najbrže vseeno iaral Djokič. Sodniki nedeljskih tekem. Prihodnjo nedeljo sodijo v ligah naslednji sodniki: Beogradu: BSK — Sašk g. Kujundžič. v Zagrebu: Gradjanski — Hajduk g. Joksič. v Ljubljani: Ilirija — Concordia g. dr. Planinšek, v Šabcu: Mačva — Slavija g! Padjen, v Osjeku: Gradjanski — Vojvodina g. Wiler, v Vel. Beč-kereku: Obilič — Bačka g. Avramovič, v Subotici: Sand — PSIv g. Podgradcky. MARIBORSKI ŠPORT Lahkoatletski mednarodni miting v Mariboru SK Železničar priredi dne 21. junija dopoldne na igrišču SK liapida mednarodni lahkoatletski miting s sledečim sporedom: Tek 100 m. met krogle, tek 1500 m, skok v višino z zaletom, met diska, tek 400 m, skok s palico, tek 200 m, tek 5000 m, štafeta 4 krat 100 m, skok v daljavo z zaletom. Tekališče je dolgo 428 m in ima dva ne-dvignjena zavoja, ter je posuto z ugaski. Prijave z prijavnino 5 Din za osebo in 10 Din za jnoštvo štafete naj se pošljejo na naslov: Fišer Josip, delavnica državnih železnic Maribor. Poslednji rok prijave je 19 junij ob 12. uri. Prvi trije v vsaki disciplini, kakor tudi moštva štafete prejmejo priznanice. Tekmuje se po pravilih JLAS. Semifinale za prvenstvo LNP V nedeljo, dne 21. junija se vrši v Celju prva setnifinalna tekma za prvenstvo LNP med ISSK Mariborom in Atletik SK Celje. Razpis prvenstvene kolesarske dirke, katera se vrši v nedeljo, dne 21. junija 1931. Proga: Zagorje - Trojane - Domžale-Ježica in obratno. Skupna proga 100 km. Start: Točno ob 5-30 zjutraj vis a vis gostilne Ernejc Zagorje. Obrat na Jezici, cilj kjer start. Nagrade: Prvi prejme nastov »Prvak Športnega kluba Zagorje — Kolesarska sekcija 1931.« in srebrno kolajno, drugi - tretji bronaste kolajne, vsak nadaljni vozač SK Zagorje, kateri prispe na cilj 15 min. za prvim, prejme časovno kolajno. Splošna določila: 1. Dirka se po pravilniku Koturaškega save-za kraljevine Jugoslavije. 2. Dirka je odprta za vse člane SK Zagorje. 3. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati cestno policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škode, katere povzroče dirkači med dirko. 4. Odredbam vodstva se je najstrožje pokoriti. 5. Protesti se upoštevajo 15 minut po izvršeni dirki z vplačilom Din 30 —, kateri znesek se vrne, ako je protest odobren. 6. Prijave sprejema predsednik kluba L. Mr-nuh ter se iste zaključijo v soboto, dne 20. t. m. ob 18. uri. Prijavnino za dirkače Din 5 — je izročiti do zaključka prijave klubovem blagajniku. Cas starta je točno upoštevati, ftart ob vsakem vremenu. SK Z ».gorje. Razpis polževe kolesarske dirke, katera se vrši v nedeljo, dne 21. junija 1931. takoj po izvršenih prvenstvenih dirkah. Proga: 20 mtr. Start: Prostor pred rudniško restavracijo ob pol 10. uri Za tri najbolje ocenjene vozače so razpisana darila. 1. Prijave sprejema tajnik ter se ista zaključijo v soboto dne 20. t. m. ob 18. uri. Prijavnino Din 5’— za vozača je do tega časa izročiti blagajniku. 2. Dirke se lahko udeleži vsak kolesar Zagorja in okolice, tudi ne član. 3. V slučaju prav slabega vremena se dirka preloži. SK Zagorje. Razpi is Županstvo občine Zagorje ob Savi razpihuje mesto diplomiranega veterinarja a sedečem v Zagorju ob Savi. Pogoji so predpisani z odredbo kraljevske banske uprave z dne IS. decembra 1990 štev. III No 18.408, Službeni list štev. 286/45 z dne 27. decembra 1930. Reflektanti z nekaj let prakse imajo prednost. Prejemki: 1. mesečna plača vključno z banovinsko subvencijo Din 2000-—. 2. ca stanarino se prisna mesečno Oin 300-—. 8. prosto bolniško in starostno zavarovanje. Nastop službe čimprej. Prošnje, sestavljene v smislu zgornje naredba kralj, banske uprave ad II. je vložiti na podpisano županstvo do 15. julija t. 1. Županstvo Zagorje ob Savi, dne 16. junija 1931. Cajno maslo prvovrstne kakovosti, vedno sveže in po najugodnejših cenah Vam nudi Krdka Julij Zupan Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 55 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468 ■ajoaneje In ▼ veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa In Stari trs Oame! 14,3 Pletene opanke po meri moderno In okusno Izdelane, p o n a j n 1 ž | i ceni Vam nudi Mokorel Jože levljama Ljubljana, Mirje 2 pristen, naraven na malo In veliko prodaja lekarnadoktor G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 Telelon 2059 ** Premog /\ suha drva PegalijL, Bohotit e va ulica 5 Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 507 Fotomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 984 Razpis Sokol kralj. Jugoslavije v Toplicah pri Novem meatu razpisuje oddajo težaSkih, zidarskih, žele/.obefonskih, tesarskih, kleparskih In krovskih del za novogradnjo sokolskega doma v Toplicah. Ponudbe, pravilno kolekovane, )e vložiti v zapečatenem zavoju najkasneje do 12. ure 1. julija pri podpisanem odboru. Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofertnl pripomočki se dobe pri Sokolskem društvu v Toplicah proti povrnitvi stroškov. Odbor za gradnjo Sokolskega doma v Toplicah pri Novem mestu, dne 16. junija 1931 1461 IfakulaiBHii papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Kavarna Restavracija Klet ..Zvezda** Dnevno konoert lastnik Fr. In Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ L|ubl|ana 762 Oblastveno koncesljonirana šoferska sola Ul bivši komisar za šofersko izpite Ljubljana Dunajska cesta 31 Kdor hoče elegantno oblečen biti, naj se zglasi pri Gombocu Maribor Tattenbachova ul. 41 Proda se ugodno! Lepa dvonadstropna 6stanovanjska vili podobna hiša, katera leži v neposredni bližini „Zvezde“, na križišču dveh prometnih cest, solnčna lega, lep vrt, obširno dvorišče In garaže. Zraven spada tudi poslovni lokal z dobro idočo zelo rentabilno gostilno. Plin, elektrika, vodovod. kanalizacija, par-keti, telefon, sploh je vse v najboljšem stanu. Večje udobno stanovanje takoj na razpolago. Pusti se lahko večja hipoteka. Proda se radi prevzema večjega podjetja. — Pismene ponudbe na upravo ..Jugoslovana" pod ..Lepo in rentabilno. M iaaonoie mlada dekleta, i S č e Hotel Jekler, Bled 1468