PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini r'< ______ /n i«
Abb. postale I gruppo	L6D3 DU llF
Leto XXIV. Št. 281 (7174)
TRST, četrtek, 5. decembra 1968
ZARADI KRVAVIH DOGODKOV VAVOLI
Zahteva za izredno sejo obeh zbornic Včeraj po vsej Italiji protestne stavke
Številne zahteve, naj policija ne bo oborožena, ko »krbi za javni red med manifestacijami - Splošna stavka v Rimu
RIM, 4. — Na pobudo komunističnih, psiupovskih in levih neodvisnih senatorjev se zbirajo v palači Madama podpisi, ki so potrebni, da se zahteva izredna seja senata, na kateri bi razpravljali o dogodkih v Avoli.
Tudi poslanci KPI in PSIUP so zahtevali izredno zasedanje poslanske zbornice. Danes so komunisti poslali pismo parlamentarnim skupinam KD, PSI in PRI in jih pozivajo, naj se pridružijo tej pobudi.
Demokristjanski, socialistični in republikanski senatorji so sporočili, da se ne bodo pridružili pobudi za sklicanje izredne seje senata, ker je za petek zjutraj že določena seja komisij za delo in za notranje zadeve, na kateri bosta minister za delo in notranji minister poročala o dogodkih v Avoli.
Za sklicanje izredne seje je po-
niiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiimiiiinmiiiiiiiiuiiiimiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
trebnih vsaj 107 podpisov, t.j. ena tretjina od skupnih 322. Skupno število komunističnih, psiupovskih in levih neodvisnih senatorjev znaša 102. V poslanski zbornici pa je potrebno 210 podpisov, dočim štejejo komunistični poslanci skupno ' s psiupovci 200 poslancev, vštevši neodvisne, ki so bili izvoljeni na listah KPI.
Parlamentarna skupina PSIUP je predložila v poslanski zbornici resolucijo, ki poziva vlado, naj odredi ,da varnostne sile ne bodo imele orožja, ko bodo skrbele za javni red ob političnih sindikalnih in štu-
PflNES SE SESTANEJO DELEGACIJE KD, PSI IN PRI
Skoraj povsem zaključeno delo pripravljalnih komisij
Dosežen je bil sporazum o številnih problemih Sestanek med Rumorjem, Ferrijem in La Malto
RIM, 4. — V sklopu pogajanj za sestavo nove sredinsko levičarske vlade so bili danes na dnevnem redu sestanki delovnih komisij, ki imajo nalogo proučiti posamezne probleme vladnega programa. Niso se pa sestale, kot je bilo napovedano, «politične» delegacije, ki bodo morale jutri razpravljati o rezultatih. do katerih so prišle »tehnične« komisije.
Od petih paritetičnih komisij, ki jih sestavljata po dva predstavnika strank leve sredine, ie že včeraj zaključila svoje delo komisija za državljanske pravice, ki je že Poslala predsedniškemu kandidatu Rumorju poročilo o sprejetih zaključkih.
Komisija za šolstvo se je zjutraj ukvarjala z univerzitetnimi problemi, popoldne pa je razpravljala o srednji šoli. Glede univerze je že Pripravila poročilo, ki jo bo pred stavila delegacijam treh strank Glede vsebine dokumenta niso ho teli člani komisije ničesar poveda-ti, vendar se zdi, da so posvetili Posebno pažnjo problemom študent skega vključevanja v življenje uni verze, eksperimentiranja in univerzitetne avtonomije.
Komisija za gospodarske probleme se je ukvarjala z vprašanji «Fe-derconsorzi« in pokojnin Glede Prvega problema so delegati treh strank vztrajali pri svojih stališčih, zato bodo morale o tem razpravljati «politične> delegacije. O Pokojninah je komisija za gospodarske probleme razpravljala skupaj s komisijo za družbena vpra sanja. Delegati so soglasno poudarili nujnost po reformi pokojninskega sistema, na zahtevo sociali stov pa so sklenili da zaprosijo ministrstvo za zaklad o točnejših Podatkih, na katerih osnovati svoje predloge. Obe komisiji se bosta ponovno sestali jutri zjutraj.
Pred skupnim sestankom se je komisija za družbena vprašanja ukvarjala s problemi sodelovanja sindikatov pri gospodarskem načrtovanju.
O problemih dežeine ureditve so razpravljali v komisiii za ustavne Probleme, ki je zvečer zaključila svoje delo. Delegati so soglašali o tem, da je treba do jeseni prihodnjega leta priti do izvolitve deželnih svetov. V istem roku bo tre ha izglasovati zakone, ki so potreb Pi za redno delovanje dežel.
V komisiji so razpravljali tudi o Predlogu republikancev, po katerem naj bi istočasno z ustanovitvijo dežel ukinili pokrajine. Ker ni bilo mogoče o predlogu priti do soglasja, so delegati sklenili, da prepustijo proučitev problema posebni komisiji pri notranjem ministrstvu, ki so jo ustanovili za časa tretje Morove vlade z nalogo, da ugotovi, koliko bodo dežele stale.
Kot smo že dejali, se bodo jutri
rim so bile sprejete sankcije. Ko je Varnostni svet, navaja Portugalska, odredil blokiranje pristanišča Beira v Mozambiqueu, kjer se pričenja naftovod za Rodezijo, sta se dva stalna člana sveta (Francija in SZ) vzdržala. Po mnenju portugalske pa bi bila potrebna soglasnost stalnih članov. Vlada v Lizboni je ponovno «zahtevala od varnostnega sveta pojasnila, toda temu se nikoli ni zdelo vredno odgovoriti«. Zaradi tega se Portugalska ne more pridružiti sankcijam.
dentovskih manifestacijah.
V	Siracusi se je danes dvajset tisoč oseb udeležilo pogreba dveh delavcev, ki sta bila ubita med spopadi demonstrantov s policijo. Ves čas pogreba so bile vse trgovine zaprte. Danes je v Siracusi mirno, potem ko so na prefekturi podpisali sporazum med delodajalci in poljskimi delavci, ki določa izboljšanje mezd, skrčenje delovnega urnika in druge izboljšave.
V	Firencah je bila na pobudo vseh treh sindikalnih organizacij dveurna splošna stavka iz protesta proti dogodkom v Avoli. Večje skupine so organizirale tudi protestne demonstracije, pri katerih so se demonstranti spopadli s policaji. Protestne stavke zaradi dogodkov v Avoli so bile tudi v vseh drugih večjih mestih Italip
Danes je delegacija zveze italijanskih žensk obiskala notranjega ministra Restiva in protestirala zaradi dogodkov v Avoli. Zahtevala je, naj policija ne bo oborožena, ko skrbi za javni red, med sindikalnimi spori pa naj se skrb za javni red poveri županom in ne oblastem javne varnosti.
Zveza poljskih delavcev je poslala predsedniku vlade, ministru za delo in v vednost notranjemu ministru pismo, v katerem poudarja, da nedavni žalostni dogodki v Avoli in veliko enotno gibanje v vsej državi nalagajo nevmešavanje policije v delavske spore in tudi takojšnjo reštev vprašanj, ki so bila že zdavnaj predložena vladi. Zato je potrebno, da vlada takoj pokliče sindikate na posvetovanje.
Poleg tega je zveza poljskih delavcev objavila zvečer noto, v kateri poudarja, da je treba pripisati vso odgovornost za sedanjo veliko sindikalno napetost v Italiji, zlasti v pokrajini Siracusi, a-grarcem in njihovi organizaciji, ki noče obnoviti zapadlih pogodb. Poleg tega pade odgovornost na vlade, ki niso hotele načeti vprašanj kmetijstva v okviru reforme, s čimer so med drugim prispevale k velikemu povečanju brezposelnosti.
Danes opolnoči se je začela v Rimu in vsej pokrajini štiridvajset-urna stavka, ki so jo razglasili sin-
dikati OGIL, CISL in UIL. Stavka zajema vse sektorje Razglasili so lo, da protestirajo proti brezposelnosti in proti vedno večjemu izkoriščanju, proti neprimernim plačam, proti omejevanju sindikalnih pravic in da se zahteva drugačna politika gospodarskega in socialnega razvoja. Jutri bodo zaprte tudi vse šole. Jutri bo v Rimu zborovanje, na katerem bodo sindikalni predstavniki govorili zbranim delavcem.
Davi je prišla iz Hanoja v Rim delegacija zveze sevemovietnam-skih sindikatov, ki jo vodi predsednik Hoang Quoc Viet. Na letališču so jo sprejeli zvezni tajniki CGIL Lama, Poa in Mosca.
Obsojeni esesovci v Sovjetski zvezi
MOSKVA, 4. — «Pravda» poroča, da je sodišče v Minsku obsodilo na zaporne kazni od deset do petnajst let enajst sovjetskih kolaboracionistov, ki so sodelovali z esesovci pri nekaterih pokolih civilnega prebivalstva v Beli Rusiji med drugo svetovno vojno. Kakor piše list, je bataljon esesovcev, pri katerem so sodelovali omenjeni kolaboracionisti, ubil 120.000 ljudi, požgal 150 vasi in hiš na področjih Mogilev in Minsk, in še zlasti vas Katin marca 1943. List dodaja, da se glavni krivec za pokole esesovski general Dirlevvanger še vedno skriva nekje na zahodu.
Spet odložen proces proti Theodorakisu
ATENE, 4. — Proces proti znanemu grškemu komponistu Theodorakisu in drugim petim bivšim grškim parlamentarcem, ki se je danes začel pred atenskim prizivnim sodiščem, je bil odložen, ker ni bilo obtežilnih prič. To je druga odložitev procesa; prvič so ga odložili, ker ni bilo glavnih obtožencev. Datum prihodnje razprave ni bil določen.
V sodni dvorani je Theodorakis pred začetkom razprave govoril s časnikarji in jim dejal, da se je «privadil» internaciji v vasi Za-tuma na Peleponezu Dobil je klavir in živi skupaj z ženo in hčerko. Nima pa dosti volje za komponiranje zaradi strogega nadzorstva, kateremu je podvržen.
Grški zunanji minister je obtožil komisijo za človeške pravice pri evropskem svetu, di se ni držala tajnosti pri postopku s pritožbami, kar imajo z grške strani za temeljni in preliminarni pogoj. Izjava grškega zunanjega ministra je v zvezi z zasedanjem omenjene komisije v teh dneh v Strassburgu. Zasedanje so zahtevale nordijske države, ki so izjavile, da so bili grški politični jetniki mučeni. Med razpravami se je dogodilo, da sta dve priči, ki sta prišli pričat v korist grške vlade, «odpadli» ter tudi izjavili, da sta bili mučeni.
DRUGO BOMBARDIRANJE V TRIDESETIH URAH
Nov izraelski letalski napad proti severnim predelom Jordanije
Napad je bil namenjen proti iraškim četam, ki so nastanjene v Jordaniji . Reakcije v Kairu - Jarringova misija se nadaljuje
AMMAN, 4. — Komaj trideset ur po včerajšnjem letalskem vdoru, ki je povzročil na desetine mrtvih med civilnim prebivalstvom, so izraelski «Mirage» in «Supermystere» ponovno napadli jordansko ozemlje in bombardirali področja v bližini mest Ibrid in Mafrak. Napad je trajal več kot eno uro. Izraelski vojaški glasnik je poročal, da
je bilo eno letalo sestreljeno, pilot pa se je rešil s padalom in je bil prepeljan s helikopterjem na zasedeno ozemlje. Po jordanski verziji pa je bilo sestreljenih sedem letal.
Novi siloviti letalski napad naj bi pomenil represalijo proti iraškim vojaškim enotam, ki so že eno leto nameščene v severni Jordaniji in ki so po mnenju Izraelcev sodelovale pri artilerijskem spopadu pretekle noči. Pri takratnem bombardiranju so namreč — tako pravijo v Izraelu — streljali tudi s 122-milimetrskimi topovi, ki so sovjetske izdelave, s katerimi jordanska vojska ne razpolaga. Zato so v Tel Avivu sklepali, da je šlo
za iraško topništvo. Poleg tega so v Izraelu že večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi prisotnosti na jordanskem ozemlju vojaških čet Iraka, ki ni, kot je znano, podpisal po lanski šestdnevni vojni sporazuma o premirju z Izraelom.
Jordanski vojaški glasnik je poročal, da je napad povzročil smrt šestih jordanskih vojakov; štirinajst vojakov je bilo ranjenih. Plast nizkih oblakov in takojšnja reakcija jordanskega protiletalskega topništva sta znatno omejili posledice napada.
Obračun včerajšnjega letalskega napada proti vasi Kfar Assad ni še dokončen. Arabski časopisi objavljajo danes sliko moža, ki nosi
lllllllllllllllIllIilllllllllUllllllinillllllllllllllllHIlIlUliliHlIlllllHIIIIMlIlIllIlHIillUlllllllllllllIlHHIlHIIIIIIlIllIltllllllllllMIIIIIIIlIlHIIIIIIIMIIHIIllllllHIIIIIIIIIHIHIII*
VSEPOVSOD ZELO RAZGIBANI ŠTUDENTJE
PARIZ, 4. — Svet ministrov evropske konference prometnih ministrov (CEMT) se bo sestal v Parizu 12. decembra pod predsedstvom Irca Childersa Med drugim bodo pretresli rezultate svetovne konference o cestnih prometnih znakih in o cestnem prometu, ki je bila na Dunaju od 7. oktobra do 8. novembra. V CEMT, ki je bil ustanovljen 1. 1953, je 18 evropskih držav,	*
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllUIIIIIIIIMIIIIMIIIIIMimillllllllllllimilllllllllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItUlllllllllllllllllllIlN
BRANDT 0 ZUNANJI POLITIKI IR NEMČIJE
ZR Nemčija bo morda z LR Kitajsko sklenila najprej trgovinsko pogodbo
Odnosi s SZ «niso brez komplikacij posebne narave» ■ Sodelovanje med Parizom in Bonnom nima nikakega značaja ekskluzivnosti
delegacije KD, PSI in PRI sestale gajan,je s predsedniškim kandidatom Ru-1 praviti, d_a
predsedniškim Ptorjem za proučitev poročil, ki so )>h sestavile komisije. Sestanek bo Popoldne ob 17. uri, do tedaj pa bi ze morali zaključiti svoja dela komisiji za gospodarske in družbene Probleme.
Poleg del komisij so bili danes Pa dnevnem redu sestanki med posameznimi delegacijami; Rumor se je sestal z delegati KD, La Malta Je imel razgovor z namestnikom tajnika PRI Salmonijem in senatorjem Cifarellijem, socialistični tajnik Ferri pa se je sestal s člani strankine delegacije, med katerimi je bil tudi De Martino.
Zvečer se je Rumor srečal s Ferrijem in La Malto: po sestanku je Ferri povedal, da so razpravljali o stanju pogajanj.
Portugalska sc ne pridruži sankcijam proti Rodeziji
NEW YORK, 4. - Portugalska ie obvestila varnostni svet OZN, da se ne more pridružiti ekonom skim sankcijam, naperjenim proti Rodeziji, ker dvomi v legalnost dejanja varnostnega sveta, s kate-
BONN, 4. — Willy Brandt je mnenja, da mora biti LR Kitajska »vključena v naloge in namene« politike zvezne vlade v Aziji. To je zunanji minister ZRN izjavil v intervjuju katoliškemu tedniku «Publik». Zvezna republika Nem čija si prizadeva za gospodarski in socialni razvoj držav «tistega važnega dela sveta«. Brandt se potem sprašuje, če se trgovina med Zvezno republiko in LR Kitajsko lahko nadaljuje tako kot doslej brez kakega zadevnega podpisanega sporazuma. Doslej se trgovinske izmenjave niso razvijale tako mogočno, kot včasih zatrjuje sovjetska propaganda. Res pa je Peking pokazai zanje določen interes, drugače ne bi prišlo do tega razvoja.
Brandt je omenjal tudi LR Mongolijo, Severno Korejo in Severni Vietnam, ne da bi navajal njih od noše z Bonnom. Dejal je tudi da zvezna vlada upošteva odnose med Pekingom in VVashingtonom. Ko je omenil odnose med Moskvo in Bonnom, je dejal, da danes ne bi imelo nobenega smisla, da bi govorili naravnost člani sovjetske in nemške vlade Priznati je treba je dejal Brandt, da odnosi med obema državama «niso brez komplikacij posebne narave«. Vsako pogajanje je treba zato skrbno pri-se ne ustvarjajo na-
pačna pričakovanja in nevarna ra zočaranja. «Sicer sta pa za stike tu in tam veleposlanika,« je dejal Brandt.
Za sprejem Velike Britanije v SET je potrebn.. kar najširša soglasnost med državami skupnosti. Na vprašanje, če je za «francosko-nemško zvezo«, kot je bil Adenauer, je Brandt odgovoril, da »sodelovanje med Parizom in Bonnom nima nikakega značaja ekskluzivnosti«. Francosko nemško prijateljstvo se ne sme presojati kot kak nadomestek za nacionalizem, je zaključil svoj intervju zunanji minister ZRN.
Na vprašanje, če misli ZRN na odprtje diplomatskih odnosov s Pekingom, je neki predstavnik zunanjega ministrstva dejal, da je prvi korak Bonna proti LR Kitajski lahko samo v »formalizaciji« trgovinskih odnosov med obema državama.
List «Zeit» bo jutri objavil intervju Franza Josefa Straussa, ki izjavlja, da bi bil pripravljen voditi finančno ministrstvo tudi po
volitvah v 1969, s čimer je zanikal, da bi želel postati predsednik zvezne banke. Glede Kiesingerjeve izjave, da marka ne bo prevrednotena, dokler bo on kancler, je Strauss dejal, da velja ta izjava le do volitev drugega leta.
Na Dovvning Streetu odklanjajo potrditev ali zanikanje informacij, ki so prišle iz Bonna, češ da je britanski premier Wilson poslal kanclerju Kiesingerju poslanico, da bi se tako končal «nesporazum» med obema vladama dan pred zasedanjem «skupine desetih« v Bonnu. Omejujejo se samo na izjavo, da poslanice me- predsedniki vlade niso predmet komentarjev. Angleško nemški «nesporazum» je nastal po razgovoru sredi noči med VVilsonom in nemškim veleposlanikom v Londonu Biakenhornom 20. novembra. Po nekih informacijah, ki so prišle iz Bonna, je baje Wilson poklical veleposlanika, da bi mu «zagrozil» z odpoklicom britanske vojske na Renu, če bi marka ne bila prevrednotena. Wilson je energično zanikal tako vsebino pogovora, ni pa navedel prave vsebine.
Ustavno sodišče ZRN je zavrnilo zahtevo nacionaldemokratske j stranke (skrajna desnica) in drugih manjših formacij, naj se ukine javno financiranje volilne kampanje. Pač pa je sodišče zmanjšalo procent glasov, potreben za financiranje, od 2,5 odst. na 0,5 odst To pomeni, da bo nacional-demokratska stranka za volitve prihodnjega leta najbrž dobila 1,7 milijona mark. Krščanskodemo-kratska in socialdemokratska stranka pa bosta prejeli vsaka po 35 milijonov mark.
slovaška vlada. Agencija ČTK objavlja izjavo predstavnika zunanjega ministrstva, ki pravi, da Šejno, ki je zbežal v ZDA, sodno zasledu-jejAo zaradi zlorab? oblasti. Izjava zunanjega ministrstva pravi, da vidi to ministrstvo v ameriškem odgovoru kršitev obveznosti, ki so jih ZDA podpisale s sporazumom o ekstradiciji leta 1925. Zatem izraža presenečenje, ker ZDA ščitijo ljudi, ki so sodno preganjani zaradi navadnih zločinov.
V Bruslju demonstracije z ranjenci med študenti in policijskimi agenti
Vesli o študentovskih nemirih tudi v Španiji, v Kanadi in v Pakistanu
BRUSELJ, 4. — Skoraj leto dni po hudih študentovskih nemirih na katoliški univerzi v Louvainu, ki so se potem razširili po vsej državi ter povzročili celo vladno krizo, ki se Je rešila šele po štirih mesecih in po razpustu parlamenta in novih volitvah, je Belgija danes doživela zopet nov dan posebne napetosti, ki je dosegla vrhunec s hudimi demonstracijami v Bruslju in s številnimi ranjenci med študenti in policijskimi agenti in z znatno škodo na opremi in v prostorih univerze.
Včeraj so univerzitetne oblasti zahtevale policijski poseg za odstranitev stotih oseb, ki so hotele preprečiti neko predavanje, ki ga je organizirala francoska zbornica za industrijo ln trgovino in kateremu je kot častni gost prisostvoval tudi belgijski kralj Bal-dovin. To je bila Iskra, ki je zanetila nepričakovano nasilje.
Danes dopoldne je skupina študentov zasedla univerzo ter zahtevala od rektorja, naj «se slovesno obveže, da ne bo nikoli več dovolil, da -bi kak flik (prezirljivo ime za policijskega agenta) prestopil univerzitetna tla«. Rektor je vprašal za mnenje predsednika univerzitetnega upravnega sveta ln je nato v odgovor — zopet poklical policijo, da bi izpraznila univerzo In njegov urad.
Ob prihodu prvih agentov se je pričela bitka, študentje so postavili barikade ter jih potem zažgali, da bi zabranili agentom pristop. Tj pa so metali solzilne bombe in tolkli po demonstrantih s pendreki. šele pozno zvečer je bilo v univerzitetnem mestu sipet mirno. Gasilci so morali pogasiti več ognjev.
Rektor Jamotte in predsednik u-
iiiiiiiiiiiiimii iiiiiiiii n iii iiiiiiiiiiiiiiiiniimniiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiniiniiiiiiim
ZAČELA JE OBRATOVATI
Obnovljena rafinerija v Bosanskem Brodu
Sklepi zveznega in gospodarskega sveta o gospodarski politiki v prihodnjem letu
pravnega sveta Simonet sta imela po televiziji Intervju, v katerem sta naprtila odgovornost za nemire ((majhnemu delu poklicnih malopridnežev, ki hočejo uničiti univerzo in končno spraviti vso deželo v splošno zmedo«.
MADRID. 4. — Približno 20.000 visokošolcev, to je nekako polovica študentov madridske univerze, se ne udeležuje predavani iz protesta proti petkovi policijski akciji ob nemirih v univerbltetnem mestu. Odsotnost se popolnoma čuti na fakulteti političnih znanosti, go-
brzojavko, s katero mu je predsednik Johnson izrekel podporo glede francoskih gospodarskih ukrepov. Dodal je: «Francija je cenila ko rak predsednika ZDA zaradi čustev, ki jih je izražal.«
Zorin je v zadnjih dneh dvakrat obiskal de Gaulla. Prvikrat je sovjetski poslanik izjavil, da je šlo za običajen vljudnostni obisk. Toda čez nekaj dni je znova obiska) de Gaulla. Nekateri opazovalci menijo, da je moskovska vlada zaskrbljena zaradi dozdevnega zbližanja med Parizom in Washingtonom v okviru valutne solidarnosti in je
™tega poverila Zotinu nalogo, književnosti in filozofije, delna pa naj rvnirvtvtllip n namenih franen-je odsotnost na fakultetah za zna-
SAN JOSE (Kostarika), 4. - Kostarika je zaprla svoje meje s Panamo zaradi vesti, da je prišlo do spopadov med panamskimi gverilci, ki podpirajo Arnulfa Ariasa (tega je odstranila z oblasti skupina vojakov nekaj dni potem, ko je bil izvoljen za predsednika) in oddelki panamske narodne straže.
