216
Novice.
—   Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji na predlog občinskega odbornika g. dr. Majarona sprejel edno-glasno naslednjo resolucijo: „ Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane pozdravlja jezikovne naredbe, zadnji čas izdane za češko in Moravsko, kot prepotrebno in v državnih osnovnih zakonih utemeljeno delno izvršenje jezikovne in narodne jednakopravnosti ter izreka nado, da bode visoka vlada čim preje na ednak način in vsaj V toliki meri zagotovila slovensko uradovanje v deželah, koder prebivajo Slovenci". Predlagatelj je dobro utemeljil resolucijo, pred vsem poudarjaje solidarnost slovenskega s češkim narodom. — Koraku, katerega je prva storila bela Ljubljana, slede naj ostale slovenske občine, ki naj istim potom izrazijo svoje zahteve.
—   Reorganizacija sodišč. Vsled uvedenja novega civilnopravdnega reda se bodo sodišča reorganizovala in se je z dotičnimi deli že začelo. Za Kranjsko so bila sistemizovana naslednja uradniška mesta: Pri sodišči ljubljanskem 1 predsednik (V. činovni razred), 1 podpredsednik (VI. č. r.), 13 deželnosodnih svetnikov, 6 svetniških tajnikov in 6 sodnih pristavov, pri okr sodišči novomeškem 1 predsednik (VI. č. r.), 6 deželnosodnih svetnikov, 3 svetniški tajniki in 3 sodni pristavi; pri okrajnih sodiščih so poleg mest sodnih načelnikov dolečena fie naslednja mesta pristavov: po 2 mesti pri sodiščih v Postojini, Bistrici, Kranju, Litiji, Radovljici, Kamniku, Krškem, Metliki in Mokronogu, po 3 mesta pri sodiščih v Črnomlju in Kočevju po jedno mesto pri sodiščih v Skofji Loki, na Brdu, v Idriji, v Ložu, v Logatcu, na Vrhniki, v Senožečah, v Vipavi, v Cerknici, v Velikih Lašičah, v Kostanjevici, v Radečah, v Ribnici, v Žužemberku, v Zatičini in v Trebnjem.
—   Diurnisti. Glede rešitve vprašanja o uredbi plač diurnistom (pomočnim uradnikom) so se baje v ministerstvu že sporazumeli. Sedaj se pripravlja dotična predloga. Ustanovi se posebni penzijski fond, h kateremu pristopiti bo vsak di-urnist obligatorično obvezan. Pra\ico do pokojnine imajo oni, ki so služili že 10 let. Najmanjša penzija znaša 120 gld , najvišja 350 gld. Za pisarniška uradna mesta imajo diurnisti pred drugimi prosilci — razun certificiranih podčastnikov — prednost, če diurnist zboli, dobi tri mesece celo ali pa reducirano dnevščino. Odpusti se diurnist še le, če je več kakor 6 mesecev bolan. Najmanja dnevščina znaša za Dunaj 1 gld. za province 80 kr. Dosedanja 14dnevna odpoved se je podaljšala na en mesec. Upati je, da bode poslanska zbornica to prav mačehovsko uredbo vprašanja diurnostov znatno zboijšala tem v prid.
—   Deželnozborska stenografska pisarna. Deželni odbor je imenoval g. Henrika Pfeifer-ja voditeljem deželno-zborske stenografske pisarne. V smislu sklepa deželnega zbora preustrojila se bode stenografska pisarna tako, da bode odgovarjala vsem sedanjim zahtevam.
—    Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« praznoval bode dne 5. septembra t  1. slovesno svojo desetletnico.
O tej   priliki se otvori   tudi   dirkališče,   ki ima   do   tedaj  biti napravljeno.
—    Uradniški dom v Ljubljani. Prvo avstrijsko-ogersko uradništvo društvo je imelo dne 15. maja na Dunaji svoj občni zbor. O tej priliki je društveni predsednik obljubil podpirati prizadevanje, da se v Ljubljani zgradi uradniški dom.
—   V Mostah pod Ljubljano so ustanovili gasilno društvo. Društvo že šteje 30 izvršujočih članov. Brizgalnica, katero so si omislili je stala 570 gld. in shramba za orodje, ki se gradi stala bo 700 gld. To so znatni izvanredni stroški za revno občino, ki šteje le 1200 prebivalcev s 170 hišami. Novo gasilno društvo se je vsled tega obrnilo do dobrotnikov s prošnjo, da mu z darovi pomorejo k pokritju stroškov.