ZDA odklonile izročitev Sejne
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Predsednik republike maršal Tito je danes po večdnevnem bivanju v srednji Bosni, kjer je obiskal nekatera industrijska podjetja, prispel v Bosanski Brod, kjer je slovesno spustil v obrat obnovljene obrate rafinerije nafte. Zmogljivost se je z novimi modernimi aparati povečala od 800.000 ton na 2 in poJ milijona ton letno. Moderni obrati, za-katere je naprave večinoma dobavilo italijansko podjetje SNAM -Progetti Iz Milana, omogočajo letno proizvodnjo 500.000 ton bencina, 1 milijon ton diesel - goriva, 600.000 ton gorilnega olja, 100.000 stavbnega bitumena, 60.000 ton pro-sebnih produktov, 26.000 ton propana, in 35.000 ton butana.
Zvezni in gospodarski svet zvezne skupščine sta sprejela danes po izčrpnih večdnevnih razpravah v posameznih skupnih odborih, resolucijo o gospodarski politiki in ukrepih srednjeročnega načrta v prihodnjem letu. Po sprejeti resoluciji so osnovni smotri gospodarske politike jn razvoja v 1969. letu hitrejše povečanje proizvodnje in izvoza ob istočasnem varovanju stabilnosti, povečanje zaposlenosti, posebno zaposlenosti kvalificiranih kadrov, hitrejši razvoj nezadostno razvitih krajev, krepitev produktivnosti akumulacijske sposobnosti gospodarstva. V skladu s predvideno gospodarsko politiko in gospodarskim razvojem bi se v
PRAGA, 4. - ZDA so odbile zah
tevo za izročitev bivšega generala, .. „ . ....	... ------
Žejne, ki jo je zahtevala češko ' prihodnjem letu družbeni produkt
moral povečati za 7 do 8 odst., industrijska proizvodnja za 7,5 do 8 odst., kmetijska proizvodnja za 3 do 4 odst., izvoz za 10 do 12 odst., zaposlenost za najmanj 2 odst. v primeru z letošnjim. Za rešitev postavljenih nalog in da bi se ohranila stabilnost cen, se med drugim določa, da se splošna raven cen električnega toka v 1. 1969 nebo povečala, vprašanja kmetijstva se bodo reševala prvenstveno z intenziviranjem proizvodnje, boljšo organizacijo in ustrezno kreditno politiko. Z ustreznimi ukrepi v gospodarski politiki se bo vplivalo na vzdrževanje ustreznih odnosov s cenami v skladu z načeli gospodarske reforme. Družbeno politične skupnosti bodo sprejele ustrezne ukrepe, da bl se preprečilo nadaljnje povišanje cen za zidanje stanovanjskih hiš. Z ustrezno kreditno politiko se bodo spodbujali izvoz opreme in ladij in gradbena dela v inozemstvu. V resolucije se nadalje naštevajo konkretni ukrepi za razbremenitev gospodarstva, ukrepi na področju kreditno denarne politike, ukrepi za hitrejši razvoj nezadostno razvitih krajev, kakor tudi ukrepi na področju šolstva, kulture, socialne politike In zdravstva.
Zvezna skupščina je z resolucijo naložila zveznemu izvršnemu svetu, da takoj v začetku prihodnjega leta predloži skupščini konkretne ukrepe za uresničevanje nalog srednjeročnega načrta, ki se bodo začeli izvajati v prihodnjem letu. i	B. B.
nost in arhitekturo. Včeraj je bilo več študentovskih zborovanj in bila so številna glasovanja za nadaljevanje stavke.
Tudi v Barceloni ie navzočnost pri predavanjih malenkostna.
Uradno pa so objavili, da so v Madridu aretirali dve skupini anarhičnih tendenc, v katerih ie kakih deset mladih oseb med 18 in 26 leti; med njimi ie tudi neka ženska. Obtoženi so, da so povzročili več požarov in izvedli prevratna dejanja tako v univerzitetnih središčih kot drugje po Madridu.
MONTREAL. 4. — Okrog 300 študentov. ki so včeraj zvečer zasedli univerzo »McGill« v Monrealu, ie policija kmalu po polnoči razgnala.
V demonstraciji so se spoprijeli angleško in francosko govoreči študentje, začela pa se le potem, ko je kakih trideset francoskih študentov, ki ne pripadajo tej univerzi, zasedlo prostore informativnega centra univerze. S tem so hoteli ti študentje protestirati proti nameri vlade v Quebecu, da uveljavi zakonski načrt, ki bi zajamčil staršem pravico, da dajo vzgajati svoje otroke v jeziku, ki bi ga oni izbrali, torej v angleščini ali francoščini. Zatrjujoč, da so predstavniki naroda Quebeca, so se študentje, ki se potegujejo za francoski enojezični vzgojni sistem, zabarikadirali v centru za informacije, tako da oblasti niso mogle intervenirati. Ko je prišla policija, so se demonstranti razkropili brez odpora, tistih 30 študentov, ki so bili v navedenem centru, pa so pregnali.
KARAČI, 4. — študentje iz Ra-walpindija, bivše pakistanske prestolnice, zatrjujejo v poročilu, ki ga je izdal njih akcijski odbor, da so trdno odločeni nadaljevati svoj boj za priznanje svojih temeljnih pravic. Čeprav so ugodno sprejeli koncesije, na katere je v preteklih dneh pristal predsednik Ajub Kan, študentje obžalujejo, da niso bile sprejete vse njihove zahteve.
V	Lahoru je predsednik zveze profesorjev s «collegeov» izjavil, da se bo gibanje nadaljevalo, dokler bodo vzgojni inštituti pod »uradnim pritiskom«. Edini način, da se problem reši, bi bil v priznanju popolne avtonomije univerzam in drugim šolam.
V	Karačiju sta tako filo-kitajska kot filo-sovjetska študentovska zveza napovedali nadaljevanje boja, dokler ne bodo vsi problemi rešeni; druga zveza je celo napovedala «na nasilje odgovor z nasiljem«.
naj poizveduje o namenih francoske vlade, kar se tiče sodelovanja s Sovjetsko zvezo.
Glede Johnsonove brzojavke pa so jo nekateri opazovalci spravili v zvezo s prejšnjo poslanico Nikona de Gaullu, s katero je Nixon sporočil čustva navezanosti na Francijo. Po mnenju opazovalcev ie hotel Johnson izkoristiti sedanji trenutek, da «spodnese tla« svojemu nasledniku, da se ne bi hvalil, da je bil on pobudnik za ponovno
v naročju truplo ubitega sinčka, in sliko trupel šestih otrok, ki so padli pod izraelskimi bombami. V vasi, ki šteje kakih 350 hiš, je bilo 63 hiš porušenih, 83 pa poškodovanih. Časopisi poudarjajo tudi, da je šlo za najsilovitejši izraelski napad proti arabskim naseljem po lanski junijski vojni.
Kot je že storil včeraj, je tudi danes po novem napadu jordanski predstavnik pri OZN Muhamed El Farra poslal predsedniku varnostnega sveta Etiopcu Makonnenu, protestno pismo, v katerem pravi, da so izraelska vojaška letala bombardirala položaje iraških enot na področju Mafraka in jordanskih enot v severnem delu države. Izraelsko bombardiranje — je rečeno v pismu — se je razširilo tudi na gosto naseljene vasi. medtem ko je izraelsko topništvo obstreljevalo za-padni breg Jordana«. V pismu ni jordanski predstavnik zahteval sklicanja varnostnega sveta.
Izraelski predstavnik pri OZN Tekoah pa je obvestil varnostni svet o današnjem vdoru, katerega namen .je «napraviti konec napadom proti izraelskim vasem«. Tudi on ni zahteval sklicanja sveta.
V	zvezi z današnjim bombardiranjem je glasnik egiptovske vlade, podminister Zayat dejal, da se ZAR ne bo «pustila vplesti v vojno, ki bi služila le interesom sovražnika«. Dejal je, da je ZAR predvidevala vrsto izraelskih napadov ne samo proti Jordaniji, pač pa tudi proti Egiptu in Siriji. Če se bodo ti napadi še stopnjevali — je izjavil — nam ne bo preostajala druga možnost in se bomo branili.
Po mnenju Zayata ima Izrael dve možnosti:	ali	spoštuje resolucijo
OZN 22. novembra 1967, ali pa sproži novo ofenzivo. Jasno je — je dodal — da ne morejo Izraelci vztrajati v položaju, v katerem so sedaj. Vladni glasnik je tudi pozval velesile, posebno pa države, ki so članice varnostnega sveta, naj sprožijo nove pobude za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Te države naj bi skušale prisiliti Izrael, da umakne svoje čete iz zasedenih ozemelj, v skladu z resolucijo OZN.
V	tem napetem položaju nadaljuje posebni U Thantov odposlance Jarring svojo misijo po Sredi vem vzhodu. Danes je dopotoval v Kairo, kjer se je sestal z zunanjim ministrom ZAR Riadom. Kot je znano, se je švedski diplomat v ponedeljek sestal v Nikoziji z izraelskim zunanjim ministrom Ebanoui, jutri ali pojutrišnjim pa se bo e Ammanu sestal z jordanskimi voditelji. Glavni cilj U Thantovega posebnega odposlanca je, da bi prc-
zbližanje s Francijo	pnčaf voditelje držav Srednjega
°£“£Z ”	S**., ™ spoštujejo resolucijo.
je de Gaulle s svojimi današnjimi izjavami na seji vlade hotel pokazati namen, da misli nadaljevati politiko neodvisnosti do blokov.
Zunanji minister Debre pa je na seji govoril o vprašanju srednjega vzhoda.
ki jo je lani soglasno sprejela skupščina OZN.
Svoje potovanje po Srednjem vzhodu je začel tudi Nixonov odposlanec William Scranton, ki je danes dospel v Teheran.
iiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiriiinHiiiiifiitiiiiiiimiiiiiHiiiiiiimtiiiiiiiiMim'miiiiiiiiiiiiiiiiiiHm“iiiiiiiiHiii
VČERAJ V VVASHINGT0NU
Hurriman pri Johnsonu v zvezi z Vietnamom
Danes se bo Harriman sestal z Nixonom - Južno-vietnamska delegacija bo dospela v Pariz v soboto
De Gaullove izjave na seji vlade
PARIZ, 4. — Po današnji seji francoske vlade je predstavnik vlade sporočil, da je general de Gaulle obvestil ministre, da je sovjetski poslanik Zorin med svojim nedavnim obiskom v Elizejski palači izrazil željo svoje vlade, naj se francosko-sovjetska komisija sestane pred januarjem. Na sestanku se morajo dogovoriti o nekaterih praktičnih zadevah glede francosko sovjetskega gospodarskega sodelovanja v prihodnjih letih.
General de Gaulle je omenil tudi
VVASHINGTON, 4. - Voditelj a-meriške delegacije na pariških pogajanjih za mir v Vietnamu se je danes v VVashingtonu sestal s predsednikom Johnsonom, kateremu je poročal o poteku razgovorov. Na sestanku so bili prisotni tudi zunanji minister Rusk, obrambni ministei Clifford, predsedniški svetovalec za mednarodna vprašanja Rostovv, ravnatelj obveščevalne službe (CIA) Helms in drugi vojaški in vladni predstavniki.
Harriman je imel z Johnsonom tudi zasebni razgovor, na katerem sta po vsej verjetnosti razpravljam o zamenjavi na čelu ameriške delegacije na pogajanjih. Skoraj gotovo bo namreč novoizvoljeni predsednik Nixon ob prevzemu oblasti imenoval na Harrimanovo mesto republikanca Henryja Cabota Lodgea, sedanjega veleposlanika v Bonnu, ki je bil dolgo časa veleposlanik v Saj-gonu. Se neznano je, če bo podna-čelnik ameriške delegacije Cyrus Vanče ostal na svojem mestu tudi po Nixonovi nastanitvi v Belo hišo. V tej zvezi piše danes «New York Times«, da je Vanče izrazil željo, da bi se spet posvetil odvetniškemu poklicu, da ga pa misli Nixon prositi, naj bi ostal na svojem mestu še za nekaj časa, da bi zagotovil kontinuiteto pri vodstvu delegacije.
Tudi o tem bodo verjetno razpravljali jutri na sestanku med Harri-menom in Nixonom, ki so ga danes najavili in kateremu bosta prisostvovala tudi Nixonova svetovalca za državno varnost in za zunanjo politiko, Henry Kissinger in Ro-Otrt Murphy.
Južnovietnamski predsednik Ngu-yen Van Thieu je medtem v Saj-gonu sporoči, da bo njegova delegacija dospela v Pariz prihoJnjo soboto, prihodnji teden pa bo začela
razgovore o procedurnih problemih mirovne konference.
Danes se je za zaprtimi vrati sestal južnovietnamski senat, k. je o-dobril Thieujevo odločitev, da pošlje delegacijo v Pariz Isto ho morala storiti poslanska zbornica, ki se bo sestala jutri. Po sestanku bo Thieu verjetno sporočil imena članov delegacije.
V obveščenih vladnih krogih so izrazili mnenje, da bo južnovietnam-sko delegacijo sestavljalo samo pet oseb. Vodil jo bo dosedanji voditelj sajgonskih opazovalcev v Parizu Pham Dang Lam, njeni člani pa bi morali biti trije sajgonski odvetniki, in sicer Vuong Van Bac, Nguyen Phuong Thiep in gospa Nguyen Thi Vui, ter bivši minister Nguyen Xu-an Phong. Delegaciji se bo pridružilo kakih sto sodelavcev, izvedencev v raznih problemih.
Na južnovietnamskib bojiščih se nadaljujejo spopadi med ameriško-južnovietnamskiini vojaki in osvobodilnimi silami. 23 ameriških vojakov je bilo ubitih in 52 ranjenih v bližini Loc Ninha, 120 km severno od Sajgona, kjer je enota prve konjeniške divizije, ki se je komaj izkrcala iz helikopterjev, padla v zasedo osvobodilnih enot.
Ameriška vojna ladja «New Jer sey» je včeraj bombardirala severni del demilitariziranega pasu. Kot je znano, se je «New Jersey» po 1. novembru, ko so prekinili bombardiranje severnovietnamskega ozemlja, umaknila proti jugu in ni odtlej sodelovala pri bojnih akcijah.
Včeraj je hanojsko zunanje ministrstvo znova obtožilo Američane, da so z letal bombardirali gosto naseljena področja v severnovietnam-ski pokrajini Quang Binh in povzročili številne žrtve med civilnim prebivalstvom.
liSjiHif;!, ■ v gJfS 5.*S.j': $5i:!Si!:S!i :5 Š8S
8 ?; sPsiisiii >
PPpsMs
JVsJ' H« •:« K ■}?.«•*«»
& &.<:Y >:::.ši. •: MK* *****
::v< ^	&'
*:*•>	&#*»	***** C ***> «*<*** *»*
:^Y-;v.:•< &■ <*«* &" ->m	*<»;U***<••
& »* •>* ;; « ,.*
>#m»m*m	*» w*. ■■* ^ w•
RMMffai» ^sr***4**
KpiPI*SI
U ■ ***'« *«»*«* ;:*i3f*.
jfcUS $&im

L*l' ■



■
I* „


S wnn7 S'‘V

,-y -•
V Južni Afriki tudi novinarji na zatožni klopi
Najbolj zaposleni rabelj na svetu
Na leto obesi sto ljudi, kolikor jih v vseh državah zahodnega sveta obsodijo na smrt
Štirje beli policaji so aretirali črnca, osumljenega, da je hotel v veleblagovnici nekaj izmakniti. Prebičali so ga, mu potisnili glavo v polivinilasto vrečo, dali so mu okusiti »terapijo z električnim šokom*, ga bili z glavo ob zid. Mož je umrl. Po naključju so prišli policaji pred sodišče. V enem letu je zaradi podobnega nasilja prišlo pred sodišče 69 policajev; veliko so jih oprostili.
Ti procesi pa so sprožili druge; proti tistim, ki so v glavnem južnoafriškem dnevniku v angleškem jeziku »Rand Daily Maib protestirali proti takim postopkom. Od 1. novembra dalje sta bila na zatožni klopi v Johannesburgu dva novinarja, glavni urednik omenjenega lista, triinpetdesetletni Laurence Gandar in petintridesetletni redaktor Benjamin Pogrund. Na zatožni klopi v resnici nista bila obtožena novinarja, pač pa opozicija, ki jo anglosaksonska manjšina v Južni Afriki (40 odst. belega prebivalstva) nudi uradni politiki apartheida, se pravi, burski večini.
Anglosaški študentje v Južni A-friki so od poletja dalje večkrat protestirali, proti temu, da so črnskega profesorja Archieja Majefe-ja odpustili z univerze v Fort-Ha-reju, in proti temu, da so z iste univerze izključili dvesto črnskih študentov. Anglosaški študenti gredo celo tako daleč, da se včla-njajo v južnoafriško nacionalno zvezo študentov, ki je edina več-rasna organizacija v Južni Afriki. V zaporu se je znašlo sedem belih študentov v študentskem domu •o popisali stene s protirasistični-mi gesli
Tisk v angleškem jeziku je ei|' pi, ki odoira svoje strani kritičnim sestavkom in razmišljanjem o rasistični stvarnosti v Južni Afriki. Ta tisk podpira dve opozicijski stranki, obe anglosaksonski: združeno stranko in progre-
sistično stranko. Slednjo denarno podpira »kralj diamantov* Harry Oppenheimer, ki se boji, da bi mu politika apartheida pokvarila posle. Zaradi teh »grehov* se je notranji minister Lourens Muller odločil, da anglosaškemu tisku, katerega »moralna kvaliteta je obžalovanja vredna*, napove vojno. Začel jo je s tem, da je ukazal pripraviti zakon, po katerem bo odredba, ki prepoveduje razširjanje «državni varnosti, redu in miru nevarnih knjig* zadela tudi tisk.
Prvi smoter Mullerjeve pozornosti je bil časopis «Rand Daily Mail», v katerem je Laurence Gandar že nekaj let pogumno in inteligentno skuša! opozarjati vlado premiera Balthazarja Vorster-ja na škodljive posledice njegove politike. Časopis si je med drugim privoščil tudi tole predrznost: na svojih stolpcih je uradno označbo »domorodec* nadomestil z izrazom «Afričan». Taka predrznost pa se v Južni Afriki drago plača. Proces, k; so ga začeli proti glavnemu uredniku — trajal bo nekaj mesecev — bo veljal redakcijo najmanj 250 000 dolarjev. Razen tega so policaji zaplenili ves redakcijski arhiv, vključno magnetofonske trakove. Glavnemu uredniku Gandarju pa so odvzeli potni list, lahko pa se zgodi, da bo odsedel leto dni v zaporu.
To je pravzaprav malenkost za deželo, v kateri deluje najbolj zaposleni rabelj na svetu: na leto obesi sto ljudi, v vseh deželah zahodnega sveta skupaj je na leto obsojenih sto ljudi na smrt! V enem samem letu se je v Južni Afriki znašlo v zaporu 600 tisoč ljudi, to je desetkrat več kot v Franciji, prebivalcev pa ima trikrat manj; petnajst let že popolnoma zakonito prebičajo 200.000 oseb na leto. Kot v srednjem veku. časopisov ni mogoče prebičati; lanko pa se jih ukine!
Dijaki strokovnih in profesionalnih zavodov so manifestirali po rimskih ulicah in zahtevali pravico do zborovanja v šolskih prostorih. Na sliki študentka, ki na Trgu republike piše gesla
Zakaj nobenih stikov s športniki z Goriškega in Tržaškega?
Šport v Beneški Sloveniji
V nad 160 jugoslovanskih mestih delujejo ljudske univerze, v katerih si mnogi izpopolnjujejo znanje, istočasno pa zadovoljujejo kulturne in umetniške potrebe delavcev. Na sliki je zagrebška ljudska
univerza, «Moša Pijade»
niiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||l|l||||||,|||l||||i|„ll„ll|lll|l|ll||||llllll|l,irr|||||||||||||||m||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
KUBANSKI BEGUNEC V ZDA PRISILIL PILOTA, DA JE SPREMENIL SMER
Ponovni prisilni pristanek ameriškega letala v Havani
Zaradi pomanjkanja goriva je bil potreben vmesni pristanek v Key Westu
MIAMI, 4. — še enkrat je moralo ameriško potniško letalo pristati v Havani. Tokrat z malenkostno spre membo. Med poletom proti Castrovemu otoku je moralo letalo družbe «National Airlines* pristati zaradi pomanjkanja goriva na letališču Key Westa Ves čas pa je mož, ki je prisilil pilota, da je spremenil smer, držal samokres nad njegovo glavo. Tudi tokrat so havanske oblasti dovolile posadki, da se je vrnila z letalom v ZDA. V Havani pa so ostali potniki v pričakovanju letala, ki bi ga moral po-siati ameriški državni departma. Kubanci pravijo, da je njihovo vzletišče prekratko, da bi lahko velika letala, kot so jet, odletela brez nevarnosti.
Boeing 727 je prevažal 28 potnikov, posadka pa je štela sedem članov. Vzletel je iz New Yorka in je po postanku v Tampi usmeril let proti Miamiju. Letelo je nad obširno ravnino Everglates in pilot se je že pripravljal na pristajanje, ko je vstopil v kabino neznanec. Ta je zahteval, da usmeri letalo proti Havani, kar je pilot tudi storil in je istočasno opozoril kontrolni stolp v Miamiju.- Zanimal se je- tudi,-kip
imajo na letališču Key Westa go
• angleškem -jeziku-1' tTiie ■ starr plšr.
rivo, ker v tanku ga ni imel toliki), škim komunistom nov načrt za da bi lahko srečno pristal v Ha-1 svoboditev dopisnika angieske vani. V Key Westu niso imeli dovolj goriva za reakcijska letala.
Zaradi tega je avtocisterna odšla v bližnjo mornariško letalsko bazo v Bocs Cicha in pripeljala potrebno gorivo. Ves čas, ko je letalo bilo ustavljeno v Key VVestu, je neznanec stal pred kapitanom letala Jimom Simsom z naperjenim samokresom in istočasno prepovedal vsakomur, ki ni pripadal ekipi, ki je polnila letalo, da bi se približal Boeingu. Ta je nato odletel v Havano, kjer je kmalu po pristanku ponovno odletel proti Floridi.
Vseh 27 potnikov, ki so se hoteli vrniti v ZDA, so z avtobusi odpeljali do letališča v Varadero, kakih 140 km od Havane, kjer bodo ostali, dokler ne bo prišlo letalo na propeler. Neznanec je ostal v kubanskem glavnem mestu. Očividci pravijo, da je bil dobro oblečen in tudi ko je zapustil letalo, je imel v roki samokres. Ob izstopu je neznanec zakričal »Kuba*, pokleknil in poljubil tla. Častniki kubanske vojske, ki so bili na letališču Al Marti, so se ves čas pogovarjali s Stevardesami v rumenih oblekah, prepovedali pa so tujim novinarjem, da bi imeli razgovor s posadko in s potniki.
V Key VVestu pravijo, da so ob vesti, da je neznanec prisilil pilota, da je usmeril letalo proti Havani, prišli na letališče agenti FBI, državne policije in šerif, vendar niso napravili ničesar, ca bi ustavili le-
Z NAMENOM DA DOSEŽE OSVOBODITEV 22-LETNEGA SINA
Oče ameriškega mornarja z vohunske ladje «Pueblo» dopotoval v Moskvo
Spremlja ga znani odvetnik - Bo dobil dovoljenje za potovanje v Severno Korejo?
MOSKVA, 4. — Danes je prišel v glavno mesto Sovjetske zveze oče mornarja ameriške vohunske ladje »Pueblo*, ki so jo 23. januarja letos Severnokorejci zajeli v svojih teritorialnih vodah, Robert Ayling. Američana spremljajo tri osebe, od katerih sta dva odvetnika. Robert Ayling, ki je prišel iz Stauntona v Virginiji, ni hotel povedati razlogov svojega potovanja, vendar pravijo, da bo skušal doseči osvoboditev 22-letnega sina Charlesa, ki je bil kot tehnik na »Pueblu*. Eden od njegovih spremljevalcev je odvetnik Carl Mcafee, ki je že prisostvoval v Moskvi procesu proti pilotu ameriškega vohunskega letala «U-2» Francisu Garyju Povversu.
* * *
VVASHINGTON, 4. - Glasnik a-meriškega državnega departmana je javil, da se je odvetnik Carl Mcafee podal v Moskvo z namenom, da doseže izpustitev »Puebla* in njegove posadke. Robert Ayling in osebe, ki ga spremljajo, so pred-
časno javile namen, da gredo v Moskvo, vendar niso dobili dovoljenja, da začnejo razgovore v imenu ameriške vlade ne z Moskvo ne s Severno Korejo. Glasnik je dalje poudaril, da potni listi teh oseb niso veljavni za potovanje v Severno Korejo. Vseeno pa lahko ameriška ambasada v Moskvi izda v izrednih primerih in na podlagi navodil iz Washingtona dovoljenje za potovanje v Pyong Yang.
• * «
TOKIO, 4. Seulski tisk javlja o skupnih ameriško-južnokorejskih manevrih, pri katerih sodeluje ena letalonosilka, štiri križarke, številne manjše mornariške enote in letalske eskadrile. V Seulu pravijo, da bodo ti manevri v raznih presledkih in nimajo namena preprečiti infiltracijo severni* Korejcev na področje Južne Koreje. V ta namen bodo uvedli tudi izvidniške polete ob severnih obalah Koreje. Na podlagi sporazuma med Wa-shingtonom in Seulom bo verjetno v južnokorejskih vodah stalno pa-
trulirala letalonosilka VH. ameriške flote.
Vest o manevrih je razburila japonsko javnost. Opozicijske stranke in še posebno socialistična, so že izrazile oster protest. Predsednik japonske socialistične stranke Tomomi Narita je opozoril, da lahko ti manevri poostrijo spor med obema Korejama. Japonski vladni glasnik pa je izjavil, da tokijska vlada ne more ničesar proti temu in niti protestirati, pa čeprav bi ameriške ladje priplule v japonske teritorialne vode.
» # *
TOKIO, 4. — Od danes dalje bodo sovjetske vojaške sile, ki so na otokih Kurili severno od Hokkaida, sodelovale na manevrih. Izvedli bodo vrsto letalsko-pomorskih napadov z bombardiranjem in z podvodnim rušenjem severnozahodno od imenovanega ozemlja. To je javilo pristaniško poveljstvo Kushi-ra, ki je povabilo ribiške ladje, naj se od 11. do 18. ure izognejo conam, kjer bodo manevri.
talo, ker so se bali, da bi s tem sprožili tragedijo.
Ena od stevardes letala je" izja vila, da ji je avtor preusmeritve letala na Havano izjavil, da je Kubanec, da je star 33 let in da se imenuje Eddie Cateras. Ta je nekaj časa živel kot begunec v ZDA. Stevardesa je povedala, da je tik pred pristajanjem v Miamiju Cateras stopil v pilotsko kabino z ročno bombo in samokresom v rokah in je pred seboj gnal eno od potnic, Ireno Gunter. Kubanec je tudi zagrozil, da bo vse ubil če ne bo pilot ubogal. Ta mu je moral celo pokazati vse naprave, da se je Kubanec prepričal, da letalo m imelo dovolj goriva za polet do Havane. Šele tedaj je Cateras privolil v pristanek v Key Westu.
ZASKRBLJENOST PEKINGA
Novi predlogi za osvoboditev novinarja Greya?
HONG KONG, 4. - časopis
da je Peking predlagal hongkon
ol/ltvi Irnmiin^ninm mm.>. L M g«, i 1_l. ^
angleške tiskovne agencije «Reuter» Antho-nyja Greya, katerega bi morali zamenjati s komunisti, ki so v hongkonških zaporih. Časopis, ki navaja zelo dobro obveščene kroge, pravi, da je pekinška vlada zelo zaskrbljena zaradi publicitete, ki so jo, po vsem svetu dali aretaciji Greya, ki je že 16 mesecev v hišnem priporu. Peking se boji, da bi ta publiciteta škodovala podobi zmernosti, ki jo skuša Kitajska dokazati zaradi ponovnih razgovorov z ZDA, do katerih bo prišlo, po ustoličenju novega predsednika ZDA Nixona, v glavnem mestu Poljske.
Časopis navaja, da je Peking o-pozoril dopisnike agencije Nova Kitajska v Hong Kongu, da njihov načrt, da bi Greya zamenjali s 13 pripirtimi komunističnimi novinarji, ni uspel in jih je opozoril, da morajo priti na dan z novim predlogom. Komunistični voditelji s Hong Konga, pravi časopis, skušajo priti v stik z nekim poslovnim človekom, ki naj bi se pozanimal pri hongkonški vladi, kaj bi bila pripravljena storiti za osvoboditev Greya. Peking je tudi namignil, da naj bi nov predlog vseboval ne sa mo izpustitev Greya temveč tudi drugih britanskih državljanov, ki so zaprti na Kitajskem. Istočasno pa ne bi smeli vztrajati pri zahtevi o izpustittvi 13 novinarjev, temveč tudi drugih priprtih komunistov.
LONDON, 4	— Funkcionar ki-
tajske diplomatske reprezentance v Londonu Hsiang je danes izjavil, da je pekinški dopisnik Reuterja Anthony Grey v hišnem priporu, ker so angleške oblasti v Hong Kongu zaprle 13 kitajskih novinarjev. Diplomat je v razgovoru s predsednikom odbora iz Fleet Stree-ta za osvoboditev Greya Stephe-nom Claypolejem iz uredništva «Daily Expressa*, obtožil britansko vlado »barbarskega zatiranja* ljudskih gibanj v Hong Kongu.
Claypole je izročil kitajskemu diplomatu prošnjo, ki jo je podpisalo 2800 novinarjev iz Fleet Streeta, vključno 25 novinarjev komunističnega glasila »Morning Star*. Hsiang prošnje ni hotel sprejeti in je dodal, da Greya ne bodo izpustili, dokler britanske oblasti ne bodo izpustile kitajskih novinarjev.
urejujejo drsalno ploskev.
Po eksploziji so morali zaradi znakov zastrupitve sprejeti na po likliniki šest gasilcev in šest uslužbencev.
Kasneje sta se zatekla po zdravniško pomoč agent cestne policije in agent kvesture.
Razširjenost verskih redov
VATIKAN, 4. — S svojimi 35.919 člani predstavlja «družba Jezosova* (jezuiti) še vedno najbolj številen verski red. Jezuiti delujejo v 95 državah in so razdeljeni na 85 provinc in 2237 hiš. Slede frančiškani s 25.777 člani (80 držav, 97 provinc, 2754). Salezijanci imajo 22.626 članov (49 držav, 74 provinc, 1390 hiš); šolski bratje 17.787 članov (85 držav, 71 provinc, 1343 hiš); kapucini 15.710 članov (57 držav, 69 provinc, 1791 hiš); šolski bratje mari-sti 10.221 članov (60 držav, 51 provinc, 828 hiš); dominikanci 9946 članov 83 držav, 39 provinc, 600 hiš); slede redemptoristi, lazaristi ii ‘
|lea zens];jmij- rpcjovi so najbolj
številne usmiljenke sv. Vincenca s 451048 članicami (66 držav, 65 pro-vihc, 4074 hiš).
Čeprav so premnoge vasi v Beneški Sloveniji naslonjene na tako strma hribovska pobočja, da je komaj prostora za tesno skupino hiš in za male laze ter strme travnike, pa se v teh krajih igra precej nogometa. Vasi so , precej izpraznjene po emigraciji, a je vendarle le toliko na pol odraslih pobov, ki brcajo žogo ne le za svojo zabavo, ampak v rednih nogometnih klubih, ki igrajo v amaterskih ligah. Kajpada ne objavljajo pogosto rezultatov njihovih nogometnih srečanj z drugimi moštvi na športnih straneh obeh dnevnikov, ki imata svojo videmsko stran. V višjem amaterskem razredu so nogometni klubi Čedada, pro Gemona, Trbiža, tudi Weissenfelsa iz Bele peči Man-zana, Tolmezza, Tarčenta ne pa špetra, Sv. Lenarda, Ažle, Rezije in drugih središč Beneške Slovenije.
Špeter ima dobro moštvo, ki prihajajo k njemu tudi amaterska moštva iz Slovenije, zlasti so že nekajkrat gostovali Jeseničani. V Špetru imajo dobro nogometno igrišče in so ga pred kratkim razširili, Ker jim je njihov župan Co-redig izposloval deželno podporo. Zdaj je na vrsti Sv. Lenart, da bo dobil deželno podporo in tudi razširil igrišče. Sv. Lenart se kar dobro uveljavlja v amaterskih srečanjih ne samo Nadiških dolin, ampak včasih tudi v širšem merilu v krajih vzhodne Furlanije.
V Reziji imajo dober nogomet in celo prebivalstvo razijanske doline navija za( svoje moštvo. Zanj se zavzemajo tudi župniki na Ravenci, prejšnji Pagnutti in sedanji Bara-zetti. O njihovih tekmah poroča župnijski list »Pod senco Kanina*. Prirejajo kot. drugod tekme med bivšimi igralci, med starimi in mlajšimi.
Ko človek potuje po Beneški Sloveniji, vidi posebno v višjih legah, kjer ležijo vasi na gorskih planotah vsaj šolsko mladino, kako igra nogomet v odmorih na šolskih dvoriščih. Tudi župniki sami so v precejšnji meri njihovi zaščitniki in podporniki, ker imajo tako mladino na svoji strani, Seveda ni nogometa na strmih rebrih takoj nad dolinami, ker so tod pobočja zelo strma. Tako ni nogometa po vaseh Ruonca, Landarja, v vaseh nad Podbonescem, Klodičem, povsod, kjer so začetni bregovi strmo urezani ob dolinah rečic in potokov. Bližina furlanskih mest zelo vpliva na gorske slovenske vasi v narodnostno mešanih občinah zahodne Beneške Slovenije. V Ahtenu so imeli ob začetku novembra zaključne občinske ligaške tekme. Tekmovali so nogometni klu-hj Ahtena, Maline, Porčinja, Ra-kluža in Subida. Slovenska vas Su-bid je daleč v hribih pod Čifini, kakšnih 600 m visoko. Ravnine pa je tam gori, kot povsod na visokih planotah, dovolj. Prebivalcev ima Subid nekaj nad 300. od teh jih je kakih 70 v emigraciji, med njimi tudi fantje, ki niso še služili
vojske, kot je to splošen pojav v Furlaniji. In vendar so v jesenskem delu prvenstva premagali Porčinj 10:1. Temu se ne bi toliko čudili, ker je Porčinj samo kakih 30 metrov nižji od Subida, pač pa imajo skoraj polovico manj prebivalcev od Subida, približno 160. Kje naj v izbiri med redkimi vaškimi fantalini sploh zbere dovolj potrebnih igralcev za enajsterico! Toda zmaga Subida nad samim Ahtenom s 5:2 je ne le hvale vredna, je več, ker je postal hribovski David nogometni prvak ahtenske občinske lige in je občina izročila nogometni pokal kapetanu subiškega moštva.
Težko je oceniti trenutno število amaterskih nogometnih klubov po slovenskih vaseh Beneške Slovenije. Jih je pa gotovo najmanj ducat. Kajpada gre tu za emigrantsko pokrajino, kjer pomladanski odhodi v emigracijo razženejo igralce po zahodnih evropskih državah. So prava naključja, da ljubitelji športa spravijo skupaj enajsterico igralcev.
Sv. Lenart in Speter sta pa po svojih srednjih, poklicnih šolah ter še po svojih dijaških zavodih zmerom v položaju, da postavita z lahkoto potrebno moštvo, celo ju-niorsko in še redno ligaško amatersko ekipo. Po imenih v vodilnih videmskih klubih zadnjih desetletij sodeč, so iz amaterjev po slo-
venskih vaških ledinah zrasli igralci, ki jih pozna cela Italija. Trenutno ima Udinese Blassiga, ki je po rodu iz slovenskega športnega okolja.
Po nogometu se ukvarjajo v Beneški Sloveniji nekateri tudi s kolesarstvom ter nastopajo v pokrajinskih in deželnih tekmovanjih zlasti pa vsako leto v aprilskih tednih. v krožni dirki skozi Nadiške doline.
Zanimivo je tudi, da so se nekateri slovenski ljudje v teh krajih zelo izkazali v prejšnjem času v amaterskem boksu.
Temperament in nagnjenje kažeta, da so beneški Slovenci, kljub svojemu življenju v hribovskih krajih v tradicionalnem kmečkem delu, sposobni pomeriti se v tekmah s sosednjimi kraji, s Furlani in s Slovenci iz Slovenije. Ne vemo, kako to, da še ni bilo večjih stikov s številnimi športnimi klubi z Gornice in s Tržaškega? Verjetno je laže in bolj imenitno neke vrste mednarodna tekma z amaterji iz Slovenije kot pa v okviru deželnih razsežnosti. Morda bi bilo težko tudi za povratne tekme izven Furlanije, ker gre za problem kritja stroškov. Na vsak način je škoda, da imajo ti slovenski športniki le nekajkrat na leto priložnost igrati v prijateljski tekmi s tekmeci, ki imajo isti materin jezik.
iiiMiiliiiiiitiiitifiiiiliiiiiliiiliiiitMiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimmiitiiiiiiiMiiiiim
NA PODROČJU HRIBA MAJEVICE, SEVERNO OD SARAJEVA ............. ........ ■ ■ ......■ — .................... ....... ■
Hudi potresni sunki
prestrašili prebivalstvo
Malo materialne škode - 30 ljudi je bilo lažje ranjenih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Potres jakosti 6,5 do 7. stopnje je na področju hriba Maje vica, 90 km severno od Sarajeva, sinoči ob 22.14 povzročil velik preplah posebno med preoival-stvom Tuzle in nekaterih okoliških vaseh. Potres, ki je trajal 5 sekund, so čutili prebivalci vseh krajev severnovzhodne Bosne. Materialno škodo je povzročil potres v nekaterih rudarskih vaseh (čamiči, Tinije, Dobrnje, Srebrenica in drugih), kjer je po vesteh iz Tuzle porušil nekaj hiš in drugih objektov. Najmočnejši potresni sunek je bil na področju Tuzla-Brčko. V Tuzli je ob potresu večina prebivalstva v naglici zapustilo domove. Strah je bil razumljiv, saj leži Tuzla na področju, ki se zaradi eksploatacije slane vode, seseda. V paniki, zaradi 10-minutnc prekinitve električnega toka, je bilo ranjenih okrog 30 oseb. Mlada študentka Lilijana Petrovič je v strahu skočila iz drugega nadstropja študentskega doma in si zlomila kolčne kosti. Večina prebivalstva Tuzle je skoro vso noč preživela na ulicah. Danes se je življenje v mestu normaliziralo, razen v šolah, kjer ni bilo pouka.
B. B.
Eksplozija cevi ohlajevalne naprave v milanski zimski palači
MILAN, 4. — Nocoj je prišlo v milanski zimski palači do eksplozije, ki je privabila na kraj rešilne avtomobile in gasilce. Eksplozija je nastala v cevi ohlajevalne naprave, iz katere je začel uhajati a-moniak, katerega hlapovi so zajeli notranjost palače. Vse osebe, ki so bile v notranjosti, so se še pravočasno rešile, le osebam, ki so bile v zadnjem nadstropju, so morali priti gasilci na pomoč. Incident se je pripetil malo po 19. uri v strojni dvorani zimske palače, kjer s pomočjo amoniaka
Na prodaj posest vojvode Windsorskega
LONDON, 4. - Vojvoda Wind-sorski je poveril londonski družbi «Knight, Frank in Rutley» nalogo, da proda njegovo posest pri Los Monteros na sončni obali Španije. Posest, ki je obdana z bujno floro vseh vrst in ima tudi zasebno plažo, je v celoti na prodaj po 1000 pezet na kvadratni meter ali pa razdeljeno na pet delov. V tem primeru je cena kvadratnega metra 1.500 pezet.
Prelaz Falzarego prevozen tudi pozimi
CORTINA D’AMPEZZO, 4.	-
Kdor se bo pozimi podal na pre laz Falzarego, ne bo tega storil več na »lastno odgovornost*, kot so opozarjale velike table v štirih je zikih. V preteklih letih je bila, posebno v zimskem času, na dolomitski državni cesti št. 48 med Cortino in Bocnom, nevarnost pla-
zov in usadov, ki so popolnoma pretrgale cesto in s tem povezavo med raznimi dolinami in kraji.
Sedaj so zadevo rešil'' s tem, da so pri prelazu Falzarego napravili dva dolga predora (55 in 35 m), tako da se plazovi ne bodo več usuli na cesto. Delo. ki ga je izvedel Anas iz Bočna, je stalo 180 milijonov lir.
RIO DE JANF.IRC, 4. - Zvezna policija države Goias je odkrila na področju Marzarlandie organizacijo premožnih zemljiških posestnikov. ki so zvabili iz mesteca Go-vernador Valadares v državi M> nas Gerais delavce ki so morali delati od zore do mraka brez vsakršnega plačila. Nedisciplinirane delavce in tiste, ki niso prihajali na delo, so bičali, vsakomur, ki je skušal bežati, pa so zagrozili s smrtjo.
VSEM NAŠIM MALČKOM:
Le še nekaj ur je do MIKLAVŽEVEGA prihoda v TRŽAŠKO KNJIGARNO, z njim se boste srečali DANES ob 5. uri popoldne!
STE ŽE ODDALI VSA SVOJA PISEMČKA POŠTNI RAKETI?
Kaj pa vi, starši, ste opravili svojo dolžnost do malih?... (do 12. ure imate še čas za to!)
NO, NA SVIDENJE V
Uiailii kmi$ahni
TRST - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792
Dve švicarski tovarni orožja
Nezakonita prodaja pokvarjene munieije afriškim državam
ŽENEVA, 4. — Preiskava, ki jo vodi glavni državni pravdnik švicarske konfederacije o nezakoniti trgovini z orožjem, je zajela ne le industrijo Oerlikon - Buehrle iz Zuericha, temveč tudi ženevsko tovarno orožja Hispano - Suiza. Državni pravdnik skuša ugotoviti, če je res, da so star vojni material, ki ga je Hispano - Suiza legalno prodala Franciji, poslali nekaterim afriškim državam, proti katerim je švicarska vlada določila embargo. Preiskava je ugotovila, da so nekateri funkcionarji zueriške industrije ponaredili dokumente, na podlagi katerih so prodali orožje Nigeriji. Do sedaj so aretirali že tri osebe.
Zueriški list. «Bhck. je objavil vest. da je družba Hispano - Suiza poslala afriškim državam, ki so v vojnem stanju, 20-mm topovske granate, ki so bile namenjene ameriški vojski, a so jih zaradi napak zavrnili. Ta družba ni torej samo ponaredila dokumente in s tem krši la švicarske zakone, temveč je prodala nevaren material. «Blick» piše, da Hispano - Suiza proizvaja dnevno 30.000 grana, in da poprečno izločijo dnevno zaradi napak ka kih 10 odstotkov. Strokovnjaki pravijo. da je ta odutotek previsok in da je treba ta nedostatek pripisati dejstvu, da ženevska tovarna zaposluje v glavnem tuje nekvalificirane delavce.
V Neaplju pregled novejših jugoslovanskih in bolgarskih filmov
NEAPELJ, 4. — Neapeljski «Cin* Club« pripravlja za čas od 11. do 16. decembra pregled jugoslovanskih in bolgarskih filmov, izbranih iz novejše proizvodnje. Ves čas prireditve bosta v Neaplju dve u-radni delegaciji jugoslovanskih in bolgarskih filmskih delavcev. V jugoslovanski delegaciji bosta med drugimi režiserja Puriša Djordje-vič in Vatroslav Mimica poleg igralk Nede Arnerid in Milene Dra-vič ter drugih igralcev in časnikarjev. Filme bodo predvajali na gola predstavah, pred katerimi bodo predstavili avtorje, po predstavah pa bo javna debata. V času prireditve bodo priredili tudi cokrogle mize» in druga srečanja.
Pirandello za otvoritev novega gledališča v Parizu
PARIZ, 4. — «Theatre de la Vil-le«, ki stoji na trgu Chatelet namesto starega gledališča «Sarah Bernardt», bo otvorjen 10. decembra s predstavo Pirandellovega dela «šest oseb išče avtorja». Prvotno je bila izbrana za otvoritev Shakespearova komedija «Mnogo hrupa za nič«, pa so jo iz tehničnih razlogov odložili na 31. december.
MILAN, 3. — Včeraj je v starosti 85 let umrl kipar Arturo Ma-lerba. Bil je uslužben pri milanski stolnici in je vodil obnovitvena dela po poškodbah zaradi bom-I bar dir an ja.
Skupina igralcev, ki nastopajo v žijskiin vodstvom Paola Hcuscha.
filmu o legendarnem junaku Che Guevari, katerega snemajo pod re-Na sliki so Francisco Rabal, John Ireland, Susanne Marinkova,
Hovvard Ross, Giacomo Rossi, Stuart, Andren Cecclii io Viltorio Sanipoll
Ob 80-letnici Ciril-Metodovih šol v Trstu
V nedeljo popoldne bo v dvorani na stadionu «Prvi maj» družabno srebanje, ki ga pripravlja odbor za proslavo 80-letnice ustanovitve kol Ciril-Metodove družbe. Odbor vabi vse nekdanje učitelje in učence Ciril-Metodovih šol, da se srečanja udeleže in pripeljejo s seboj
tudi svoje družine. Na sliki eden izmed razredov šentjakobske šole v letu 1908.
KLJUB SKEPTIČNIM PRIPOMBAM IZVEDENCEV
Švicarji vztrajajo pri svoj ih načrtih za atomsko središče
Gradnja bi stala nad 300 milijard lir in najveiji pospeševalec na svetu bi bil nared čez deset let
0 VPRAŠANJU RAZP0R0KE V ITALIJI
Tudi med duhovščino ruzličnu mnenju
Zakaj je kardinal Lercaro zapustil svoj položaj nadškofa v Bologni - Članek, ki je zbudil najrazličnejše polemike - Kaj Pravi don Enzo Franchini - Posvetovalnice za zakonce duhovnika Paola Liggerija
PD «Slavko Skamperle» je dostojno proslavilo 100-letnico čitalnice
Priložnostna publikacija, ki zasluži, da jo vzamemo v roke - Posebno velja to
za mlajši rod - Program ob zaključku proslav
Govorili so, da je kardinal Gia-Porno Lercaro, nadškof v Bologni, zapustil svoje mesto kot prva Žrtev spopada, ki se je bil vnel okrog vprašanja razporoke. O tem je poročal predvsem tisk, časopis ne vesti pa so se prepletale še z drugimi, dokaj nezanesljivimi in nekoliko romantičnimi verzijami. Kardinal, so zatrjevali v najbolj kvalificiranih katoliških krogih hiesta, je bil formalno upokojen zaradi starosti, sicer pa zaradi razlogov, ki jih še sam dobro ne Pozna. Eden najdelikatnejših, kot menijo nekateri, je vsekakor oni. da je odobril objavo članka o razporoki, ki je izšel z odobritvijo vatikanske kurije v reviji fll Kegno», in sicer pod naslovom «V potrošniški družbi je razponi ka nujno zlo*.