—   Romanje na sv. Višarje začelo se je kakor navadno včeraj na praznik Vnebohoda Gospodovega dne 27. maja. Letos bodo stalno na gori trije duhovniki, ki bodo opravljali ondi božjo službo,
—   Poštna zadeva. Preglednikom poštnih in brzojavnih uradov v revizijskem okraju št. 2, obsezajočem politične okraje Litija, Kočevje, Krško, Novomesto in Črnomelj je imenovan poštni koncipist g. Karol Czarda.
—   Novo cesto mej Vačami in Litijo pridno grade. Prva polovica je že gotova. Do zime se upa celo progo izgo-toviti. Delo se je malo zavleklo vsled udiranja terena in tudi troški bodo vsled tega poskočili. Z novo cesto pridobe Vače jako mnogo.
—    V Ameriko je hotel pobegniti Peter Prijanovič, doma v Tribušah v črnomaljskem okraju, ne da bi bil še zadostil vojaški dolžnosti. Mestna policija ljubljanska pa ga je na kolodvoru aretovala in izročila sodišču.
—    Utonil je dne 16. maja v Kokri hlapec Lorenc Slabanja. Spal je pijan ob obrežji Kokre, kar se je zavalil po strmem bregu v vodo in je utonil. Otroci idoči iz šole so videli ta dogodek. Ker je bila Kokra močno narastla, so truplo utopljenčevo   dobili še le 18. maja.
—   Goljufiva potovka. Potovki Neži Zima iz Sred-njevasi v radovljiškem okraju so ljudje že več let dajali denar da naj bi nesla v kranjsko hranilnico v Ljubljani. Ljudje so ji celo tako zaupali, da so pustili hranilne knjižice pri nji spravljene. Potovka je to zaupanje zlorabila in denar, katerega so ji ljudje izročili za se porabila. Opeharila je tako 7 oseb za skupnih  1446 gld. Tatico so izročili sodišču.
—   Proglašenje svetnikom. Včeraj dne 27. maja vršila se je v Sv. Petra cerkvi v Eimu velikanska slavnost. Papež Leon XIII. je v navzočnosti kardinalov, škofov itd. ter nebrojnega občinstva proglasil svetnikom blaženega Antona Marija Zaccaria in Peter Fourier-a. Oba sta bila duhovnega stanu. Prvi je umrl 1. 1539 doma v Lombardiji, diugi 1. 1640 v Lotaringiji. To je bila tretja ednaka slavnost za časa vladanja sedanjega papeža. Prva je bila 1. 1881 in druga 1888. Velikanske in izvanredne ceremonije, ki so spojene s takimi slav-nostmi, vzbujajo zanimanje najširših krogov in je udeležba naj-mnogobrojneja.
—   Požar. Dne 19. maja okrog 11. ure po noči je nastal pri posestniku in izdelovalcu slamnikov Francu Mazovcu v Domžalah požar, ki je uničil hišni strešni stol, nekaj oprave in obleke ter 300 slamnikov in 4000 povesnov slamnatih kit, ki so bile pod streho spravljene. Škoda znaša 2000 gld. Po-gorelec je bil zavarovan le za 975 gld. Ogenj je najbrže nastal pod streho pri dimniku, okrog katerega je bila spravljena slama.
v
—   Sivanko je pogoltnila v Prankolovem pri Vojniku na Sp, Štajarskem neka šivilja; trebila si je namreč ž njo zobe, a šivanka ji je izpodrknila izmed prstov in se spope-ljevala nekam po goltu. Dekle, seve v največjem strahu, peljalo  se je   takoj   iskat zdravniške pomoči. Toda niti v Celji,
217
niti na kliniki v Grradci niso našli usodne šivanke; menili so, ^la je že v želodcu, od koder se bo tekom časa skozi mišice |>rivrtala na dan. Reva je že 12 dnij koprnela v smrtnem strahu, kar se ji je jelo zopet dozdevati, da je bode v goltu. Pošljejo torej po bližnjega zdravnika gosp. dr. Antona Žižeka. Le temu posrečilo se je po težavnem delu privleči z veščo roko nevarno usiljenko na dan. Šivanka je namreč- tičala z jednim koncem v dušnikovem hrustancu, a z drugim zapičila se je v veliko vratno mišico. Iz tega slučaja je pač lahko posneti kako nevarno je s šivanko trebiti zobe.
— Ubil se je dne 17. t. m. ogljar Jakob Pretnar iz Lese. Hotel je iz Podkorita- na planino, a potoma je pal v brezdno, globoko kacih 40 do 50 metrov. Ponesrečenec je bil takoj mrtev.