Zanimiv je razgovor z Enzom Kranchinijem, ki je omenjeni članek napisal. Star je osemintrideset let, dokončal je semenišče in kil posvečen za duhovnika Je odgovorni urednik omenjene revije, ki izhaja v 12.000 izvodih ter je razširjena tako med duhovščino kot tudi laičnimi verniki. Pravi, da to ni prvi primer, ko je s kakim člankom vzburil javno mnenje. Pred leti je urav tako objavil enega, ki ni bil najbolj konformističen, pa je zaradi njega tudi bil Poslan opravljali svoje duhovni ške dolžnosti v neko župnijo. V Uredništvo se je vrnil šele po koncilu. «11 Regno* je neodvisna reglja. ki ni finansirana od nadškofije ali drugih konfesionalnih krogov. V redakciji delajo trije duhovniki ob pomoči še nekaterih laikov. Njena vsebina je posvečena predvsem problemom tretjega sveta
Niso mi znani razlogi, zaradi katerih je kardinal Lercaro pustil Svoje mesto, zatrjuje Franchini. toda govori se, da ie to v zvezi s našimi študijami o razporoki. roda ti, ki tako menijo, se mo-,‘jo v datumih članek je namreč jsšel marca 1967, torej ver kot leto dni pred dogodki v kuriji. Vrhu tega, zatrjuje Franchini, ni Sem osebno nikdar obiskal kardi dala. Temu smo se celo namerno ^ogibali prav zaradi tega da bi d? omogočali nepotrebnih besed. Kardinal je članek cital kot vsi ostali, cenzorji kurije, ki so ga odobrili, pa so ostali še vedno isti Iddi po odstopu kardinala Na vprašanje, kako je Vatikan reagiral na članek, Franchini odgovarja, da uradno sploh ni pri-®lo do nobene reakcije, pač pa da je članek napadla laična des-d*ca, češ da se je revija s tem Povezala s pristaši razporoke. Že s®mo to dejstvo — meni Franchi-n‘ - dokazuje, da članek ni bil dajbolj primeren, vendar pa v olstvu ni bil daleč od teze, ki jo Nagovarjajo mnogi katoličani. V hiam sem zagovarja! stališče — Nasnjuje — du je razporoka v .aliji nujna posledica potrošniške ?*vilizacije. Da bi rešili družino, Je Potrebno vse kaj drugega kot 'jamo z zakonom zapovedano so-N*tje za vsako ceno. Odločili smo Se za objavo članka, ker nas je ^plašil ton, ubran v stilu ver-?ae vojne, s katerim so se vpra-??.nia razporoke lotili nekateri škotski časniki Kot duhovnik — Pravi Franchini — sem proti raz P°roki, vendar smatram, da ne 'deremo s silo uveljaviti nekate-vrednot, ki niso več občutene.
Na vprašanje, ali je v Italiji dtožna nekakšm. verska vojna v LVe*i z vprašanjem razporoke, pa ranchini meni, da je to mnogo JJJauj možno kot pred letom dni. /d sodimo bolj med duhovnike s Periferije, pravi, in nismo sezna-Pjeni z zadnjimi sklepi, menim da se ne motim, če trdim, da 1 .Papež ne želi, da bi v deželi Prišlo do razkola, ki bi ga po-Nročil, če bi podprl najbolj pre-
napeta stališča. Referendum, ki ga je predlagala Katoliška akcija, predstavlja vsekakor demokratično obliko rešitve tako perečega vprašanja, je pa dokaj tvegana stvar, ne glede na to, da mu mnogi škofje nasprotujejo. Če bi pa do njega prišlo, bi se mi ne pomišljali napasti tako ekstremiste na eni kot na drugi strani.
Potem je še tu vprašanje, ali stoji večina duhovščine na njegovi strani. S tem v zvezi pravi Franchini, da je nanj težko odgovoriti. Cerkev v Italiji — zagotavlja on — se nahaja v prehodni fazi, ki se je v njej znašla Francija po drugi svetovni vojni. Mnogi duhovniki — v imenu verske svobode — zagovarjajo danes uveljavitev .razporoke: v Italiji. So pa tudi taki, ki se postavljajo na docela nepopustljiva .stališča. ..Kanadski škofje n.pr ne smatrajo za priležništvo, 6e dva skupaj živita, ne da bi bila poročena. Oba partnerja, pravijo le-ti, živita ilegalno, toda ne v nasprotju z moralo. Koliko je duhovnikov v Italiji, ki bi podpisali takšno stališče? Med obema ekstremoma je mnogo duhovnikov, ki mislijo tako kot jaz, so torej nasprotni zakonski razvezi, toda brez zunanjega pritiska kakor so tudi prepričani, da je potrebno reformi-
(Nadaljevanje na 6. strani)
ll|lllllllll|l|||||||||||||||||||||||||||||||l|||„|||||t1||||||,|
Ljubljanska Opera v Italiji
s «Soročinskim sejmom»
No sporedu operne sezone v Parmi je letos tudi «Soročinski sejem* Musorgskega, kar je za Parmo absolutna novost. Gre pa za predstavo ljubljanske Opere, ki bo sredi februarja gostovala s to opero v Parmi in tudi v Reg gio Emilia (morda tudi v Benetkah). Dirigiral bo Bogo Leskovic.
V začetku januarja pa bo v Parmi gostoval državni balet u-krajinske sovjetske republike s kozaškimi plesi. Umetniški vodja in koreograf ansambla je Pavel Virskg.
Nova številka «DiaIogov» posvečena 50-letnici bojev za severno mejo
Enajsta številka mariborske kulturne revije «Dialogi», ki je pravkar izšla, posveča velik del prostora 50-letnici bojev za severno mejo. Uredništvo je želelo, da dogodke ob zlomu avstroogrske monarhije ter vključitev Maribora in severnih pokrajin v združeno Slovenijo opišejo in ocenijo sami bojevniki za severno mejo. Tako je uvodoma objavljen članek Maksa Snuderla z naslovom «Socialno politične osnove boja za Maribor in štajersko Podravje v letih 1918 do 1919». Maks Pohar objavlja kratek zgodovinski pregled družbenega in nacionalnega razvoja Slovencev s posebnim ozirom na razmere v Mariboru po razpadu Avstro-Ogrske. Med avtorji zanimivih spominov na čas pred 50 leti zasledimo tudi Franca Mravljaka in Ivana Gračnarja.
Uredništvo «Dialogov» bo pričevanja o zgodovinskih dogodkih pred pol stoletja objavilo tudi v naslednji zaključni številki četrtega letnika te revije.
Že celo vrsto let se pri nas razpravlja o tem, kako bi bilo lepo in pravilno, če bi pri Doberdobu gradili raziskovalno atomsko središče mednarodnega značaja, ki bi zbralo več tisoč znanstvenikov iz vse Evrope, prvenstveno seveda zahodne Evropo, vrata pa bi bila odprta tudi znanstvenikom vzhodne Evrope. Kljub dolgim razpravljanjem pa so še vedno kar trije drugi kraji, ki se potegujejo za to znanstveno ustanovo in tu di zato so vsi načrti sedaj občepeli. V Švici so glede tega bolj praktični. Švica sicer že razpolaga s svojim velikim raziskovalnim središčem v neposredni bližini Ženeve. Gre za veliko središče, ki meri kvadratni kilometer površine samo kar zadeva poslopja znanstvenega inštituta. In vendar to Švici ni dovolj, ker inštitut «obratuje» v širšem, mednarodnem okviru V veliki meri služi tudi Francozom. Zato so si pred časom v Ženevi zamislili, da bi bilo treba raziskovalni center razširiti in povečati. Gre prvenstveno za izvedbo načrta o ogromnem pospeševalcu jedrskih delcev, katerega krožni predor bo meril okoli dva kilometra in pol v prečniku.
Septembra so se fiziki in grad-' beniki konkretno lotili proračunov za gradnjo naprav atomskega centra, ki da ho največji na svetu. S pomočjo tega bi po vsej verjetnosti mogli razvozlati tudi tako imenovano «z.adnje stanje atoma*, kar doslej ni uspelo še nikomur na svetu, niti Sovjetom niti Američanom, ki trenutno razpolagajo z največjimi atomskimi raziskovalnimi središči. Stroški za izvedbo tega velikanskega načrta bodo ustrezno velikanski: izračunali so jih na obilnih 300 milijard lir.
Seveda se drugi znanstveniki sprašujejo, ali se izplača začeti z izvajanjem teh načrtov, ko je vendar znano, da se v mednarodnih krogih že razpravlja o še večjem tovrstnem načrtu, katerega izvedba naj omogoči znanosti, da prodre tudi v tista subatomska področja, kamor niti s to sicer velikansko napravo ne bi mogli.
Prof. Otto Hann n.pr je atomsko jedro «razbil» v samem svojem skromnem laboratoriju, Fermi je do svojega velikega uspeha prišel tudi na razmeroma skromen način. Povojna tekma v razbijanju atomov, točneje v nadalje nje razbijanje protonov in nevtronov pa zahteva vedno večje in večje naprave, za katere nekateri že ne vidijo več meje. Prvi pospeševalec atomov v tovrstne namene so zgradili Američani že tri leta po koncu vojne. Toda če tisti pospeševalec ki je Američanom kar dobro služil v začetnih raziskavah, primerjamo s pospeševalcem, ki ga nameravajo graditi sedaj Švicarji, je to bil le skromna «delavnica».
Toda čemu bi gradili center, ki bo le nekoliko večji in popolnejši od že obstoječih, ko je znano, da razpolaga Sovjetska zveza z res velikanskim centrom in z največjim pospeševalcem, ki je, kakor znano, na voljo tudi tujim znanstvenikom in ki so ga francoski znanstveniki že večkrat koristno uporabili. Ponavljamo, da je v tej tekmi nekaj čudnega, vendar pa prepustimo to izvedencem in se vrnimo k temu. kar načrti predvidevajo.
Pospeševalec, ki ga bodo postavili blizu Ženeve, bo sestavljalo 864 magnetskih blokov, za kar bodo uporabili 31.00J ton jekla in bakra. Pospeševalec bo razpolagal s šestimi »pospeševalnimi postajami* z dolžino po 28 metrov vsaka in atomski delci bodo v tem «predoru», za katerega pravijo, da bo imel obliko osmice, dosegli brzino, ki se bo zelo pri-
bližala svetlobni brzini, to se pravi 300.000 km v sekundi. Pri tej brzini pa dobi atomski delček že energijo 300 milijard atomskih voltov. Znanstveniki računajo, da bi mogli s to brzino ugotoviti tudi tako imenovane «kvarke», to se pravi legendarne osnovne delce, ki so jih znanstveniki teoretično naslutili, nikoli pa konkretno ugotovili. Naprava, o kateri je govor, pa ne bo tako hitro nared, pa čeprav bi jo začeli že danes graditi. Dela se bodo končala šele čez deset let.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.00 Finžgar: Mirna pota - 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po že ljah - 17.00 Duo Russo-Satred -17.20 Razkuštrane pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 So dobni ital. skladatelji 19.10 Oddaja za najmlajše - 19 40 Melodi je - 20.00 Šport - 20.35 Havel: Memorandum 22.35 Komorne skladbe.
TRST
12.05 Trio Tommasi - 12.25 Tre tja stran - 13.15 Juke box - 13.50 Cervenka, Koncert.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila • 7.10 Jutranja glasba 8.00 Prenos RI. - 10.15 Ansambel Kovačič 11.00 Beležnica
11.30	Današnji pevci - 12.00,
12.50	in 14.10 Glasba po željah ■
15.30	Lahka glasba - 16.30 Pet desetletnica smrti 1. Cankarja -
17.00	Današnji gostje - 17.40 Pes mi in plesi - 19.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel Sepe - 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.35 in 11.08 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Preizkušajo se diletanti - 14.45 in
15.10	Nove pesmi - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Neapeljske -
17.10	Program za mladino - 20.15
Na kratko smo sicer že poročali, vendar se bomo danes, pa čeprav z majhno zamudo, vrnili k prireditvi, s katero so Svetoivančani zaključili proslave ob stoletnici- u-stanovitve čitalnice pri Sv. Ivanu. Slovesnost je začel predsednik društva «Slavko Škamperle* Niko Škamperle, ki je hkrati občinstvu sporočil žalostno vest, da je preminil častni gospodar društva A-lojz Placer. Po enominutnem molku v spomin pokojnika so se na odru zbrali pevci svetoivanskega pevskega zbora, ki so pod vodstvom Nade Žerjalove zapeli tri pesmi: Satnarjevo »Pozimi šole*, Ferjančičevo «Tone, sonce tone* in venček narodnih.
Sledil je nastop folklornega ansambla. ki je nastopil z venčkom narodnih plesov. Nastop mladih plesalcev je navdušil občinstvo, ki je svoje razpoloženje dokazalo z dolgim ploskanjem.
Zbranemu občinstvu, ki so ga sestavljali v pretežni večini Svetoivančani, hkrati pa tudi številni gostje iz mesta, je spregovoril Lojze Abram, ki je v svojem govoru na kratko prikazal tmovo a veličastno pot svetoivanskih ljudi v borbi za nacionalne in socialne pravice našega človeka, pot od dobe, ko je bil naš človek malone še brezpomemben tlačan pa do tedaj, ko se je zavedel svojega narodnega bistva in ko je iz svoje srede izluščil ljudi, kakršni so bili veliki kulturni in javni delavci Piani, Nadlišek, Negode, bratje Godina, Bareto, Udoviči, Ponikvarji, Birse, Vitezi in mnogi drugi. Ti možje in te ženske so s svojim neumornim in vztrajnim delom u-stvarjali zgodovino našega rodu na tem koščku naše zemlje. Iz vrst potomcev teli ljudi pa so se pozneje porodih tisti, ki so se v naši polpretekli zgodovini z orožjem v roki borili za svobodo vseh nas, tudi za svobodo mlajšega rodu, ki naj jim bodo ti junaki za zgled v nadaljnjih naporih za bodočnost našega človeka na naši zemlji.
V imenu Slovenske prosvetne zveze je imel kratek nagovor tudi dr. Robert Hlavaty, ki je prosvetnemu društvu »Slavko Škamperle* čestital in mu hkrati zaželel obilo uspehov v nadaljnji borbi za človeške pravice in ideale.
Dramska skupina društva »S. Škamperle* je nato nastopila z enodejanko, katere tekst je pri-
ČETRTEK, 5. DECEMBRA 1968
Operetna glasba - 21.00 Politična tribuna: PRI - 22.15 Sopranistka F. VVeathers.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glas beni album 10.00 Rossini, 9. nad.
10.17 Nove pesmi 11.40 Pesmi desetletja - 14 05 Juke box - 15.15 Sopranistka V. Zeani in basist Pa sero - 16.35 V diskoteki 17.35 Enotni razred - 18.20 Enciklopedija - 19.00 Pevec med množico -
20.10	Glasbeno tekmovanje - 21.10 Glasbena fantazija.
III,	PROGRAM
10.50	Bloch, Štiri epizode - 11.05 Skladatelj M de Falla 12.55 Antologija interpretov ■ 14.30 Grie gova komorna glasba -	16.20
Straussova Metamorfoza - 17.20 Francoščina - lj 30 Lahka glasba
18.45	Kulturne aktualnosti 20.30 Rossini: »Semiramis*
FILODIFUZIJA
8.00	Bach, Schumann in Debus sy 9.05 Lisztova simfonija Faust
10.55 Simf koncert - 12.30 Sopranistka Caballe - 13.55 Dvorakov Kvartet opus 80.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Operna matineja -8.55 Radijska šola 9-25 Resna glasba - 10.15 Pri vas doma 12.10 Gotovac: iz opere «Ero z onega sveta* - 12.30 Kmetijski nasveti •
pravila Marija Mijot. Svetoivanska domačinka je ustvarila nekaj slik iz zgodovine svetoivanskih mandr-jerjev. življenjskih sličic, ki so navdušile občinstvo tudi na račun sočnosti domače, narečne govorice in besede, pa tudi zaradi zavzetosti, ki so, jo igralci pokazali, ko so skušali občinstvu v največji meri prikazati nekatere značilne poteze našega primorskega človeka. V enodejanki so nastopile Ne-da Mijot, Nadja Švab, Lučka Ba-rej in Sonja Zupančič v ženskih vlogah, edino moško vlogo pa je prevzel nase Mario Šušteršič.
Sledile so zborne recitacije in
Zopet je nastopil tisti čas, ko smo ženske najbolj v zadregi in ko, kljub polnim omaram, ne vemo, kaj bi oblekle za bolj svečane večerne priložnosti. Gre. kot ste že uganile, za vprašanje popoldanskih in večernih oblek. Prav vsaka izmed nas ima v omari črno ali drugačno obleko, ki ji je že večkrat služila za takšne priložnosti, toda prav tako si vsaka izmed nas želi spremembe in nekaj novega. Toda kaj napraviti s starimi oblekami? Vse so še dobre, iz dobrega blaga so in če se samo spomnimo, koliko smo zanje potrošile, nam je pri srcu še bolj težko.
Vprašanje večerne in popoldanske garderobe skušajo na številne načine rešiti različni krojači in modni ustvarjalci. Če izpustimo tiste, ki delajo večerne in popoldanske obleke za zelo bogate klientke, ostaja nerešeno vpraša-
12.40	Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mladinski zbor - 14.25 Operetne melodije
14.45	«Mehurčki» - 15.40 Pianistka S. Pahorjeva - 16 00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert 18.00 Aktualnosti 18.15 Iz naših studiov 18.45 Kulturni globus - 19.15 Rafko Irgolič - 20.00 Domače pes mi in napevi - 21.00 Večer umet niške besede: Arnold Tovornik
21.40	Glasbeni nokturno - 22.15 Komorno-glasbeni večeri 23.05 Aime Cesaire: Pesmi - 23.15 Zabavni zvoki.
ITAL. TELEVIZIJA
13.30,	17.30, 20.30, 23.15 Dnevnik
-	10.30 in 15.00 šola 12.30 O na šem zdravju 17.00 Spored za naj mlajše - 17.45 Program za mla dino - 18.45 Kmetijska oddaja 19.15 Po Lombardiji 19.45 šport
21.00	Pol. tribuna: PRI 22.00 C. Castelli: La scomparsa di Les lie Howard.
II. KANAL
19.00	Nemščina - 21.00 Dnevnik
-	21.15 Filmska glasba: La notte tedesca 22.30 Zoom.
JUG. TELEVIZIJA
17.10, 20.00 in 22.20 Poročila
9.00	Kongres ZK Hrvatske 14.35 TV v šoli 15.30 Nemščina 17.15 Princesa z zlatimi lasmi 17.30 Pionirski dnevnik 18.00 Po Slo veniji 18.20 V narodnem ritmu
18.45	Po sledeh napredka 19.05 Dekleta in fantje 19.45 Cikcak
20.50	Saga o Forsytih - 21.40 Kul turne diagonale.
recitacija Vilija Miktca, ki je občinstvu posredoval tri narodne v narečju.
V drugem delu svojega nastopa je svetoivanski pevski zbor zapel še Venturinijevo »Mornarja*, Švabov »Večer na morju* ter Foerster-jevo «V hribih se dela dan*. Posebno poslednja pesem je navdušila občinstvo, tako da jo je moral zbor ponoviti. Po nastopu recitatorjev, pevcev in po priložnostnih govorih, ko se je kulturni program zaključil, je sledila prosta zabava, na kateri je zelo številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano na stadionu «Prvi maj* zabaval
nje večine žensk, ki z velikimi sredstvi ne razpolagajo in ki si tudi nočejo natlačiti omar z oblekami, ki jih mogoče oblečejo le po enkrat, dvakrat, potem jih pa ne morejo več deti nase.
Vidite, prav iz tega razloga se črna obleka nikoli ne bo umaknila iz ženske večerne garderobe. Le črna obleka je namreč tista, ki prenese razne spremembe, ki ja je mogoče z majhnimi okraski, drugačnim rezom, z lepo brošo, ali ogrlico povsem spremeniti in uporabiti za neštete priložnosti. Vse obleke drugih barv nimajo teh možnosti — prvič zaradi same barve tkanine, drugič zaradi kroja in tretjič, ker so verjetno že izkoristile vse možnosti raznih predelav in sprememb. Zato smo tudi me med tistimi, ki priporočamo vsaki, ki bi želela biti po modi, pa ne bi hotela zaradi tega zaiti v denarne ali druge težave, naj si nabavi najprej črno obleko in to čim bolj enostavnega in preprostega kroja, da jo bo mogoče v shladiti tako -z matičnimi broša-tw» -z zarobki tz umetnih biserov, z večerno jopico v povsem kontrastni,-, haaii, z zlatim pasom ali umetnim nakitom, z lepo vezenim šalom itd. Rešitev je kolikor jih hočete. Poglejte samo modne revije in našle boste toliko rešitev, da se boste same začudile, kako da niste nanje niti pomislile.
Če pa razpolagate v garderobi z večerno obleko iz lameja, ali druge bleščeče tkanine in ste jo že večkrat nosile — torej vsaj, tolikokrat, da ste trdno prepričane, da jo vaše tdobre* prijateljice tudi dobro poznajo — potem vam svetujemo, da si iz takšne obleke napravite večerno bluzo, h kateri bo pristajalo lepo žametno krilo, ki bo za manj svečane priložnosti kratko, za bolj svečane pa tudi dolgo.
Na vsak način se pri izbiri letošnje večerne garderobe držite enega pravila: na vsak način mora biti vsaj delček obleke bleščeč, pa naj gre pri tem samo za ovratnik, ali samo za gumbe, oziroma pas. Na enostavni črni obleki bodo prišli ti bleščeči okraski zelo do veljave, pri ostalih nekoliko manj. Nikar pa ne pretiravajte in ne okrasite svoje obleke s tolikimi bleščečimi malenkostmi, da boste v njej kot kakšno božično drevo, vsaka stvar ima svojo mejo, tako tudi moda bleščečih večernih oblek.
Mladim dekletom svetujemo različne bluze, ki jih po letošnji modi lahko poživijo s pozlačenimi ogrlicami, ali pa obleko iz chiffo-na, ki pa mora biti dovolj bogata, da je lahko lepa in efektna.
Ne pozabimo seveda tudi na večerne pričeske .Brez teh bo tudi se tako lepa obleka brez učinka, kot bo nasprotno vsaka obleka, pa naj bo še tako enostavna, prišla do veljave, če bomo imele lepo pričesko.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nenadoma st boste odločili za neko drugo dejavnost. Neprijetno srečanje z neko nesimpatično osebo
BIK (od 21 4 do 20.5.) Uspešen zaključek nekega potovanja. Edino sredstvo proti tesnobnim občutkom je redno in nepretrgano delo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dosegli boste vse, za čimer ste toliko časa hrepeneli Priča boste zanimivemu besednemu spopadu.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Uspešen dan za vse umetniško obdarjene osebe. Ne bodite preveč vsiljivi v odnosih do ženskega spola.
LEV (od 23.7 do 22.8.) Še sami se boste čudili sreči, ki je boste deležni. Ne zaupajte osebi, ki se dc vas vede preveč hlapčevsko.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Bodite nepopustljivi v svojih zahtevah, ki so popolnoma utemeljene. Ne dajajte slabega zgleda najmlajšim.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne bo vam težko izpolniti naloge, ki
»Trio Bordon* z duetom Dario in Darko.
Ko smo tako na kratko prikazali uspelo zaključno prireditev članov svetoivanskega prosvetnega društva, bomo na koncu omenili, da je slovensko prosvetno društvo «SIavko Škamperle* za to priložnost izdalo tudi zelo lično publikacijo z naslovom Slovenska čitalnica pri Svetem Ivanu 1868- 1953. Pri tej publikaciji so sodelovali številni Svetoivančani, glavno breme pa sta prevzela nase Pavla Kolenč in Lojze Abram, ki je publikacijo na 80 straneh tudi uredil. Glavna dva prispevka in sicer Stoletni razvoj slovenskih organizacij pri Sv. Ivanu ter Povojno kulturno delovanje svetoivanskega dn& štva sta posredovala, prvega Pavla Kolerič, drugega pa Lojze Abram, vmes pa je prispevek inž. Andreja Čoka, prvega predsednika prosvetnega društva »S. Škamperle*. M nam v članku Obnavljanje društva ni bilo enostavno in brez težav prikazuje, kako se je v prvih povojnih letih prosvetno življenje pri Sv. Ivanu sicer s težavami, vendarle obnovilo.
Vrnimo se k zajetnejšemu delu publikacije, ki ga je pripravila Pavla Kolerič. Ta bralca popelje iz že davne dobe okoli leta 1862, ko se prvič beleži nastop pevskega zbora pri Sv. Ivanu, pa do zadnjih utripov kolikor toliko Je javnega delovanja slovenskih prosvetnih delavcev pri Sv. Ivanu že v dobi fašizma okoli leta 1927 do 1928. Iz tega dolgega časovnega razdobja nam avtorica v zares temeljito pripravljenem in zbranem materialu prikaže prve začetne napore, hkrati pa tudi izredne uspehe, ki so jih prosvetni in javni delavci pri Sv. Ivanu želi v drugi polovici prejšnjega stoletja, k» so proti koncu stoletja imeli v tem tedaj še nekoliko odmaknjenem predmestju kar več prosvetnih društev, pevskih zborov, čitalnic, gospodarskih in drugih organizacij in združenj. Med prebiranjem tega čtiva naletimo na imena, ki niso pomembna le za zgodovino ožjega predela Sv. Ivana, pač pa za zgodovino našega mesta oziroma za zgodovino Slovencev na našem ožjem nacionalnem prostoru. Ta del publikacije, ki obravnava časovno že precej odmaknjena dogajanja, bi zaslužil temeljitejšo oceno, ker se iz prispevka Pavle Kolerič vidi, da se je avtorica močno potrudila piri izbiranju podatkov, zgodovinskih zapiskov, vtisov in vsega, kar nam tedanjo dobo pobliže posreduje, tako da imamo na 40 straneh strnjeno vso zgodovino Svetega Ivana od začetka druge polovice prejšnjega stoletja pa vse do 1927. leta.
Na 20 straneh pa je Lojze Abram strnil povojno kulturno delovanje svetoivanskega društva, začenši s kratko zgodovino od zadušitve prosvetne dejavnosti leta 1927 s stra-ni fašističnih oblasti, pa preko razširitve prosvetne dejavnosti ob osvoboditvi 1945. in preko velikih uspehov, ko je prva leta po vojni svetoivanski pevski zbor pod vodstvom Frana Venturinija štel malo manj kot 100 pevcev in pevk in ponesel glas tržaških Slovencev na velike turneje vse do Beograda, pa tudi do zlih posledic resolucije Informbiroja _ v letu 1948 ter do nadaljnjih težav, ko se je društvo znašlo brez strehe in ko je prosvetna dejavnost zamrla, dokler se ni začelo prosvetno delo obnavljati v novih prostorih in vse do danes, ko «prosvetno društvo »S. Škamperle» si mora kot vsa slovenska društva v sedanjosti, prizadevati za ohranitev narodnega obstoja v tem predelu mesta, ki je še pred stoletjem bil izključno slovenski*, kot je zapisal L. Abram.
Uvodno besedo tej publikaciji je napisal Marko Kravos, Marija Mijot je objavila v njej svojo poezijo v narečju z naslovom sSlavku Škamperlu v spomin*, ilustracije sta prispevala Milko Bambič in Tončka Kolerič. publikacija pa je tudi bogata slik. Tu vidimo prve prosvetarje in javne delavce pri Sv. Ivanu, razne dokumente, slike z raznih nastopov iz davne dobe, pa vse do slik z najnovejših prireditev. Publikacija, ker gre za priložnostno delo, zasluži vso pozornost in lepo bi bilo, če bi jo vzeli v roke vsi, posebno velja to za mlajši rod, da bi se vsaj kolikor toliko spoznal s svojo zgodovino, da bi zvedel za svoje velike prednike, ki so toliko pripomogli, da smo se na tem našem koščku zemlje ohranili.
ste se je močno otresali. V resnici ste bolj naklonjeni neki ženski osebi, kot to sami sebi priznavate.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ukvarjajte se še naprej z vprašanjem, ki ste ga že skoraj rešili. Premalo ste odkritosrčni do osebe, bi vas ljubi.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Z goljufi ne morete sodelovati, to naj vam bo jasno Potreben je vaš poseg v neko družinsko vprašanje.
KOZOROG (od 22.12 do 20.1.) O-pustite sodelovanje z osebo, ki bi hotela živeti na račun vašega dela. Ne sejte vetra, da ne boste želi burje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S povečanim strokovnim znanjem se vam bo dvignil tudi poklicni ugled. Ne zanemarjajte svojega čustvenega življenja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vsoto, ki jo potrebujete, boste našli pri nekem dobrem prijatelju. Nekoliko ste le preveč samozavestni.
iiiiiiiiikiiiiiiimiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiii
| Modni kotiček j
Pomisliti bo že treba na večerne prireditve
Črna obleka zdrž! vse čase in modne muhe Tudi iz rabljene obleke se da kaj napraviti
fr*
iiiiiiiMiiiiusiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiai
HOROSKOP
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7j6, najnižja 3.8, ob 19. url 5.5 stop., zračni tlak 1022,6 narašča, vlaga 65%, veter 6 km vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura mor. ja 12.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 5. decembra
STOJAN
Sonce vzide ob 7.30 In zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.52 — Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 8.17 Jutri, PETEK, 6. decembra MIKLAVŽ
SOLIDARNOST S SICILSKIMI DELAVCI
Dobro uspela protestna stavka v vseh industrijskih podjetjih
Rerolucija deželnih svetovalcev KPI z zahtevo, naj policijske sile med sindikalnimi spori ne nastopajo oborožene
Predsinočnja solidarnostna manifestacija tržaških mladincev s sicilskimi kmečkimi delavci
S SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Nadaljnji posegi o letošnjem proračunu pokrajinske uprave
Coslovich (KD) in Miani (PSI) o spoštovanju pravic Slovencev Stranke leve sredine zavračajo razpoložljivost liberalcev
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Prva je govorila misovka De Vecchi, za njo pa vodja demokristjanske skupine Coslovich, Ta je ugotovil, da je program, s katerim se je sedanji odbor leve sredine predstavil svetovalcem v začetku lanskega leta, predstavljal napotilo za delovanje strank odbora in priložnost za soočenje in dvogovor z vsemi skupinami v pokrajinskem svetu. Tudi petletni upravni program, je dejal svetovalec, je bil že v veliki meri uresničen.
Potem ko je govoril o krajevnih financah in poudaril, da je o tem .pokrajinski svet obširno razpravljal in sprejel enotno resolucijo, ter omenil nekatera nujna vprašanja pokrajinskega osebja, ki jih je treba rešiti, je svetovalec Coslovich dejal, da se sedaj odbor in večinske stranke predstavljajo sodbi svetovalcev v polni doslednosti s politično linijo leve sredine, ki je ((realistično gledano, najbolj napredno kar se da izraziti v naši državi, izhajajoč iz demokratičnega stališča, ki sloni na svobodi človeka v družbi, socialnem napredku in miru med narodi. Kot politična linija, je leva sredina neločljiva od vsebine svojih ciljev, ki so bili v Trstu večkrat označeni v uresničevanju de-
Včerajšnja protestna in solidarnostna stavka, ki so jo proglasili vsi trije sindikati zaradi pokola v Avoli, je med delavstvom v industriji zelo dobro uspela. Trajala je od 11. ure do poldne. Tudi trgovinski uslužbenci so stavkali, zlasti v delavskih mestnih in predmestnih predelih, kjer so bile vse trgovine zaprte. Čim bližje pa je bilo mestnemu središču, tem manj trgovin je bilo zaprtih, ker so tudi gospodarji pritiskali na uslužbence, češ zakaj naj bi stavkali. Mestna prevozna sredstva so se med stavko ustavila za četrt ure. Šolniki niso stavkali, pač pa so na primer dijaki trgovske tehniške šole «Leo-nardo da Vinci» ob 11. uri odšli iz učilnic in čakali do poldne pred šolo .Na kraj je prišla tudi policija, toda ker so bili dijaki mirni, ni prišlo do nobenega incidenta. Kot vedno so torej pokazali popolno solidarnost vprav delavci.
Deželni svetovalci KPI pa so predložili deželnemu odboru resolucijo, v kateri najprej omenjajo tragični dogodek na Siciliji, izražajo solidarnost s prizadetimi družinami in pozivajo odbor, naj zahteva od vlade, da odredi, naj policijske sile med sindikalnimi ali socialnimi spori ne nastopajo oborožene.
Na seji pokrajinskega sveta je predsednik dr. Savona sporočil, da so včeraj uslužbenci pokrajinske uprave stavkali od 13. do 14. ure v znak protesta proti umoru poljskih delavcev v Avoli na Siciliji. Predsednik je obsodil nastop proti delavcem ter izrazil solidarnost z družinami umorjenih delavcev. Izrazil je tudi željo, naj bi preiskovalni organi čimprej odkrili krivce.	—
Delegacija iz Trsta na 6. kongresu Zveze komunistov Slovenije
Šestega kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki bo v Ljubljani od 9. do H. decembra, se bodo udeležile tudi povabljene delegacije SK GZ, KPI, PSI in PSIUP iz Trsta. V posameznih delegacijah bodo:
SKGZ:	predsednik	Boris Race,
podpredsednik Izidor Predan in član predsedstva Gorazd Vesel;
KPI: boslanec Albin Škrk in tajnik deželnega komiteja Silvano Ba-cicchi;
PSI: podtajnik tržaškega pokrajinskega odbora dr. Igo Gruden, član pokrajinskega vodstva PSI Eugenio La u renti;
PSIUP: vodja skupine v deželnem svetu in podtajnik pordenonske federacije Mario Betoli. član vodstva tržaške federacije Silvio Laurenti.
Preklicana stavka trgovinskih uslužbencev
Za danes šo vsi trije sindikati napovedali ponovno stavko trgovinskih uslužbencev, ki zahtevajo izboljšanje prejemkov in sklenitev nove pokrajinske dopolnilne pogodbe. Ker pa so medtem delodajalci pristali na pogajanja in je urad za delo sklical za danes sestanek obeh strank, so stavko preklicali.
•VtIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllflllllllllllllllllllllllllllllillllilliiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiillMIIIIMIUIII
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobritev zakonskega osnutka za razvoj turizma v deželi
Za osnutek so glasovali vsi razen komunistov m psiupovcev, ki so se yzdržali
Deželni svet je včeraj odobril zakonski osnutek o ukrepih za razvoj turizma v deželi, ki ga je predložil deželni odbor. Za zakon so glasovali svetovalci vseh skupin razen komunistov In PSIUP, ki so se vzdržali. Izglasovali so tudi nujnost uveljavljanja tega zakona. Pismeno poročilo k zakonskemu o-snutku je pripravil svetovalec de Rinaldini. Dejal je, da bi morda bilo bolje pripraviti dva ali tri zakonske osnutke, če ne bj bilo nujno potrebno odobriti ta osnutek. Drugo poglavje zakonskega o-snutka vsebuje izključno normativne predpise za boljšo ureditev odnosov med deželno upravo in obrobnimi turističnimi organizacijami. Prvo in tretje poglavje pa predvideva posebne ugodnosti. Prvo poglavje predvideva namreč prispevke za krajevne avtonomne leto-viščarska in turistične ustanove ter za združenja Pro Loco, tretje poglavje pa spreminja finančni del deželnega zakona štev. 21 z dne 24 avgusta 1964, ki pooblašča deželno upravo, da lahko daje s posebnimi pogoji prispevke osebam, ki oddajajo turistom sobe, ln restavracijam.
Zatem je de Rinaldini povedal, zakaj je zakonski osnutek nujen. Ministrstvo za turizem in prireditve namreč ni izplačalo turističnim ustanovam v naši deželi deleža davka na razne prireditve, kar je spravilo te ustanove in združenja v hudo krizo. Pri tem je treba upoštevati, da so nekatera združenja v krajih, kjer Izterjajo zelo malo turistične takse. Dežela seveda ni sprejela stališča ministrstva za turizem, da ne bo dajalo več prispevkov turističnim ustanovam v deželah s posebnim statutom, toda po drugi strani tudi ne more zapreti oči pred dejstvom, da ministrstvo ni dalo prispevkov niti lani niti letos.
Da bi odpravili primanjkljaj u-stanov, jim je treba zagotoviti financiranje. Pri tem Je treba upoštevati, da delujejo te ustanove v krajih, za katere predvideva program gospodarskega razvoja ovrednotenje turizma. Iz tega je razvidno, da mora pomagati dežela in s tem se morajo seveda strinjati tudi svetovalci.
Drugo pogiavje zakonskega o-snutka pa določa v členih od 3 do 6, kakšne upravne naloge ima dežela nasproti obrobnim turističnim ustanovam, tako da bo sedaj opravljalo nadzorstvo odborništvo za turizem.
Prvi člen zakonskega osnutka določa, da lahko deželna jprava da za letos 60 milijonov prispevka, za naslednja leta pa po 40 milijonov turističnim in letoviščarskim ustanovam ter po 20 milijonov na leto do 1975. leta ustanovam «Pro-Loco».
Izneverili so se vodji...
Med razpravo o proračunu v deželnem svetu so komunistični sve tovalci predložili tudi resolucijo, v kateri se ugotavlja, da se zaradi pomanjkanja industrije in revščine v kmetijstvu v Nadiških dolinah, ki so strnjeno naseljene s Slovenci, selijo ljudje množično ne le v inozemstvo marveč tudi v videmsko pokrajino. To povzroča razkroj in raznarodovanje slovenske etnične skupine. Zaradi tega naj se odbor obveže za obrambo te skupnosti, da izvede poseben gospodarsko - socialni načrt za te doline, pri čemer naj sodelujejo finančna družba «Friulia», deželna u-stanova za razvoj kmetijstva in deželna ustanova za razvoj obrti. To resolucijo je predsednik Berzanti v imenu odbora sprejel Vse kaže, da je to razburilo mi-savske svetovalce, saj so Boschi, Gefter Wondrich in Morelli vložili interpelacijo, v kateri vprašujejo predsednika odbora, ki je med razpravo o proračunu za leto 1969 sprejel komunistično resolucijo štev. 26, da bi zvedeli, ali ne me-
ni, da je trditev o obstoju strnjene homogene slovenske skupnosti v Nadiških dolinah v nasprotju z objektivno stvarnostjo, z zgodovino, z navadami in z italijanskimi čustvi tega prebivalstva; ki je ob vseh priložnostih vedno javno izražalo ta čustva in jih vztrajno branilo.
Kaže, da torej misovci, ki se radi sklicujejo na preteklost v tem pogledu ne verjamejo svojemu pokojnemu vodji (kar je vsekakor smrten greh, saj je prav on t.j. Benito Mussolini v knjigi «II mio diario di guerra 1915-17», založba FPE Milan stran 12 v tem dnevniku pod datumom 15. septembra 1915 zapisal: «Tappa a San Pietro al Natisone. Primo dei sette comuni in cul si parla il dialetto sloveno. Incomprensibile per me». (Etapa v Sv. Petru ob Nadiži. V prvi izmed sedmih občin, v katerih se govori slovensko narečje. Nerazumljivo zame).
Vsekakor ni lepo za misovce, da so tako nezvesti..:.
V razpravi o zakonskem osnutku so spregovorili svetovalci Di Ca-poriacco (MF), Morelli (MSI), Ur-li (KD), Trauner (PLI), Bosari (KPI), De Cecco (PSIUP) in Mar-tinis (KD). Vsem je odgovoril poročevalec de Rinaldini, za njim pa odbornik Moro. Svetovalec Trauner je dejal, da se strinja z zakonskim osnutkom in da ima pridržke le glede člena 7. Demokristjan Urlj je zagovarjal zakonski osnutek- in-tudi Di Caporiacco -je napovedal, da bodo glasovali zanj. Komunist Bosari in psiupovec De Cecco sta izrazila dvome in napovedala, da se bosta njuni skupini vzdržali.
Odbornik Moro je v svojem odgovoru orisal, kako so uveljavili deželne zakone o turizmu n koliko je dežela doslej prispevala za razvoj te gospodarske panoge. Rekel je, da je dežela glede turizma delovala v skladu z razvojnim načrtom. Odbornik Moro je v svojem govoru tudi odgovoril, da bodo kasneje predložili dva ločena zakonska osnutka, da se stvar bolj uskladi, kajti ta zakonski osnutek ni niti organski in je pač nastal zaradi nujnosti nujnih potreb.
Seja kulturne komisije SKGZ
Sinoči se je na svoji zadnji seji pred skorajšnjim občnim zborom sestala kulturna komisija SKGZ. Po izčrpanih tekočih vprašanjih na dnevnem redu, je komisija pregledala delo, ki ga je opravila v zadnjem dveletnem obdobju in pri tem ugotovila, da je bilo uspešno opravljeno pomembno delo, da pa so še številna vprašanja, ki zahtevajo nenehno angažiranost vseh članov komisije. Člani komisije so bili tudi mnenja, da je treba o delu komisije bolj obveščati javnost.
Seja se je zaradi izčrpne, iskrene in kritične razprave zavlekla pozno v noč.
Obisk srednješolskih ravnateljev iz Jugoslavije
Na pobudo Ljudske univerze (U-niversita Popolare) in Združenja Italijanov Istre in Reke je včeraj 18 ravnateljev znanstvenih zavodov iz Jugoslavije, ki jih ie vodil predsednik omenjenega združenja prof. Borme, prišlo v Trst in si ogledalo italijanski znanstveni licej «G. Oberdan«. Goste je pozdravil ravnatelj liceja prof. Viola, ki jim .ie obrazložil učni načrt zavoda in odgovarjal na njihova vprašanja. Nato so si gostje ogledali učilnice in naprave ter prisgstovali pouku. Prof. Borme se je zahvalil za prijazen sprejem in izrazil željo, da bi se taki stiki in srečanja še nadaljevali. Srečanja in razgovorov se je udeležil tudi šolski skrbnik prof. Angioletti.
130 milijonov prispevka patronatom v deželi
Deželni odbor je na svoji zadnji seji med drugim sklenil, da bo razdelil prispevke patronatom in zavodom za soc. skrbstvo, ki delujejo v Furlaniji - Julijski krajini. Za letošnje finančno leto so nakazali v proračunu 130 ihilijonov lir sorazmerno z dejavnostjo patronatov v lanskem letu. Prejšnja leta so nakazali vso vsoto naenkrat, letos pa so dali patronatom 50 odstotkov predujma na vsoto, ki so jo prejeli lani. Ta predujem je znašal 50 milijonov lir. Ta novost izraža voljo u-prave, da bi postali posegi čimbolj učinkoviti z bolj hitrim postopkom, tako da bi lahko patronati nudili delavcem čim hitreje razne storitve.
Po prvem izplačilu pred nekaj meseci je odbor proučil in odobril na-
janske demokratične udeležbe pri širjenju demokratičnega sodelovanja, s pogumno 1n odprto krajevno politiko do družbenih vprašanj in v priznanju pravic slovenske narodne manjšine».
Demokristjanski svetovalec je nato dejal, da če se ne morejo strinjati s politično oceno proračuna komunistične skupine, se prav tako ne morejo strinjati in sprejeti odkrito razpoložljivost za sodelovanje liberalcev, ker bi to politično preobrazilo večino. Leva sredina, ki bi jo pogojevala desnica, Je poudaril Coslovich, bi ne bilg, več leva sredina.
Nato je govoril načelnik skupine PSI odv. Miani, ki je obširno obravnaval vsa upravna vprašanja pokrajinske uprave. Mlanj je zavrnil številne kritike strank opozicije, da odbor ni izpolnil svojih upravnih in političnih obveznosti ln je poudaril, da ni «mogoče trditi, da se je politika leve sredine preživela zaradi neizpolnjevanja obveznosti v preteklosti, ker bo ta politika pospešena z bolj odločno politično voljo PSI, k j je odločna, da uveljavi pravice delavskega razreda in s tem vse Italijanske levice.«
»Poleg tega — je dejal Miani — je treba upoštevati tudi prisotnost slovenske manjšine v naši pokrajini, kj mora biti katalizator v politiki leve sredine, kakor tudi v mednarodni politiki, upoštevajoč tudi dejstvo, da takšna politična linija lahko samo pomaga pri razvoju dozorevanja zavesti vseh pte-bivalcev. Ti kriteriji navdihujejo PSI pri uresničevanju upravičenih zahtev slovenske manjšine, ki so Izredno velike važnosti«.
Potem ko je poudaril, da je sedanji odbor strogo uresničeval svoj napovedani upravni program, je Miani dejal, da je za PSI nemogoča kakršna koli upravna ali politična razprava s silami ekonomskega liberalizma, s sistemom, ki ga socialisti hočejo odpraviti in ki je v ostrem nasprotju z načeli socializma.
Komunistični svetovalec Saranz pa je v svojem posegu odgovoril Coslovichu in Mianiju ter jima o-čltal, da sta govorila o razumevanju in priznanju opozicije za u-pravno delovanje odbora, ter jima očital, da nista ničesar govorila o osnovnih gospodarskih in političnih vprašanjih, ki ločijo komuniste od strank leve sredine. Zavrnil je kakršno koli možnost, da bj komunisti reševali «sedanjo potapljajočo se barko leve sredine«, ker je odBdr' predložil letošnji'proračun ob koncu leta. če bi o proračunu govorili v začetku leta, je dejal Saranz, bi se lahko drugače pogovarjali in bi bil tudi dialog mogoč.« Očital je tudi levi sredini, da ni rešila niti najnujnejših vprašanj slovenske manjšine. Zato je Saranz poudaril, da so komunisti proti komisarski upravi, da pa so sedanji položaj stranke leve sredine namerno povzročile in da zato bodo same nosile vso odgovor-
NA SINOČNJI SEJI
Miljski občinski svet obsodil ravnanje policije na Siciliji
Pričakuje se ukrep o ustanovitvi avtonomne turistične ustanove - Odobritev sklepov upravnega značaja
črt za celotno razdelitev sredstev, ki ga je še prej odobril odbornik za delo, upoštevajoč dejavnost posameznih patronatov na podlagi statističnih podatkov. Vsoto 130 milijonov so razdelili 29 patronatom v deželi, 36 milijonov lir so prejeli patronati v tržaški pokrajini, 18 v go-riški. 51 v videmski in 25 v porde-nonski.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 25. nov. do L dec. 1968 zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 9, ošpice 5, norice 19 (1 izven občine), šen (erispelas) 1 (smrlen), oslovski kašelj 3, epidemično vnetje priušesne slinavke 1, rdečke 1, srbečica 1, nalezljivo vnetje jeter 9 (1 izven občine), akutni sklepni revmatizem 3.
nost za razpust pokrajinskega sveta.
Zadnji je govoril liberalec Sancin.
Ob začetku seje občinskega sveta, ki je bila sinoči v Miljah, je župan izrazil solidarnost in globoko sožalje hudo prizadetim družinam na Siciliji, ki so izgubile svojce zaradi streljanja policije na kmečke delavce. Ostro je obsodil ravnanje policije in pripomnil, da taki posegi proti delavcem, ki upravičeno zahtevajo svoje pravice, ne delajo časti državi. Pripomnil je še, da so krvavi dogodki na Siciliji grenko odjeknili po vsej Italiji ter sprožili val ogorčenja. Povedal je, da je poslal prizadetim družinam izraze sožalja, ranjencem pa topla voščila, da bi čimprej okrevali. Predstavniki vseh svetovalskih skupin so se pridružili izjavam župana in obsodili ravnanje policije. Vodja komunistične skupine Nicoli-ni je med drugim poudaril, da se s strojnicami ne rešujejo socialni problemi, in je izrazil zahtevo, da policija nastopa razorožena v sindikalnih sporih.