—   Defravdanta so prijeli v Krakovu. Svojedobno je poneveril blagajnik pri neki tovarni v Lodz-u svoto, 12 000 rubljev in potem zbežal v Ameriko. Vrnil se je pod izmišljenim imenom, a spoznali so ga in prijeli ter našli pri njem 7000 rubljev.
—   Požar. V Budapešti je nastal v noči od 20. na 21. maja velik požar v neki stavbeni ključarnici. Ogenj se je pozno zapazil. Nad delavnico je spalo 25 ključarskih vajencev. Ti reveži so opazili požar, ko se že skoro rešiti ni bilo več moč. Vendar se je posrečilo pogumnim ljudem 19 teh fantov rešiti, 6 jih je pa ostalo v ognju. Našli so njih trupla popolnoma zgorela. Ogenj je zanetil neki delavec, ki je pustil gorečo pipo v podstrešji.
—   Veledušno volilo. Bivši odvetnik in posestnik oukrarne v Cerekvicah pri Ljutomišlu, dr. Fran Kadtčik je te dni umrl. V svoji oporoki je volil češkemu vseučilišču v Pragi 400 000 gld , v podporo čeških mest in čeških kmetovalcev pa 100.000 gld.
—   Loterijci pa pariška katastrofa. Fanatični lote-rijci so pri zadnjem sreČkanji v Rimu močno stavili na štiri številke, tičoče se pariškega velikega požara. In glej, vse štiri številke so bile vlečene, tako, da je moral državni zaklad velike svote izplačati. Policija je morala pred loterijami red delati, ko so prišli ljudje po dobitke, tak  naval je bil.
—  Sovraštvo mej bratoma. V Petrovcih na-Hrvatskem se je dogodil grozen zločin. Brata Miloš in Simo Vu-kosavljevič sta živela v sovraštvu. Dne 10. t. m. je prišel prvi v hišo poslednjega. V hiši sta bila Simova otroka lletni Rade in 121etna Zlatica* Napal je ta dva z nožem in jih grozno obdelal. Dečku je prizadjal trinajst ran na glavi. Po tem groznem činu je zločinec pobegnil. Nedolžna otroka sta bila torej žrtev nesrečnega bratovskega sovražtva.
—   Prenaredba ženske obleke. Pariške dame se potegujejo za to, da bi se ženska obleka reformirala. Pred vsem naj bi se namesto kril uvele tudi za ženske hlače. To svojo zahtevo utemeljujejo dame s tem, da so krila nepraktična. Pri zadnjem velikem požaru je največ zato toliko dam ostalo v ognju, ker se radi svojih nerodnih in opletajočih kril niso mogle rešiti, dočim so se večinoma vsi moški rešili.
—  Zdravnik — tat, V galeriji slik grofa čemina na Dunaju prijeli so minole dni gospoda, ki se je pripravljal ukrasti jako dragoceno sliko. Mož se ni rad udal, da je hotel krasti, naposled je vendar obstal povdarjaje, da kot praktični zdravnik ne zasluži toliko, da bi mogel živeti. Imenovanec je dr. Bela Lenkev iz Budimpešte, ki je tudi že drugod več tatvin izvršil.
—   V smrt obsodili so minole dni v Zagrebu Katarino Sever, Pavla llič-a in Franja-Kelceč-Pester-ja. Napali so skupno 221etno kmetico Ano Hrabrič in jo na grozen način ubili.
—   Sove uničevalke misij. Neki posestnik na Nemškem   je ob hiši našel  gnezdo z mladimi  sovami   in  je  pre-
nesel v prazno sobo. Ker so mlade sove kričale, sta starca kmalu te našla. Posestnik je zdaj opazoval prehianitev mladih in ni se mogel načuditi koliko miši sta starca nanesla mladim.
V  jutro so bili mladiči preskrbljeni z najmanj 30 mišmi, katere so povžili čez dan. Koliko so mlade sove požrle po noči, ko sta jim starca donašala !
—   Grozen trenotek je preživel zdravnik Sir Andrew Clarke na svojem potovanju v Italiji. Ko je šel nekega večera na stolp velike cerkve, našel je na vrhu že drugega gosta, nekega Angleža. Anglež in zdravnik sta razgledovala krasno okolico ter se pomenkovala. Nakrat zgrabi Anglež zdravnika za rameni ter mu pravi čisto mirno: „Sedaj Vas bom pa doli vrgel!" — Anglež je bil očividno blazen, in zdravnik je bil v najstrašnejšem položaju. Toda mirnost ga ni zapustila. „Prava reč!" je odgovoril Angležu; „to zna vsakdo ! Toda kaj staviva, da me od tal ne vržete do sem gori?" — „Kolikor hočete!" je dejal blaznik. „Prepričan sem, da vas vržem tudi od tal do semkaj". — „Nu dobro; stava velja Pojdiva doli. da me vržete!" — In hitro sta šla s stolpa, kjer so blaznika naglo zaprli.
—   Skrivnostni umori. Zadnji čas se je v Novem Yorku primerila cela vrsta skrivnostnih umorov, kateri so mej lahkomiselno živečimi ženskami obudili pravo paniko. Umori so se zgodili v najrazličnejših mestnih okrajih in povsod natančno na isti način. Morilci so svojo žrtev poiskali na njenem stanovanji, ji vrgli majhno vrv krog vratu in jo zadušili. Policija je pač hitro uganila, da ima opraviti z večjo družbo morilcev, a vsa nje prizadenja, priti morilcem na sled, so bila zaman, dasi so se ti umori hitro ponavljali in je bilo časih kar po več izvršenih na jeden dan. Te dni pa se jedna teh žrtev še pravočasno ubranila. Napadla sta jo dva elegantna gospoda, a bila je močnejša kakor napadalca. Priklicala je pomoč, na kar sta napadalca zbežala Na srečo so jima bili ljudje koj  za petami in ju ujeli
—   Vas morilcev je italijansko gnezdo Artena. Tu se je rodil zadnji napadalec italijanskega kralja, lopov Accia-rito. Artena je že od nekdaj mati razbojnikov. Že 1. 1155 pišejo kronike, da je Artena „valilnica roparjev, tatov in morilcev." 400 let pozneje je izdal papež Pavel IV. edikt, v katerem pravi, da prebivalci Artene „ropajo, kradejo in more" ter zato dovoljuje, da „sme kdor hoče in kakor kdo hoče ubiti Artenjane", in da „naj se mesto razbije v prah in pepel". L. 1870. se je zgodilo iz nova veliko grozodejstvo v Arteni. Neki učenjak je dokazal, da je v Arteni petkrat več tatov, šestkrat več pretepačev, sedemkrat več morilcev in 39krat več roparjev, kakor drugod v Italiji. V Arteni so družine, kjer so sedeli oče mati in vsi otroci radi ropa ali umora v ječah. Videti je skoraj, da so Artenjani vsled dedičnosti ali atavizma, torej po svojem rojstvu že nagnjeni k grozodejstvom.
—   Samomor. Na Dunaji se je obesil 601etni čevljar Peter Wrana. V pismu naslovljenem na sestro pravi samomorilec, da mu ni živeti vsled preslabih gmotnih razmer in bo-lehnosti in ker ne more prav nič spati.
—   Pri snaženju rokovic ponesrečila. 181etna služkinja Franja Kurman na Dunaji je snažila z bencinom roko-vice. Vsled neprevidnosti je prišla z bencinom preveč blizu luči. bencin je eksplodiral in vžgal služkinji obleko. Nesreč-nica se je tako opekla, da se dvomi, če bo okrevala.
—   V italijanskih ječah se dogajajo zadnjih deset let grozna hudodelstva. Umori političnih obsojencev in aretovancev niso več redki, a izvršujejo se v prid sedanjemu trhlenemu sistemu, sistemu korupcije in brezvestnega izsesavanja ljudstva.
V   soboto se je v italijanskem parlamentu razkril nov grozen slučaj Policija je pred kratkim aretovala socijalista Frezzija prav brez uzroka. Teden dnij potem je Frezzi umrl. Policija je najprej rekla, da je Frezzi umrl za srčno kapjo, potem, da se je obesil, a komisija vseučiliških profesorjev-zJravnikov je dognala, da je bil Frezzi kruto trpinčen, ker  ima več polom-
ljenih kostij, in naposled z 22 udarci po glavi ubit. Proti morilcem se je seveda začela preiskava, a bati se jim ni ničesar.