Župan je nato sporočil, da je pristojno ministrstvo izdalo ugodno mnenje glede priznanja turističnega značaja miljske občine ter ustanovitve avtonomne turistične ustanove. Pričakovati je torej, da bo predsednik deželnega odbora v kratkem izdal zadevni ukrep. Občinski svet je nato odobril nekatere sklepe upravnega značaja in najetje posojil za razna javna dela. Tako je med drugim odobril najem posojila 12.700.000 lir za nakup zemljišča in 82 milijonov lir za gradnjo novega strokovnega zavoda in telovadnice v Miljah, najem posojila 8 milijonov lir za prispevek občine pri gradnji turističnih cest v mUjsluh hribih ter najem posojila 35 milijonov lir za obnovo in razširitev vodovodnega omrežja. Poleg tega je občinski svet sklenil, da se vinkulirano področje okrog pokopališča skrči od 100 na 70 metrov. Ko bo pristojni nadzorni organ odobril ta sklep, bodo razpravljali in sklepali o razširitvi pokopališča v Miljah .
Prihodnja seja bo verjetno čez dva tedna.
Tatovi v skladišču
Spretni tatovi so včeraj okradli 50-letnega podjetnika Igma Cancian-cicha iz Ul. Matteotti 20. V noči od 30. novembra na L decembra so vdrli skozi prehod v Ul. Luciani na notranje dvorišče. Prehod je zapirala težka železna zapornica, ki so jo
tatovi zvili, še prej pa prelomili njene ključavnice. Iz notranjega dvorišča so vdrli v skladišče in iz njega odnesli vse, kar se je odnesti dalo: električni stroj, dve električni črpalki in drugo orodje, last nekega podjetja za grelne inštalacije, ki je o-pravljalo neka popravljalna dela v tisti zgradbi. Vsega so tatovi odnesli za 300.000 lir vrednosti. Cancian-cich je zadevo prijavil komisariatu javne varnosti pri Stari mitnici.
Oddana druga skupina del za Grandi Motor!
Na zasebni dražbi pri upravi za javna dela so včeraj določili podjetje, ki bo opravilo drugo skupino pripravljalnih del za gradnjo tovarne “Grandi Motori Trieste» pri Bo-Jjuncu. Naročilo si je zagotovilo neko milansko podjetje, ki je na osnovnem znesku 1 milijarde 294 milijonov in 513 tisoč lir ponudilo 18,65 odstotni popust.
«Vittorio Valletta» zapustila Tržič
Tržiško ladjedelnico (dtalcantie-ri» je včeraj zapustila 102.000-tonska motorna ladja za prevoz petrolejskih proizvodov «Vittorio Valletta«, ki .jo bodo po preizkusnih vožnjah v prihodnjih dneh izročili v Genovi naročniku (dtalnavi« iz Milana
Ladjo «Vittorio Valletta« so — kot tudi njeno sestrsko ladjo »Ri-valta» — gradili pod nadzorstvom posebnega italijanskega pomorskega registra in American Bureau Shippinga. Ko bo priplula v Neapelj. jo bodo dali v dok. Ladja |e dolga 259,5 m in široka 38.93 m. Motor ((Diesel - Fiat Tip 9010 ks» lahko pri polnem tovoru razvija hitrost 17 vozlov. Splavljena je bila 3 avgusta.
Ameriška slikarja v Kulturnem centru
Jutri, 6. decembra ob 18.30, bo v Kulturnem centru v Ul. Galatti odprta razstava ameriške umetnice Mary Zoe Green Mercier.
V Trstu bo razstavila 125 risb v čmo-belem o Trstu. Razstava bo odprta do 14. decembra od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 13. ure.
Seja posvetovalnega odbora za kmetijstvo
Na sedežu deželnega odborništva za kmetijstvo v Vidmu se je sestal posvetovalni odbor za kmetijstvo, gozdove in gozdno gospodarstvo. Sestanku je predsedoval odbornik Comelli, ki je spregovoril uvodne besede in na kratko orisal vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. Še posebno je orisal predloge deželnega odbora, ki se tičejo zahtev po izrednih posegih države v prid Furlaniji - Julijski krajini na podlagi člena 50 posebnega statuta in s posebnim poudarkom na kmetijstvo.
Glede tega je odbornik omenil, kako misli deželni odbor delovati v tej smeri. Poudaril je akcijo, ki jo bodo začeli v prid nujnim in izrednim delom za razvoj kmetijstva. Deželni predlogi se nanašajo na važne strukturne posege kot so npr. zaščita tal, vodna dela, ureditev gorskih zemljišč, naprave za namakanje, izboljšanje zemljišč itd.
Sledilo je poročilo dr. Riccarda Querinija, deželnega ravnatelja za gozdove, o zaščiti tal. Omenil je tudi razna javna dela, ki se tičejo izboljšanja zemljišč, namakalnih naprav in akcije deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Poročiloma je sledila obširna razprava, v kateri so spregovorili člani odbora Sim-sig, dr. Bucco, prof. Fabris, dr. Radillo, prof. Cosolo, Tosorati, Bu-rini, Trevisan, prof. Gandussio, Or-settig in dr. Cragnolini. Skoraj vsi so se strinjali s predlogi deželnega odbora za reševanje raznih vprašanj. zlasti pa za zaščito tal. za namakanje in preureditev zemljišč. Omenili so tudi potrebo po posebnih posegih na srednji rok, da se ugodi raznim potrebam kmetijstva.
Po odgovoru odbornika razpravljavcem so soglasno odobrili splošno smer pri načrtovanju ter izrekli ugodno mnenje glede ustanovitve sklada za zadružne kredite za okrepitev kmečkih posestev in za razvoj kmečke proizvodnje.
Opozorilo vinogradnikom
Državno ravnateljstvo za kmetijstvo opozarja vinogradnike ter trgovce z vinom- in industrijec, ki so kupili grozdje, da morajo do 10. t. m. priglasili letošnji pridelek in zaloge vina, ki so jih imeli opolnoči 30. novembra 1968. Stvar je treba prijaviti trošarinskemu uradu občine, kjer je klet ali pa podjetje, ki se ukvarja s prodajo vina. Za prijavo briških vin (na Goriškem) so predpisani posebni obrazci. Kršitelji teh predpisov bodo kaznovani z globo do enega milijona lir, poleg tega pa bo naložitev te globe tudi objavljena v dveh dnevnikih.
Določba deželnega zakona pred ustavnim sodiščem
Predsednik ustavnega sodišča profesor Aldo Sandulli je včeraj zjutraj v Rimu odprl peto javno obravnavo jesenskega zasedanja.
Prva sodba, sprejeta v združenih akcijah, pri čemer je poročal ustavni sodnik Branca, se je tikala zakonitosti člena 18 deželnega zakona št. 9 z dne 5. julija 1965, po katerem nima računski dvor pristojnosti za nadziranje izdatkov predsedstva deželnega sveta. Deželo je zastopal odv. Carlo Arturo Jemolo ki je dejal, da omenjena norma ne krši člena 58 deželnega statuta, ki pravi, da ima deželni dvor nadzorstvo nad delovanjem deželne uprave ne pa nad delovanjem deželnega sveta, ki je politično zakonodajni organ
Nazlonaie 14,30 (Zadnja predstava ob 22.10) «Mayerling». O. Sharif, C Deneuve. j. Mason, A. Gardner! Technicolor.
Grattacielo 15.30 «11 plii felfce del mi-liardari«. Walt Disney. MacMurray Steele, Garson Page. Technicolor.
Eden 15.30 »Crlmlnail face». jean-Paul Belmondo, Joanna Shimkus, Sidney Chaplin. Technicolor.
Fenice 15.30 (Zadnja predstava ob 22.10) «11 medico della mutua«. Alberto Sordt.
Excelsior 15.30 «Sisslgnore». Ugo To-gnazzi, Franco Fabrizi, M. Grazia Buccella G. Moschin. Technicolor.
Ritz 16.00 «1 bastardi«. Giullano Gem-ma, Klaus Kinski, Claudine Auger, Margaret Lee. Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Alabarda 15,30 «1 berrettl verdi«. J, Wayne, D. Janssen, J. Hutton. Te’ chnicolor.
Moderno 16.00 «A1 di la della legge«. Lee Van Clift, Antonio Sabato. Co-lorscope.
Filodrammatico 16.30 «Manon 70». Catherine Deneuve, Samy Frey. — Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Un eoipo da mlile ml-liardi«. R. Van Nutten, M. Tolo Technicolor.
Cristallo 16.00 «11 fantasma del pirata Barbanera«. Peter Ustinov. Technicolor.
Capltol 16.30 «Uffa papa, quanto rom. pil« J. Garner, D. Reynoids. Technicolor.
Impero 16.30 «Gioco di massacro«. Claudine Auger. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom
Vittorio Veneto 15.30 «Silvestro ’ e Gonzales in orbita«. Technicolor.
Garibaldi 16,30 «1 sette magntfici Jer-ry». J. Louis. Technicolor.
Astra 16.30 »Caterina dl Russia«. H. Ness. Technicolor.
Ideale 16.00 «11 gigante buono». Den-nis VVeaver, Vera Miles, Ralph Mee-her. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Sette strade al tramon-to». Audie Murphy, Barry Sullivan. Technicolor.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom DANILO GORINŠEK
RDEČA KAPICA
vesela pravljica v treh dejanjih
Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf:
ANJA DOLENČEVA Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser:	JOŽKO LUKES
PREMIERA
V	sredo, 11. dec. ob 16. uri PONOVITVE
V	četrtek, 12. dec. ob 16. uri
V	petek, 13. dec. ob 16. uri
V	nedeljo, 15. dec. ob 16. url
V	ponedeljek, 16. dec. ob 16. uri
V	torek, 17. dec. ob 16. uri
Prosvetno društvo «Ivan Cankar«
vabi otroke slovenske osnovne šole pri Sv. Jakobu, da se udeležijo
MIKLAVŽEVANJA
ki bo v petek, 6. t. m. ob 16. uri v društveni dvorani. Ul. Montecchi 6, IV.
Ob 20.30 uri Istega dne so vabljeni vsi člani in simpatizerji na predvajanje slovenskega filma « L U C I J A« posnetega po Finžgarjevi povesti Strici. — (Dvorana ogrevana).
PROSVETNO DRUŠTVO « SLAVKO ŠKAMPERLE » priredi
Danes. 5. decembra ob 15.30
MiKLA VŽEVANJE
za otroke slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu. — Otrokom bo društvo poklonilo pakete z darovi.
Danes, 5. decembra ob 20.30 je na sporedu slovenski film
L Ud J A
po Finžgarjevi povesti »Strici«. Predvajanje bo v mali društveni dvorani.
Zaradi velikega zanimanja za
Razstavo slik in dokumentov iz čitalniške dobe pri Sv. Ivanu
ie prosvetno društvo podal 1-šalo prireditev do vključno 13. decembra.
Danes bo razstava odprta od 16. ure dalje.
V petek, 13. decembra ob 20.30 priredi p. d. «S. Škamperle«
PROSLAVO 50-LETNICE CANKARJEVE SMRT!
Predaval bo prof. Alojz Rebula
slovensko prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine priredi danes, 5. decembra ob 18.30
miklavževanje
za otroke.
Prosvetno društvo iSlovm v Pidritah
bo priredilo v petek, 6. t,m. ob 11. url v šolskih prostorih
v G r o p a d i MIKLAVŽEVANJE
in ob tej priložnosti obdarovalo otroke osnovne šole in vrtca. Vabljeni so starši.
KMEČKA ZVEZA
vabi člane, kmete in polkmete DANES, ob 19.30 v osnovni šoli v Zgoniku na predavanje inž. Simčič*, o vinogradništvu.
Gledališča
Verdi
Prvo operno delo Ferruccia Buso-nija, napisano med leti 1906 in 1911 in doslej uprizorjeno samo v Firencah, bo prišlo prvič na oder gledališča Verdi v soboto ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih.
((Izžrebano nevesto« bo vodil dirigent Fernando Previtall, nastopili pa bodo Nicoletta Panni (v glavni vlogi). Giuseppe ZecchlUo, Herbert Handt, Ugo Benelli, Renato Ercola-ni, Antonio Boyer, Giorgio Tadeo im Luoio Rolli.
Režija Giovanml Poli, scene In kostumi Mischa Scandella. Zborovodja Gaetano Riccitelli. Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic.
Teatro Stabile
Najavljeni (»predlog za predstavo«, posvečen Jonescovemu gledališču, ki bo na sporedu Jutri in v soboto ob 17.30 v Avditoriju, bo obsegal monolog «Kako pripraviti trdo kuhano jajce« ter kratke komedije »Partija v štirih«, »Avtomobilski salon« in »Lekcija«.
Poleg Giulia Bosettija bodo Ionescove tekste brali Igralci Alvlse Bet-tain, Marina Bonflgli, Giusy Carrara Tleghi, Franco Passatore, Rosetta Sa-lata, Lino Savoraml in Giorgio Valletta.
Predstava bo brezplačna za abonente na gledališko sezono Teatra Stabile, za neabonente pa Je vstopnina 250 lir. V Avditoriju se medtem nadaljujejo predstave Jonescove komedije »Morilec brez plače« v režiji Jose Quaglie in z G. Bosettijem v glavni vlogi.
Vstopnice za danes zvečer In za prihodnje predstave so v prodaji v galeriji Prottl (tel. 36-372 in 38-547).
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
PETER SHAFFER
ČRNA
KOMEDIJA
(Black Comed.v)
Prevedel: DUŠAN TOMŠE Scena: A. LAVRENČIČ Kostumi: A. BARTLOVA Svetovalec za gibe:
ANDRES VALDES Jezikovno vodstvo:
JANKO MODER Režija: MIRAN HERZOG
V	petek, 6. decembra ob 21. uri Abonma premierski in dijaški
V	soboto, 7. decembra ob 20.30 Abonma red «A» in športni
V	nedeljo. 8. dec. ob 16. uri Abonma red B (nedeljski popoldanski) in okoliški
Prodaja vstopnic od torka dalje pri blagajni Kulturnega doma v Trstu. Rezervacije na tel. 734265.
GLASBENA MATICA TRST
V soboto, 14. dec. ob 21. uri v Kulturnem domu
VOKALNO-
INSTRUMENTALNI
KONCERT
Orkester GLASBENE MATICE Mešani pevski zbor PD »PRIMOREC« iz Trebč
Dirigent Oskar Kjuder
Solista:
Vilma Bukovec (sopran) Rudolf Franci (tenor)
Za MIKLAVŽA bo na OPČINAH, v Prosvetni dvorani danes, 5. XII. od 15.30 do 19. ure
RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE
Vabimo starše, da si jo ogledajo, saj je dobra mladinska knjiga primerno MIKLAVŽEVO darilo.
Tržaška knjigarna
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje v sodelovanju s Cankarjevo založbo ob 50-letnici smrti slovenskega pisatelja Ivana Cankarja
NATEČAJ
ki se ga lahko udeležijo učenci in' dijaki vseh slovenskih šol, ki delujejo na ozemlju italijanske republike. Natečaj velja za — ILUSTRACIJO CANKARJEVE CRTICE — osnovna in enotna srednja šol*. — PROSTI SPIS - vse višje srednje šole
Ilustracije in spise bo ocenila strokovna komisija. Prispevke je treba oddati najkasneje do 14. decembra letos.
Cankarjeva založba bo vse udeležence nagradil* s knjigo, boljše prispevke pa še posebej z izbrano knjižno zbirko.
Razna obvestila
PREDSEDSTVO DRUŠTVA »SLU VENSKO GLEDALIŠČE« obvešča JV<> Je člane, da občni zbor, ki Je 0,1 najavljen za četrtek, 5. t.m. odpad* Iz tehničnih razlogov.
• • •
SPDT prosi vse svoje člane, da do
konca letošnjega leta poravnajo svo' Jo članarino. To obveznost lahko o-pravijo v Ul. Geppa 9/II.
Ljudska prosveta
Skedenjskim pevkam in pevcem'
ki pojejo v pevskem zboru za proslavo stoletnice čitalnice, sporočamo, da bo prihodnja pevska vaja v potek, 6. t.m. ob 20.30 v običajnih prostorih.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. decembra 1968 se je v Ti Stu rodilo 10 otrok, umrlo je 9 oseh UMRLI SO: 71-letni Bruno Pinchei le, 55-letni Rodolfo Karnjel, 82-letn: Veronica Mitosinca por. Crepaz, 78 letna Maria Giachin vd. Castro, 44 letni Giuseppe Varin, 83-letna Šteta n la Valentinotti por. Ferrettli, 74-let na Maria Stvain, 69-letna Valeria Per narcic por. Semoii, 80-letni Giusepp< Gambassi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Barbo - Carniel, Trg Garibaldi *■ Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina AH7GEA, Ul. Ginnastica 6. G. Papa, Ul. Feiluga 46 (Sv. Alojz).
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 0.30)
AlFAlabarda, Ul. dellTstria 7. A1 Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg. S. Giovanni Mizzan, Trg Venezia 2.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga
Marija Strain
Pogreb pokojnice bo danes, *■ t. m. ob 14.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče S-Ane.
Žalujoči: nečaki, svakinje, svaki in drugo sorodstvo
Impresa Trasporti Funebrl
RAZVOJ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI NA TRŽAŠKEM
Kljub prireditvam za 50-Ietnico se turizem iz Italije ni okrepil
Malo svežega vetra v trgovini na drobno v oktobru . Osem podjetij V stečaju
Iz običajnega mesečnega pregleda letno trgatev. Nekoliko Več kupčij
o razvoju gospodarskih dejavnosti na Tržaškem, ki ga objavlja trgovinska zbornica, povzemamo, da je mesec oktober za kmetijstvo potekel kolikor toliko ugodno. Vremenske prilike so namreč ves . čas dopuščale, da so kmetje opravljali svoja dela na polju, ter da so pospravili pridelek grozdja. Vinska letina na našem področju se po količini bistveno ne razlikuje od lanske, po kakovosti pa kaže, da smo nekoliko na slabšem kakor jesehi 1967. V ostalem poročilo navaja, da je na področju živinoreje vse v redu, ter da so razpoložljive količine krme zadostne.
Na področju turizma je bila slika v oktobru naslednja: v tržaških hotelih so našteli 35.644 nočitev italijanskih in 25,405 nočitev tujih gostov tako je število nočitev pri domačih turistih od januarja do oktobra narastlo na 241.439, pri tujcih pa na 248.971. Glede na to, da so v ustreznem času lani našteli 240 tisoč 167 nočitev pri domačih in 271.494 nočitev pri tujih turistih, smo v prvih desetih mesecih letošnjega leta pridobili nad 1000 gostov iz notranjosti Italije, hkrati s tem pa smo zgubili okoli 22.000 gostov iz tujine. Ob teh oodatkih pa ne rtioremo ostati čisto indiferentni: po eni strani nas mora skrbeti dejstvo, da se je , število tujcev, ki so nas v tem letu obiskali, znatno zmanjšalo v primeri z lanskim letom, po drugi pa je* prav tako Vznemirljivo dejstvo, da,, s,e je število nočitev domačih gostov povečalo le za 1000 enot, ko pa vemo, (h; se je za letos pripravilo na našem področju v zvezi s petdesetletnico nič koliko prireditev, kongresov, strokovnih in spominskih srečanj, ter podobno. Ni ga skoraj združenja, organizacije ali društva v Italiji, ki se ne bi bilo letos zbralo na Tržaškem, zato se za letošnjimi podatki o domačem turiz^ mu skriva nevarna praznina, ki Utegne priti do izraza prihodnje leto, ko vseh teh praznovanj ne bo. Res je, sicer, da manjkajo po datki še za november in za december, da dobimo sliko celotnega leta, vendar pa ne kaže si delati v tem pogledu posebnih utvar.
V tržaški trgovini na drobno je oktober prinesel le malo svežega Vetra: skupen obseg prodaj je ostal Praktično neizpremenien v primerjavi s septembrom, če izvzamemo Področje šolskih potrebščin, ki je Pač imelo ta mesec svojo običajno
kakor običajno, so v oktobru zabe-Ježili - še pri prodaji obutve, pohištva in prehrane, sicer pa so bili potrošniki ves mesec zelo previdhi. V oktobru se je povečal obseg prodaj raznega blaga na obroke. Na trgu s poprom in drugimi začimbam’ se je povpraševanje (na debelo) nekoliko povečalo, kar pa ne velja za kavo.
Če se zdaj za trenutek ozremo na industrijo, pade v oči popuščanje proizvodnje v železarni pod Skednjem, kjer so do konca oktobra proizvedli' 200.524 tdn surovega železa in 116.173 ton kokil, medtem ko sta znašali ustrezni postavki lani 227.929 oziroma 127.837 ton; tudi predelava surovega petroleja v tržaških čistilnicah popušča; Tetos so predelali 1.433.474 ton -tega blaga, to je 1,7 odst. manj kakor v istem času lani (1.458.501 tona); v jutini industriji je proizvodnja prediva, vreč in drugih izdelkov nazadovala s 36.573 stotov v Drvih desetih mesecih lani na 34.439 stotov do konca oktobra letos, itd. V nasprotju s tem pa se je proizvodnja cementa v tovarni «Italcementi» občutno povečala, in sicer z lanskih 120.680 na 164.500 ton. Proizvodnja cementa je torej poskočila kar za 36,3 odstotka
čeprav je nad tržiščem vladala nerazgibanost, so se vendar cene na debelo v oktobru dvigale: tako so se v večji ali manjši meri povečale kotacije mlečnih izdelkov, prekajenemu mesu in svežim jajcem domačega izvora, dalje popru in drugim eksotičnim začimbam. Cene kovinam so ostale v bistvu neizpremenjene, le pri činu so zabeležili ‘ znaten skok navzgor.
Nekaj skrbi vzbuja nadalje podatek iz poročila, da je v oktobru zašlo na našem področju v stečaj kar 8 podjetij, in sicer 2 s področja » turizma in’ kar šest s področja trgovine (lani so v tem mesecu., zaprli, le/3-obrate). Končno naj omenimo še podatek, ki.se nanaša na obseg zaposlenosti, na našem področju, in ki je prav tako zaskrbljujoč: konec oktobra je bilo namreč v rednem delovnem odnosu na Tržaškem 87.649 .ljudi, to je 2,2 odst. manj kakor konec oktobra 1967. Zanimivo pa je, da se je med časom znatno zmanjšalo tudi število registriranih brezposelnih ljudi na spiskih pri uradu za delo; konec Oktobra lani jih je bilo 6175, 31. oktobra letos pa so jih našteli le še 5526. Postavka se je torej zmanjšala za 10,5 odstotka.
TUDI PRI KMEČKI ZVEZI
Prijava vina in grozdja
Do 10. decembra morajo vsi vinogradniki prijaviti zalogo starega in novega vina na pristojnem tro-šarinskem uradu svoje občine.
Briški vinogradniki pa, ki so se prijavili v Konzorciju za zaščito tipičnih briških vin, morajo prav tako do 10. t. m. prijaviti svoj letošnji pridelek grozdja na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na pristojnih občinah (Gorica, Stever-jan, Krmiti, Dolenje, Moša itd.). Za take obrazce in za pomoč pri prijavi se lahko obrnejo naši vinogradniki tudi do Kmečke zveze v Gorici, Ul. Ascoli št. 1, ki jim nudi vso pomoč.
RESOLUCIJA DEŽELNEMU SVETU
Za definicijo pristojnosti pri zaščiti narodnih manjšin
t.
Deželna uprava naj dohi večjo možnost za polmile v teh zadevali
Deželni svetovalec Rizzi, Bettoli in dc Cecco so ob priliki debate o deželnem proračunu predložili deželnemu svetu v odobritev posebno resolucijo v zvezi s pravicami sloveti-ske narodne manjšine v Italiji.
V resoluciji se najprej ugotavlja, da so do sedaj ostali še vedno nerešeni številni problemi v zvezi s pravicami slovenske narodne manjšine v Italiji. Opirajoč se na čl. 3 deželnega statuta, ki jamči zaščito etničnih in kulturnih značilnosti; poziva deželni odbor naj zahteva
lllllllllllimilllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllMIiiiiiiiifiiliiilliiiiiiillllimiliMIIIIIIIIIMIHIIMIIIlIlllii
POBUDA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETNE ZVEZE
Razpis natečaja za izvirno slovensko zborovsko skladbo
Za prvi dve bodo izplačali denarni nagradi Izvajali ju bodo na prihodnji cecilijanki
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici nam je poslala pismo, o razpisu natečaja za Izvirno Slovensko zborovsko skladbo svetne vsebine. Natečaja se v skladu s .pravilnikom lahko udeležijo slovenski avtorji v zamejstvu; predložene skladbe morajo biti izvirne in neobjavljene ter ne smejo biti priredbe narodnih pesmi; napisane morajo biti za mešan) ali molski zbor, primerne za izvedbo a-materskih zborov ter ne smejo po trajanju presegati normalne zborovske pesmi.
Udeleženci natečaja morajo poslati štiri izvode natečajnega dela označenega z geslom ali psevdonimom. Geslo ali psevdonim mora biti napisan tudi na posebni priloženi pisemski ovojnici, v kateri naj bodo podatki o avtorju in njegov naslov. Vsa dela Je treba poslati najkasneje do 31. marca 1969 v priporočenem pismu na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete, Ul. XX. septembra 85, 34170 Gorica, če pošlje avtor več skladb,
klil..............................................................................................................................................
IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA POROTNEGA SODISCA
Oliv
S pričami si je ustvaril alibi in se rešil hude zaporne kazni
V prvi stopnji je bil pod obtožbo ropa v Trstu obsojen na 7 let in pol zapora - Čudna zgodba o ukradenih potnih listih
mora biti vsaka označena s posebnim geslom ali psevdonimom in poslana kot posebna pošiljka.
Predložene skladbe bo ocenila posebna strokovna komisija treh članov, ki bo prisodila za prvo nagrado 30.000, za drugo pa 20.000 lir; vsak avtor lahko dobi le po eno nagrado. Strokovna komisija bo lahko poleg nagrajenih Izbrala še druge skladbe ter jih priporočila zborom.
ZSKP bo prejete skladbe Izdala ln založila, seveda, če bodo avtorji soglasni; obe nagrajeni skladbi bodo izvajali na prihodnji cecilijanki. , .	,
Svečana proslava 100-letnicc UGG
se je
Na sedežu UGG v Gorici te dni sestal pripravljalni odbor za uradno proslavo 100-letnice te ustanove. Ob tej priliki so proučili pripravljalna dela in program za svečano proslavo te pomembne obletnice, ki se bo vršila v nedeljo 15. t. m.
Avto je v Ločnlku podrl mopedista

Včeraj se je moralo prizivno po-totno sodišče spoprijeti z dokaj zapleteno zadevo, v katero ie bil vtoešan neki jugoslovanski emigrant,, ki se je svoj čas stalno prelikal jz rojstnega Vrbasa v Pariz, kjer je bil zaposlen. Med temi po-, mvan.ji se je ustavljal v Trstu, bil Pekoč okraden, izgubil potni list 1 pd Avgusta letos so ga zaradi fopa zaprli. Okusil je tržaške za-Pore, a si medtem že pripravil ali-bl. ki mu je sedaj odprl vrata v Svobo4o. čeprav z dvomi livo• ■ for-
B0TIQUE
KOTEX TOBUS
KOPER - HOTEL TRIGLAV
vam nudi pestro izbiro ekskluzivnih modelov
RAZNIH EVROPSKIH ZNAMK PREDVSEM MODERNO OBUTEV USNJENO KONFEKCIJO DAMSKE TORBICE IN OSTALO USNJENO GALANTERIJO
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEL) VIŠJA KAKOVOST
VELIK PRIHRANEK •
PELLICCERIA CERVO
t K ST
Vtale XX Spttembre 16/111
mulacijo oprostitve zaradi pomanjkanja dokazov.
Pojdimo po vrsti. Pred dvema letoma je 14. decembra prišla v Trst čudna trojica. Eden v njej, ki se je predstavljal kot «pevec», je bil makedonski Turk Milain Ali iz Skopja. Druga dva naj bi bila »politični begunec« študent' Trogr-lič Jure in njegov prijatelj Slobodan Sjekloca iz Vrbasa, ki je protagonist včerajšnjega procesa. Namenjeni so bili iz Pariza v Jugoslavijo, toda sklenili so ostati nekaj dni v našem mestu. Naselili so se pri gospe Poropat Tereziji vd. Pescatori. ki je četrtega dne. proti večeru, zaslišala iz sobe. v kateri je vsa trojica spala, kričanje Priprla ji "rata in opazila, da sta prijatelj'1 « vca« Milaina Alija vrgla na tla in ga surovo pretepala. Prestrašena ie sla k sosedi in telefonirala policiji, ki pa napadalcev ni več našla, ker So medtem ušli.
Iz pripovedi Alija so policisti izvedeli, da sta znanca izkoristila trenutek, ko se ie ta zvijal od želodčnih bolečin, da sta ga najprej pretepla, nato pa ga oropala. S seboj sta zlikovca odnesla dve zlati zapestnici, 200 tisoč frankov, dva prstana in druge dragocenosti. Na osnovi opisa so agenti napadalca identificirali za Trogrlico in Sjekloca ki sta se medtem že vrnila v Francijo.
-Kljub odsotnosti obtožencev je sodni mehanizem stekel in Sjekloca je 27. junija letos bil obsojen nu 7 let in 6 mesecev zaporne kazni. Navadno se zgodi v takih primerih, da obsojenca več ne najdejo, ker se skrbno izogiba kraja, kjer ga pač iščejo. Tokrat je bilo drugače. Nič hudega sluteč se je Sjekloca vrnil iz Francije. Na poti so mu (tokrat že drugič) ukradli potni list in je moral na kvesturo po nadomestni dokument. Seveda so ga takoj aretirali in zaprli v koronejske zapore, kjer bi moral obsedeti vseh 7 let in 6 mesecev kazni, če bi ne vložil priziva.
Sjekloca, ki ga je branil odv. Clarici, je v svojo obrambo zatrjeval, da tedaj sploh ni bil v našem mestu in da gre verjetno za drugo osebo, ki mu je med njegovim bivanjem v Parizu ukradla potni list. Res je Sjekloca s potnimi listi imel precejšnjo smolo. V Parizu so mu ga ukradli prvič, drugič pa v Ventimigli.
Predsednik ie tedaj sklenil zaslišati samo priče, ker je jried tem časom izginil tudi okradeni Milain Ali. Tako sta stopila k sodnemu
lil NO «1KJS» PROSEK
predvaja danes, film:
5. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni western
Sei pallottole per sei carogne
(Šest krogel za šest mrhovin) Igrajo; D. IVARSON, B. GUNNER in drugi
stolu Sjekločeva soseda iz Vrbasa, B. Mirkovič in S. Glumič. Na vprašanja predsednika dr. Franza, ki jih je prevajal uradni tolmač Oio, sta oba potrdila, da ie bil decembra 1966 Sjekloca doma, v Vrbasu. še posebej se je Glumič spominjal da je 17. decembra 1966, torej na predvečer ropa v Trstu, Sjekloca bil njegov gost, ker sta praznovala dvajseti rojstni dan nlegove sestre Jelice.
Predsednik je tedat sklenil zaslišati tudi lastnico sobe, ki le videla roparja v obraz. Sjekloco so pomešali med tri druge osebe in prosili gospo Poropat, nai pokaže roparja. Ta je iskreno povedala, da ne pozna nikogar od tistih, ki so stali pri stolu obtožencev.
Po tem pričanju je javni tožilec Marši zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, kar so porotniki sprejeli.
Takoj po objavi razsodbe je Sje-klovca bil osvobojen. V tržaških zaporih je presedel štiri mesece.
Včeraj zjutraj okrog 8. ure Je 28-letni Franco Vaudi iz Slovrenca, ko se je s svojim avtom simca 1000 peljal od doma proti Gorici, podrl v S. Rocco pri Ločniku mopedista 65-lctnega Augusta Soico iz Moše. Mopedist je pri tem dobil poškodbe ter so ga z rešilnim vozom Rdečega križa odpeljali v goriško splošno bolnišnico. Tam so mu ugotovili udarec v prsni koš z zlomom reber in druge poškodbe ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Karabinjerji iz Gorice so ugotovili okrog
50.000	lir škode na avtu m 10.000 lir na mopedu. Šofer je ostal nepoškodovan.
Povoženi mopedist podlegel poškodbam
Prejšnji večer okrog 23. ure je 66-1-etni Evaristo Gorbatti iz Trsta, Ul. Zonta 7, povozil s svojim avtom v Ul. Valentinis v Tržiču 43-letnega Duilia Dosa, invalida iz Begliana, ki je prav tisti hip prišel iz bližnjega bara ter skušal z mopedom čez cesto.
Doseja so takoj odpeljal v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 30 dni zaradi zloma leve noge in rane na levem kolenu, štiri ure pozneje pa je zaradi nastalih komplikacij podlegel poškodbam.
od pristojnih državnih organov naglo pravno definicijo o obsegu posega deželne uprave glede na problemi slovenske narodne manjšine, da se končno uredi tudi zadeva kompetenc posameznih forumov. Pri tem poudarja resolucija potrebo, da sc omogoči deželni upravi možnost večje pobude na tem področju, ker ima ta uprava največjo možnost spoznati in ugotoviti take probleme ter poskrbeli za njihovo primerno rešitev.
Isti svetovalci so naslovili na predsednika deželnega odbora interpelacijo v zadevi slabega ravnanja z gojenci v občinski sirotišnici «Le-nassi» v Gorici in mladinskem oddelku bolnišnice Villa S. Giusto; v njej predlagajo deželnemu odboru naj uvede temeljito preiskavo in naj cdUiom vsako pomoč takim zavodom, ki bi ne dopustili izvedbe preiskave. Take sankcije naj bi raztegnili tud: na občinske uprave in druge krajevne organe, ki bi ovirali preiskave v podobnih primerih
Izplačevanje pokojnin na pošli v Števerjanu
Na pošti v SteVerjanu bodo prihodnje dni izplačevali pokojnine INPS. Urad je odprt vsak delavnik od 8.30 do 14. ure. V ponedeljek 9 decembra bodo Izplačevali kategoriji IR — invalidnost, kmetovalci in neposredni obdelovalci; v sredo 11. decembra pa bodo prišle na vrsto naslednje kategorije: VO — |13. plača za starostno pokojnino, VR — 13. plača za starostno pokojnino in za kmetovalce, kategorija svojci umrlih in kategorija trgovcev. > •
Danes miklavževanje v Gorici
jutri pa še v Novodnjah
Danes, na predvečer otroškega praznika, bo v Katoliškem domu v Gorici v Drevoredu XX. septembra z začetkom ob 15. uri miklavževanje otrok slovenskih osnovnih šol iz Gorice. Ob tej priliki bodo otroci pozdravili Miklavža in recitirali neka) pesmic In prizorčkov. Sledilo.bo obdarovanje.
Podobna svečanost bo. jutri, v petek ob 19.30. v prosvetni dvorani v Sovodnjah. ki jo prireja prosvetno društvo iz Sovodenj' za otrdkfe iz tamkajšnjega- otroškega vttea m osnovne šole. Otroke bodo primerno obdarili ln morda tudi kakšnega.' starejšega, če se ga bo kdo pravočasno spomnil..
•Hlini iiiiiiiu
JUTIM ZVECEK OR 20.30
Literarni večer mladih v klubu «Simon Gregorčič»
Iz svojih dol bodo čiluli srednješolci iz Gorice, Nove Gorice in iz Trsta
V petek zvečer bo v dvorani kluba «Simon Gregorčič» Na Verdijevem korzu v Gorica na spore-. dfi literarni pefer mladih ustvar-jcdcev. Nastopil4 6odqJ$retjlnješolci iz Gorice, Npier Goricq in trsta, Slednji se- uveljaidjajo 'p listu nJLU torarne vajeu.-.tfovggoričgni pa v listil «di<wek». (V Gorici sp" prt* leti na »i$ji ginjjnazijtfizhajaii Mila-, di vzorih, sedajkpa>n'e izdajajo sijo je. literarne revije-	*
i Literarni večer p srtjdnjfšolpev > ni-,
iiiliililMlillIllIuilliiiiltlllllMIllIMIIItliliiiilliniHliHillililtllllinillilliiillliililimiuniiillifTill*
SINDIKALNE VESTI '
Danes zopet stavka j INTES v Zdravščini
Stavka tudi v Tržiču - Zanimanje deželnih svetovalcev za bivše avstro-ogrske veterane
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10. tel. 2576.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Rismondo, Ul Toti 52, tel. 72701
Tri sindikalne organizacije CG IL, OISLfTn UIL so za danes 5. decembra proglasile 24-urno stavko v tekstilnem podjetju INTES v Zdravščini. Za ta korak so se odločili, ker ni bil dosežen z vodstvom tovarne sporazum za izplačilo posebne nagrade kot nadomestek za povišanje proizvodne nagrade, o čemer so se prejšnji dan pogajali na sedežu zveze Industrij-cev v GOrioi. Vodstvo je ob tej priliki obljubilo povišek od 2.40 do 3 lire na uro, in sindikati so smatrali to ponudbo kot nezadostno, ker se preveč oddaljuje od njihovih zahtev.
Včeraj od 10. do 12. ure so stavkali tudi delavci podjetja CILFIT v Tržiču zaradi nepopustljivosti vodstva podjetja, ki je zavrnilo mezdne poviške in druge izboljšave, ki so jih delavci zahtevali preko svojih sindikalnih zastopnikov.
Pred časom sta deželna svetoval-
IIIIIIIIIIIIIHIlIHIHHHIIHIIiniHIHHIHIIHIIIIIIIHHIHIIiiniHmilHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIHHHHHI
NA SESTANKU MESTNE SEKCIJE PSI
V Gorici je treba zgraditi zaprte avtobusne čakalnice
Debata o neprijetnem dogodku v zavodu Le-nassi - Dr. Bukovec podtajnik mestne sekcije
Dr. Štelan Bukovec je bil na zadnji seji odbora mestne sekcije PSI v Gorici izvoljen za podtajnika. Taj-
breme tudi upravljanje mestnega avtobusa. Ugotovili so tudi nujnost hitre ureditve staleža osebja tega
prtih čakalnic za avtobuse na nekaterih postajališčih.
nik je Ezio Bianconi, poleg Bukov- podjetja in potrebo po zgraditvi za-
ca pa je še en podtajnik, in sicer .............
dr. Paolo Massi.
Na isti seji, ki so ji prisostvovali tudi občinski svetovalci stranke, so razpravljali o nedavnih dogodkih v zavetišču Lenassi in v bolnišnici S.
Giusto. Po obširni debati, ki je sledila prikazu dogodkov s strani odbornika za zdravstvo dr. Tomassi-cha, so poverili občinskim svetovalcem nalogo vložiti interpelacijo, da bi v občinskem svetu prišlo do javne debate o tem dogodku.
Prav tako so na sestanku razpravljali, po poročilu zadevnega odbornika Rovisa, o poobčinjenju mestnega avtobusa. Občinska podjetja bodo s 1. januarjem prevzela v svoje
Brisftfvnjfp za
DIJAŠKO MATKO!
ca .BdrgopiaV.in*'2orženon naslovila na deželno upravo- vprašanje v zvezi z Izplačilom posebne letne nagrade bivšim avstrijskim veteranom lz vojne 1914-1918 v zvezi z zakonom št. 263 od 18. marca 1968. Deželni odbornik Varisco je včeraj odgovoril na to vprašanje ter zagotovil, da se je pozanimal pil zakladnem ministrstvu v Rimu, 'kamor je pisal dne 11. pret. meseca, čeprav ta zadeva ne spada v pristojnost deželne uprave.
Sindikalne vesli
Danes od 8.30 do 11 ure bo v tr-žiški ladjedelnici splošna stavka iz solidarnosti z elektrovarilci tega podjetja. Ob 10. uri pa bo na Trgu republike sindikalno zborovanje, na katerem bodo govorili predstavniki CGIL, CISL in UIL.
Trije deželni svetovalci Bergomas, Zorzenon in Calabria, pa so naslovili interpelacijo na predsednika deželnega sveta Berzantija, v kateri predlagajo posredovanje za porav navo-sporov v industrijskih podjetjih kot upr. v ladjedelnici. Meteor in goriški Safog, kjer se položaj stalno, zaostruje. .,	,
Kot smo že objavili bodo v petek zjutraj prišli v Gorico stavkajoči delavci podjetja Meteor iz Ronk. Delavci zahtevajo uvedbo plač po tozadevnem pravilniku in boljše delovne pogoje v podjetju samem. V zvezi s to stavko je deželni svetovalec Rizzi vložil interpelacijo v deželni svet, pokrajinski svetovalec PSIUP Poletto pa podobno interpelacijo na pokrajinskega predsednika.
so novost za Gorico, čeprav jih precej let ni bilo. Pred vet icot desetimi leti, ko je bil «Simon Gregorčiču klub srednješolcev in akademikov, so vsako leto prireiali literarne večere, ki so bili, od vseh takratnih klubskih prireditev, nai-bolj obiskani. To ie tud: razumljivo. saj so na te večere prihajali dijaki — sošolci mladih pesnikov in pisateljev, njihovi starši in njihovi vzgojitelji Spominjamo ::e še, kako je takratni profesor slovenščine na klasčni gimnaziji in liceju. prof Milan Bekar, z navdušenjem vzpodbujal k literarnemu ustvarjanju mlade dijake. Na takratnih literarnih večerih v Gorici so brali svoja dela mladi dijaki iz Gorice, Nove Gorice, Tolmina in Trsta, in marsikdo izmed njih se tudi danes, po več kot desetih letih, udejstvuje v kulturnem m literarnem življenju u Sloveniji in v zamejstvu.
Prepričani smo, da bo doživela tudi ta pobuda kluba «Simon Gregorčiču uspeh, kot so jo doživele ostale. Naj za kroniko omenimo, da je predvajanje /Uma «Kozarau v klubu «Simon Gregorčiču pretekli petek doživelo izreden uspeh. Klubska dvoranica je bila do kraja polna. Klub je ta film uvrstil v program svojih večerov ob priliki proslave praznika 29. novembra.
(Juriču
CORSO. 17.15, 22.00: «La minigon-na proibita della compagna Schultz«, E. Sommer in B. Orane. Ameriški barvni film.
VERDI. 17.00:	«11 segreto dello
seorpione«, A. Cord in S. Eaton. Kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17.00, 22.00: «Ag-guato nel sole«, G. Montgomery in Y. De Carlo. Ameriški kinemaskopski film v oarvah. VITTORIA. 17.15: «Bloctime (tempo di divertimento)«, J. Tatib. Ameriški film v barvah CENTRALE. 17.15: «Comandamenti per un gangster«, L. Tadič in A. Northon. Italijansko - Jugoslovanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO. 17.30: «Io... due vlile • quattro sconosciuti«, L. de Fu-nes.
EXCELSIOR 16.00: «Svezia, interno e paradiso«, dokumentarni film o švedski mladini, v barvah; mladini pod 18 letom prepovedan.
PRINCIPE. 17.30: «E1 desperado«, A. Giordana, R Dexter Kinemaskopski film v barvah.
RONKE
Danes Je odprta lekarna «All’An-gelo, dr. S Olivetti Ul Roma 22, tel 77019
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Nad 6 milijard proizvodnje v podjetju «Vozila Gorica»
Izšel je prospekt Svete gore - Razstava Rafaela Nemca - Kulturna dvorana v Vrtojbi
Podjetje «Vozila • Gorica« ob cesti med Šempetrom in Volčjo drago slavi te dni 20 let svojega obstoja lz skromne obrtne delavnice za popravljanje raznih manjših napak na avtomibilih, se je v tem času razvilo v eno najpomembnejših jugoslovanskih tovarn za proizvodnjo specialnih cestnih vozil. Sedaj se praktično ukvarja samo z novimi vozili, poleg jugoslovanskemu trgu pa jih posreduje tudi v Avstrijo, na Kubo, Češko in v druge države.
Podjetje ima okoli 800 delavcev. Njegova proizvodnja pa je že presegla šest milijard starih dinarjev. Primerjava z drugimi sorodnimi podjetji kaže, da v «Vozilih» zelo dobro gospodarijo, saj dosegajo več skladov in tudi sicer boljše rezultate. Cez dve leti bo proizvodnja predvidoma dosegla kar 8 milijard dinarjev.
Zdaj izdelajo v podjetju «Vozila-Gorica« okoli 40 raznovrstnih tovornih cestnih vozil na mesec. Skupaj imajo na jugoslovanskih cestah nad 3000 svojih vozil, predvsem raznovrstnih prikolic, cistern, vlečnih vozil in drugih specialnih strojev. Podjetje je uspelo z angažiranjem svo-
jih strokovnjakov ter tudi strokovno pomočjo nekaterih italijanskih proizvajalcev sorodnih vozil izdelati nekatere odlične tehnične rešitve. Zdaj jih prodaja finalistom v Jugoslaviji in drugih državah. Predvsem gre za razne izboljšave platišč, sklopov in drugih sestavnih delov vozi!.
* * *
Podjetje Avtopromet Gorica je iž-dalo te dni ličen večbarvni prospekt Svete gore. Poleg naravnih zanimivosti, nove žičnice, ki so jo izročili namenu v poznem poletju, prinaša prospekt fragment romarske plošče v cerkvi. Iz povzetka o zgodovini Svete gore je razvidno, da je bila romarska cerkev dvakrat porušena. Povemo naj, da pripravlja Goriški muzej na Sveti gori posebno muzejsko zbirko posvečeno prvi svetovni vojni, kar bo gotovo še bolj obogatilo to edinstveno točko nad Novo Gorico.	* * *
Prospekt je izšel v 100.000 izvodih, in sicer v slovenščini, italijanščini in nemščini. Namenjen pa je predvsem italijanskemu in avstrijskemu trgu
V Vrtojbi so te dni slavil- stoto obletnico čitalnice. Proslavo te po-
membne kulturne obletnice so združili z otvoritvijo kulturnega doma, ki so ga domačini zgradili z lastnim delom in prispevki vec let. 0-tvoritev doma je bila najboljša od-dolžitev kulturni tradiciji v (em naselju ob vratih Gorice.
* * *
Turistično društvo v Novi Gorici je sklenilo v svoji poslovalnici nasproti Park hotela odpreti stalni razstavni prostor za likovna dela. Prvi se je predstavil v novem razstavnem proštom te dni akademski slikar Rafael Nemec z 12 moderno zasnovanimi slikami, ki so iz cikla o torbi človeka z naravo. Razstava vzbuja med Novogoričani precejšnje zanimanje.
* * *
Zavod za spomeniško varstvo iz Nove Gorice, ki raziskuje temelje romanske cerkve v Grgarju je naletel te dni na izredno zanimivo najdbo. Gre za drobni bakreni relief, ki menda izhaja kar iz 12. stoletja. Pravijo, da gre za plastiko, Ki je sploh najstarejša na Slovenskem. Nadaljnje preiskave bodo pokazale pomembnost tc najdbe. 2p zdaj pa je moč ugotoviti, da je velikega pomena.	1 '
DA!
PITASSI v GORICI
toda kal ?
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
Tretje prvenstveno kolo nenaklonjeno našim ekipam
Samo Vesna in Breg sla z igrišča odnesla ves izkupiček Napad na sodnika med tekmo Gampanelle-Libertas Barkovlje
Sedmo kolo tretje amaterske lige našim enajstericam ni bilo prevet naklonjeno. Samo Vesni in Bregu je uspelo priti do celotnega izkupička, medtem ko sta se morali ekipi Primorja in Uniona zadovoljiti le z eno točko. Zarja in Primorec pa sta se zopet vrnila domov praznih rok.