—   Samomor dveh sester. V Berolinu je te dni vzbudil sočutje — seveda prepozno! — samomor dveh sester ki sti vtopile v „novem jezeru" v Potsdamu. Vdova Albertina Pape in nje sestra Adele Wiedermann — to sti imeni samomorilk — usmrtile sti se vsled skrajne bede. Nekdaj sti imeli lepo premoženje. Njijin oče, trgovski kapitan v Dancigu, zapustil je vsakemu svojih otrok po jedno hišo in lep kup denarja v gotovini. Albertina Adele in še dve poročeni sestri so živeli v Berolinu. Toda lahkomiselno, zapravljivo življenje vseh njih soprogov, je spravilo v kratkem na beraško palico. Vdova Pape in sestra Adele sti si najeli skupno podstrešno kamrico, kjer sti se preživljali, šivanjem ovratnic. Jako mršav zaslužek, ki ne donaša niti za kruh! A ubogi ženski trpeli sti dalje, dokler ste mogli, slednjič pa — ni šlo več. Kajti vsled nehvaležnega šivarenja pri slabi svetlobi prišli sti obe skoro popolnoma ob vid! In vsled tega novega udarca izgubili ste še dosedanji pičli   zaslužek, in sti šli v jezero!
—   Poroka na smrtni postelji. Ganljiv prizor je bil dne 20. m. m. v bolnišnici v Clevelandu (država Ohio, severna Amerika). V bolnišniški dvorani se je poročil 701etni John Hobbes z 621etno na smrt bolno Ano Pazig. Ta žena se je bila pred 30 leti ločila od svojega razuzdanega moža. Hobbes je bil nje sosed. Med obema se je razvilo prijateljstvo, ki pa se je slednjič previlo v ljubezen. Leta 1875 sta se zaročila in določila dan poroke. Toda kmalu zatem je Hobbes obolel in poroka se je morala odložiti. Ko je bil ženin ozdravel, določil se je bil zopet nov dan poroke, toda umrl je oče neveste in iz poroke zopet ni bilo nič. In tako je ta nesrečni par najmanj dvanajstkrat odložil poroko in določil nov dan, a vselej je nemila usoda zabranila zakon. In tako je trajala zaroka preko 20 let! Letos o Veliki noči naj bi bila poroka. Toda nevesta je obolela. Dne 15 aprila je izjavil zdravnik, da ne doživi bolnica več večera. Uboga ženska je vsled tega naprosila svojega zaročnika, naj jej izpolni sen vsega nje življenja in naj jo poroči. In tako je došlo do poroke na smrtni postelji Pol ure zatem je žena, blažuia in zadovoljna, izdahnila svojo dušo
—   Hudodelec ali bolnik? V Aradskem komitatu je živel neki Peter Kulczun Pred 20 leti je umoril svojega 801etnega očeta. Po prestani kazni je umoril svojo snaho. Ko se je zopet vrnil iz zapora, zadavil je otroka sosedovega, te dni pa je hotel zadaviti lastno ženo. Vpraša se : Sedi li ta človek v jtčo ali v  blaznico?
—   529 potresov je bilo v 1. 1896 na Grškem, torej nekako Xlj2 potresa na dan Tako se poroča v publikacijah dr. Papavasilion o potresih grške države. Izmej vseh potresov je bilo  306 samo na otoku Zante.
—   Požarna katastrofa v Parizu. Ker bi vsled tega, ker je požar uničil bazar, iz katerega čistega dobička, so imeli razni dobrodelni zavodi dobiti znatne prispevke, odpali ti prispevki, so bogati dobrotniki darovali v ta namen tako velikanske svote, da bodo dobrodelni zavodi še bogateje obdarovani,   kot   bi   bili   sicer.    Le   časopis   „Figaro"   je   nabral
. 1,218,015 frankov. Svojo daiežljivost in usmiljenost so Pari-žani v tem slučaju najsijajneje pokazali. Mej drugim so se darovalci tudi spominoli takih, ki so vsled požara pali v bedo. Skoro se sme reči, da so vrli Parižani veliko katastrofo gmotno že sanirali, seveda v duševnem oziru jim to ni mogoče Koliko plemenitih rodbin žaluje po svojih izgubljenih dragih! Celo naša presvitla cesarica mora obžalovati bridko izgubo svoje sestre, ki je našla nesrečno smrt v plamenu.
—   Zakonska sreča. 501etni čevljar Botscheiber na Dunaju je prišel minolo soboto šele o polnoči domov in sicer vinjen To je njegovo boljšo polovico neizmerno razjezilo. Vrgla je slabotnega moža na tla in ga z železnim   mlinom, s
katerim je navadno kavo mlela, toliko časa tolkla po glavi,, da se je roča odlomila. Tepeni mož je imel vso glavo taka razbito, da so mu zdravniki komaj rešili življenje.
— Sošolca ustrelil. V Oseku sta se četrtošolca Marko Šor in Ivan Karavidorovic igrala s revolverjem ne da bi vedela, da je nabit Šor je pomeril na Karavidoroviča in* ustrelil — ter zadel. Karavidorovic je bil v prša tako nevarno zadet, da ni upanja da okreva.
218