Inter SS — Primorje
Svojeglav sodnik
Težko pričakovani dvoboj med Primorjem in ekipo Inter SS se je zaključil z delitvijo točk. Izid vsekakor ne odraža pravilno poteka srečanja. Primorje je namreč ■aigralo bolje od nasprotnika, bilo Je v stalni premoči, prav do dogodka, ki je odločilno vpliva' na izid tekme. Primorje je že po 19 igre vodilo z 1:0 in nasprotna obramba Je le s težavo odbijala prodore gostov. Kljub temu pa Je Tržačanom uspelo zaključiti orvl dei igre z minimalno razliko v rezultatu.
V	drugem polčasu je bilo opaziti v vrstah Interja znake utrujenosti. Primorje pa je še vedno igralo dobro in vse je kazalo, da bodo Pro-•ečani zelo verjetno izsilili visoko zmago.
Na žalost pa se Je v dogodke na Igrišču vmešal sodnik, ki je z dvomljivimi odločitvami oškodoval Primorje, zlasti, ker je že v 20' drugega polčasa izključil kar dva i-gralca proseške enajsterice. Čeprav so imeli Prosečani na igrišču le 9 igralcev, so se držali kar dobro. Vsi njihovi napori pa so bili zaman, ker so domačini tik pred koncem izenačili.
Union — Viani
Zapravljena enajstmetrovka
Podlonjercl so v nedeljskem srečanju z Vianijem prišli le do skromne točke. Union je v prvem polčasu igral proti močnemu vetru. ki je pihal skozi vso tekmo in je dokaj oviral reden potek srečanja. Kljub temu je Podlonjer-cem uspelo zaključiti prvih 45’ igre pr‘ neodločenem izidu 0:0. Pristaši Uniona so bili zato prepričani, da bodo njihovi igralci v drugem polčasu z lahkoto odpravili trdožive goste.
Zgodilo pa se Je prav obratno: Viani je že v 6' prišel v vodstvo, 4 kasneje pa se Je Union znašel že z dvema goloma v lastni mreži. Upanje Podlonjercev, da bodo s pomočjo vetra dosegli zase ugoden rezultat je tako postalo vedno bolj medlo. Kljub temu je uspelo Gombaču s strelom od daleč znižati izid. 3' pred koncem tekme je sodnik dosodil v korist Uniona e-najstmetrovko, toda La Pasquala je streljal točno v roke Vianije-vemu vratarju. Navijači Uniona so že malodušno zapuščali igrišče, ko je tik pred koncem tekme Camas-sa izenačil in s tem zagotovil točko Podlonjercem.
Vesna — Zarja
Dve enajstmetrovki
Na nabrežinskem igrišču je bil v nedeljo derbi med Vesno in Zarjo. že po prvih potezah igre je bilo razvidno, da so domačini zašli v slab dan, zato je moral Tenet* že v 6’ pobrati žogo iz svoje mreže. V nadaljevanju srečanja so kriški navijači že začeli obupavati, ko je obramba Zarje poskrbela za to, za kar napadalci Vesne niso znali. Zarjaši so namreč v roku 5' povzročili kar dve enjastmetrov-ki (kar vsekakor ni vsakdanja stvar) in de Michele je obe poslal v mrežo.
V	nadaljevanju srečanja se razvoj dogodkov na igrišču ni spremenil. Vesna, za katero je bil to gotovo najslabši nastop letošnjega
leta, je neorganizirano nadzorovala Bazovce, ki so zaman skušali izsiliti izenačenje. Vesna je zmago kljub slabi igri vendarle zaslužila, saj je sprožila več napadov kot nasprotnik in je med drugim tudi trikrat zadela vratnico. Pri Bazov-cih je zagrešila obramba več napak, napadalci pa so igrali zadovoljivo, zlasti če upoštevamo, da je bil doslej prav napad šibka točka Zarje.
Vidna osebnost tega srečanja je bil tudi sodnik, ki si je često privoščil zelo dvomljive odločitve.
Gretta — Primorec Dva gola prednosti premalo
Trebensko moštvo, ki je v nedeljo gostovalo pri Greti, se je tudi tokrat vrnilo domov praznih rok. Kje Je bil vzrok tega poraza?
V začetku so Trebenci igrali dobro, bili so v premoči in so s Sabadinom prišli v vodstvo. Edi Kralj je kmalu nato zopet potresel nasprotno mrežo. Enajsterica Primorca je tako praktično že imela zmage v žepu. Zgodilo pa se Je skoraj nemogoče: v nadaljevanju igre so Trebenci zaigrali povsem brezglavo. šepali so v obrambi, kril-ska vrsta ni več poslužila svojih napadalcev niti z eno samo akcijo, pa tudi napadalci sami so bili netočni. Razen tega je Imel slab dan tudi vratar Cuk. Domačini so to izkoristili, izid najprej znižali In nato izenačili. Primorec je sicer dosegel še en gol, ki ga je pa sodnik z nekoliko dvomljivo odločitvijo razveljavil. Ni pa tega storil z golom Grette, ki ga je dosegla 10’ pred koncem tekme, s čimer je bila usoda Trebencev zapečatena.
Breg — Edera B Plavi zadovoljili
Predstavniki dolinske občine so v nedeljo s požrtvovalno in borbeno igro iztrgali ekipi Edere B obe točki. Zmaga plavih je zelo pomembna, saj je nasprotnik dobra ekipa, kj je v vseh 90' igrala zelo lepo in je povzročala obrambi Brega hude preglavice. Prav obramba Brega pa se je v nedeljo zelo Izkazala. V prejšnjih tekmah je povzročila svojemu trenerju hude skrbi, zato je opravil za srečanje z Edero B nekaj menjav. Te so zelo uspele, z varno obrambo je tudi krilska vrsta zaigrala bolje, v napadu pa sta imela glavno besedo Grahonja (strelec 2 golov) in Vi-sintin (1 gol). Tako lahko rečemo, da so Brežani povsem zadovoljili in so do obeh točk prišli zasluženo. Na lestvici še vedno delijo prvo mesto s Flaminijem, ki je premagal ekipo Don Bosca z 2:0 in se torej njegova mreža že 540 minut igre ni potresla.
Nekaj besed moramo reči še o tekmi Campanelle - Libertas Barkovlje, ki so jo zaradi incidentov na igrišču prekinili v 37. minuti igre. Zaradi teh incidentov je bilo izrečenih tudi več zelo ostrih disciplinskih ukrepov. Do Incidentov Je prišlo, ker neki igralec Campa-nell, ki ga je sodnik izključil, ni hotel zapustiti igrišča. Sodnik je zato predčasno zaključil tekmo in odšel proti slačilnicam, kjer pa so ga gledalci fizično napadli. Disciplinski ukrepi tega tedna: Srečanje Campanelle — Libertas Barkovlje se zaradi kršitve čl. 7 nogometnega pravilnika registrira z 2:0 v korist Libertasa.
Prepoved igranja: za štiri nedelje Tadeo (Campanelle) za dve nedelji
Tudič (Campanelle), Ordinano-vič (Flaminio), Ban (Don Bosco).
Za nedoločen čas je bil diskvalificiran Bacilo (Campanelle).
SKUPINA L IZIDI
Inter SS — Primorje 1:1 Coop — Libertas Opčine 2:1 Tecnoferram. — Libertas P. 1:1 Union — Viani 2:2 Vesna — Zarja 1:2 Gretta — Primorec 3:2 LESTVICA:
Vesna	«	6	0	0	15:3	12
Primorje	7	5	2	0	13:5	12
Tecnoferram.	6	4	1	I	11:7	9
Union	6	3	1	2	14:10	7
Coop	6	3	0	0	8:10	6
Viani	6	2	1	3	10:10	5
Gretta	6	2	1	3	9:17	5
Zarja	6	1	1	4	6:10	3
Primorec	7	I	1	5	6:15	3
Libertas Pros.	6	0	2	4	7:11	2
Libertas Opči.	6	0	1	5	9:17	1
SKUPINA M IZIDI:
Campanelle — Lib. Barkovlje 0:2 S. Sergio — Giarizzole 0:1 Don Bosco — Flaminio 0:2 Edera B Breg 1:3
LESTVICA
Flaminio	6	6	0	0	14:0	12
Breg	6	6	0	0	20:8	12
Lib. Barkovlje	6	4	2	0	14:6	lil
Campanelle	6	2	3	1	5:5	7
Edera B	6	1	3	2	8:13	5
Esperia	5	2	0	3	9:8	4
Giarizzole	6	2	0	4	11:14	4
Don Bosco	6	1	2	3	5:10	4
Virtus	5	1	1	3	5:9	3
San Sergio	6	1	1	4	6:11	3
Zaule	5	1	2	2	5:9	2
Roianese	5	1	2	2	5:12 B. R	2
ZARADI MEGLE
Prekinjena tekma Biellese - Triestina
Srečanje so prekinili v 25’ drugega polčasa pri stanju 0:0
BIELLA, 4. — V okviru nogometnega prvenstva italijanske C lige bi morali danes v Bielli odigrati srečanje med domačim Bielle-sejem in Triestino, veljavno za skupino A. To tekmo bi morali odigrati že 3. novembra, vendar so jo tedaj preprečile poplave.
Danes sta moštvi regularno za čeli to zaostalo srečanje, vendar se je nad igrišče začela v drugem polčasu spuščati megla, ki je postala kmalu tako gosta, da je moral sodnik v 25’ d. p. tekmo prekiniti. V trenutku prekinitve je bilo stanje izida še vedno neodločeno 0:0.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
BIELLESE:	Albertini; Giovanni-
ni, Garagiola; Mosca, Mattarucchi I. Mattarucchi II; Cugnolio, Inver-nizzi, Fogar, Livraghi, Costanzo.
TRIESTINA:	Colavatti; Kuk,
D’Eri; Del Piccolo, Varnier, Scala; Sigarini, Giacomini, Ive, Paina, Ri-dolfi.
ski Wiener Sportklub odpravil Ca-gliari s tesnim izidom 1:0 (0:0).
Poraz Palerma in Cagliarija
V prvem tekmovanja
BRATISLAVA, 4. -srečanju prvega kola za srednjeevropski pokal je češkoslovaško moštvo Inter premagalo Palermo s 3:0 (3:0).
DUNAJ, 4. — Prav tako v tekmovanju za srednjeevropski pokal je v prvi tekmi prvega kola dunaj-
V SARAJEVU
Željczničar-Honved 1:0
Sarajevski željezničar je danes v povratni tekmi za srednjeevropski pokal premagal Honveda iz Budimpešte z 1:0 (0:0) in se je tako uvrstil v nadaljnje tekmovanje.
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
Bor v soboto v Bergamu proti močni ekipi Čelane
Čelana je doslej še edina nepremagana ekipa B lige
V šestem kolu italijanskega moškega prvenstva B lige so zabeležili le rezultate, ki dejansko niso mnogo spremenili lestvice. Pagnin je na domačih tleh gladko odpravil šesterko Scaiole iz Mantove in se tako usidral na sredini lestvice. Padovanci so si mnogo obetali od tega prvenstva, a začetni ((spodrsljaji« z Minellijem in Borom so jim prekrižali račune Usodni uda-
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiuiiMiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiill|||||iiiiiiiiiiiiii,l„|„|||||lnl|,|
ŠPORT MED SLEPIMI
Na turnirju v Trstu zmagati Ljubljančani
Slepi športniki so se pomerili med seboj v «zvenečem nogometni
"
'V'	■
, f Jr
Predvčerajšnjim so v prostorih zavoda «Rittmeyer» odigrali turnir »zvenečega nogometa*. Gre za športno panogo, ki je zelo razširjena med slepimi. Pravila igre so precej podobna navadnemu nogometu, razlika je le v žogah, ker tista, katero igrajo slepci pač cinglja.
Namen turnirja je bil pokazati, točneje bi rekli, opisati tukajšnji skupnosti slepih to vrsto športa. Zaigrali sta dve ekipi iz Celovca, ena
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiKiniiiHiiiiiiiiiimi
NAMIZNI TENIS
MOŠKA B LIGA
Bor z napadalno igro odpravil tudi ekipo CGS
Borovci so premagali svoje someščane z izidom 7:2 in so zdaj na vrhu lestvice
Bor je zmagal z izredno lahkoto tudi v srečanju s tržaškim moštvom CGS, ki ima sicer v svojih vrstah kar močne igralce. Proti Boletu in Košuti E. pa lahko danes samo prvovrstni igralci upajo na zmago, takih pa v B ligi res ni mnogo.
Bole je napravil globok vtis na gledalce predvsem s presenetljivo močjo svojega napada In z dovršenostjo svoje igre. Zanj so namreč značilni prav izredno močni udarci, ki so najbolj viden izraz njegove inteligentne, tehnično dovršene in pestre napadalne igre. Zelo učinkoviti so pa tudi njegovi močno zarezani «top spin» udarci. Tudi v trenutkih, ko mu gre na slabše, zapusti v gledalcu občutek resnične moči, tako da daje vtis, da bi lahko premagal tudi močnejše nasprotnike.
Košuta Edi je, kot v prejšnjih tekmah, potrdil svojo dobro kondicijo in je zopet pokazal svojo izkušeno obrambno igro ter močne in nenadne napade.
Oba igralca sta po treh srečanjih v B ligi še vedno nepremagana, kar je zadosten dokaz o visokem nivoju njune igre.
Tomšič se je hvalevredno boril proti močnim nasprotnikom; žal, pri tem srečanju ni bil v najboljši kondiciji in je moral kloniti v dveh srečanjih.
Pri nasprotnikih se je samo Ve-
nuti izkazal s svojimi napadi in to predvsem z leve strani, razočaral pa je Kock, ki je sicer znan kot precej močan igralec.
Po tem srečanju je Bor na vrhu lestvice v B ligi s tremi zaporednimi zmagami in s precejšnjim upanjem na zmago tudi proti drugim nasprotnikom. Še precej srečanj je pred našimi igralci, vendar že sedaj lahko rečemo, da ima Bor vse možnosti, da pride že v letošnji sezoni v A ligo, kar hi bil izreden uspeh za vso našo športno dejavnost.
IZIDI:
Tomšič - Venuti (1:2 (18:21, 15:21) Bole - Divo 2:1 (18:21, 21:12, 21:18) Košuta E. - Kock 2:0 (21:19, 21:18) Bole - Venuti 2:1 (21:16, 15:21, 21:12) Tomšič - Kock 0:2 (12:21,	19:21)
Ko nta. E. - Divo 2:0 (21:12, 21:9) Bole - Kock 2:0 (21:20, 21:14) Košuta E. - Venuti 2:1 (21:12, 16:21,
21:13)
Tomšič-Divo 2:1 (18:21, 21:12, 21:14) Klavdij Grbec
ZARADI INCIDENTOV
Kazni po tekmi Napoli-Juvcntus
MILAN, 4. — Italijanska nogometna zveza Je izrekla več kazni zaradi neredov in incidentov, do katerih je prišlo med prvenstveno
nogometno tekmo A lige Napoll -Juventus.
Kazni so bile sledeče:	društvo
Napoli — 500.000 lir globe; Panza-nato (Napoli) 9 dni prepovedi nastopanja); Sivori (Napoli) 6 dni; Salvadore (Juventus) 4 dni; trener Chiapella (Napoli) diskvalificiran do 4. februarja 1969; Del Sol (Juventus) 40.000 lir kazni; Anastasi (Juventus) 20.000 lir; Salvai (Napoli) 9.000 lir; Favalli (Juventus) opomin.
Merckx na dirki Tour de France
BRUSELJ, 4. — Znani belgijski kolesar Eddy Merckx, bivši svetovni prvak v cestni kolesarski vožnji in zmagovalec letošnje dirke Gi-ro dTtalia, je potrdil, da bo prihodnje leto nastopil na krožni dirki Tour de France. Merckx se bo tako prvič udeležil te največje francoske etapne kolesarske dirke.
NAMIZNI TENIS
WUPERTAL, 4. — V okviru namiznoteniškega tekmovanja za pokal evropskih prvakov je Zahodna Nemčija nepričakovano premagala Madžarsko s 4:3.
iz Ljubljane in ena iz Maribora.
Turnir so osvojili ljubljanski. športniki, ki so pokazali hajvečjl) živahnost in najboljšo pripravljenost.
Na sprejemu je kasneje spregovoril predsednik italijanske zveze slepih, prof. Pagura, ki je izrazil željo, da bi se ta vrsta, športa kmalu razširila tudi med Italijanu ki jim ni dano videti, ker bi tudi to omogočalo njihovo stvarno vključitev, čeprav na novi osnovi, v popolno družbeno življenje.
Za njim je spregovoril še predsednik tržaške zveze slepih dr. Kervin.
Ekipe iz Ljubljane, Celovca in Maribora sta spremljala predsednika deželnih zvez slepih, VVurzer in Breznik, medtem ko je tržaški zavod «Riltmeyer» predstavljal dr. Lovisetto.
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Ljubljanska Olimpija vodi na lestvici
Sinoči je v Ljubljani v okviru 1. jugoslovanske košarkarske lige O-limpija premagala Beograd s 107:71 (50:28).
Največ košev je dosegel Daneu: 27. Po tej tekmi je postal najboljši strelec prve jugoslovanske lige član Olimpije Žorga.
Olimpija je s to zmago prevzela vodstvo lestvice pred beograjsko Crveno zvezdo.
rec jim je zadala prejšnji teden Čelana, ki jih je odpravila z gladkim 3:1. Vsi «asi» te ekipe torej niso zadostovali za veliki podvig. Scaiola po izredni zmagi nad Minellijem drsi vedno nižje in bodo o njeni usodi odločala prav zadnja kola prvega dela prvenstva. Ce bo ta ekipa zmagala potem bo boj za obstanek osredotočen na Godioz, Mazzoni in tržaško ekipo CRDA.
CRDA je gostovala pri Minelliju in tudi tokrat je odšla domov praznih rok. Tržaška šesterka, ki se je lani rešila izpada le za las, je letos resen kandidat za nazadovanje. CRDA je močno oslabljena zaradi odhoda nekaterih igralcev k vojakom ali pa službeno v drugo mesto.
Minelli sili vedno više. Po nerazumljivem spodrsljaju s Scaiolo je sedaj tik za petami Čelani, ki še vedno nepremagana vodi na prvem mestu lestvice..
Tržaški gasilci (Ravalico), so v 'soboto premagali lanskega- prvoligaša CIAM iz Modene. Ta ekipa pa ni, -nitji od .daleč pokazala igre, ki bi bila primerna njenemu slovesu. Ima neučinkovit napad, slab blok in preveč išče teatralnost. Pri reševanju žog so sd gostje • vedno posluževal^ plovnih skpkov, po-vaijk in podobnih prijemov, medtem ko bi bilo bolj koristno, če bi reševali žoge pa preprostejši način, kot delajo to, Gasilci. Domačini so pokazali zadovoljivo odbojko, ki pa ni nikakor primerna za sanje o prvi ligi.
Bor v tem kolu ni nastopil. Srečanje z Godiozom je namreč že odigral 3. novembra z rezultatom 3:2 v svojo korist. Prihodnjo soboto pa bo Bor nastopil v Bergamu proti Čelani. 2e ime nasprotnika jasno kaže kaj čaka plavo šesterko. Fantje bodo brez dvoma dali vse od sebe, toda letošnja Čelana je zelo močno moštvo, kar je že dokazalo s svojimi nastopi.
10
10
8
8
6
6
4
2
0
o
Izidi šestega kola:					
•Pagnin -	Scaiola	3:0			
•Ravalico	- CIAM	3:0			
•Minelli -	CRDA	3:1			
	LESTVICA				
Čelana	5	5	0	15	4
Minelli	6	5	1	16	10
Ravalico	5	4	1	14	5
Bor	-6	4	2	14	U
Pagnin	6	3	3	14	11
CIAM	6	3	3	11	12
Scaiola	6	2	4	8	15
CRDA	6	1	5	8	17
Godioz	4	0	4	6	12
Mazzoni	4	0	4	2	12
Prihodnje	kolo:				
Čelana - Bor, Scaiola Ciam - Pagnin, CRDA ■ Godioz • Minelli.
Mazzoni,
Ravalico,
,f. v.
Športno društvo Gaja je dokaj razvejalo svoje delovanje. Poleg odbojke in balinanja goji tudi nogomet. Na sliki je mladinska enajsterica tega društva
Smučarski odsek SPDT sporoča, da bo tudi letos priredil zimovanje s smučarskim tečajem v Kranjski gori od 26.12. 1968 do 21.1.1969. Vpisovanje v Trstu, UL Geppa 9 II. Ob prijavi je treba položiti na račun 10 tisoč lir.
Smučarski odsek priporoča vsem lanskim udeležencem tečaja zaradi omejenega števila, mest takojšen vpis.
0 VPRAŠANJU RAZPOROKE V ITALIJI
(Nadaljevanje s 3. strani)
rati zakonik, ki urejuje vprašanja zakonskih zvez, da bi se dvignilo število njihovih razveljavitev.
Predlog reforme, pri katere izdelavi so sodeloval: tako pravniki kot duhovniki, je danes gotov na mizi duhovnika Paola Liggerija, ki je po vojni v Milanu ustanovil prvo posvetovalnico za zakonce. Danes je v Italiji takih posvetovalnic kakih dvajset in vse nadzorovane od katoličanov. Tu se vodijo tečaji o morali in spolni higieni za zaročence oziroma mladoporočence, predvsem pa se skuša pomagati tistim zakonom, ki so zašli v krizo. Poprečno imajo v posvetovalnici Paola Liggerija opravka j kakimi desetimi primeri dnevno, pri čemer sodelujejo tako pravniki kot psihologi in zdravniki. Ustanova ima obsežne izkušnje, a nabrala si jih je v stiku s tisoči zakonskih parov, ki so se znašli na robu ločitve, najsi bo da je šlo za mlajše ali starejše uružine, pripadajoče predvsem malomeščanskim krogom.
Razporoka — pravi don Liggerl — je rešitev, ki najbolj prija lenim pravnikom. Njene posledice so negativne in nasprotoval bi ji tudi v primeru, ko bi jo Cerkev sprejela. Dober del težkoč gre pripisati okornosti italijanskega zakonika, ki je glede razveljavitve mnogo bolj ozek od kanon-53. Sicer pa je v teku petde-let tudi kanonsko pravo že postalo zastarelo in bi ga bilo treba liberalizirati. Če bi zakonik dovoljeval vec primerov razveljavitve, bi tudi odpadli pravi razlogi za razporoko.
Predlog reforme, ki so ga proučili in izdelali v posvetovalnici Paola Liggerija, podpirajo domala vse katoliške oblasti. V njem so predvidene tudi novosti, kot n.pr. razveljavitev zveze zaradi pomote v osebi, toda mišljene ne samo kot zamenjava glede identitete. Ostaja pa dejstvo, da gre za zakasnel predlog ki ne bo mogel — naj se ga ocenjuje kakorkoli — blokirati ali anticipi-rati načrta poslanca Fortune.
Katoličani — pravijo soglasno pristaši razporoke — bi se bili morali prej potruditi za neki sodobnejši zakonik o zakonski zvezi.
Na vsak način — menijo številni katoliški verniki — gre zavrniti težnje, spričo katerih, naj bi med italijanskimi katoliškimi množicami glede vprašanja razporoke prišlo do razkola in spopada. Toda v splošnem so domala vsi danes že prepričani, da je nekaj vendarle treba storiti, da se reši dramatična in absurdna situacija, ki jo ustvarjajo neuspeli zakoni.
Videti je torej, da tudi med katoliškimi verniki samimi v tem pogledu ni naj večje složnosti.
Hasan Seidbejli
J
22.
TELEFONISTKA
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllir
«No, kaj pa da ti kar molčiš, Mehriban? Kako ti kaj gre?» je vztrajala Valida.
Mehriban se je rahlo nasmehnila:
«Vajina sreča, kako naj se izrazim, ogreva tudi mene. Vedve...»
«Veš kaj, Mehriban,« jo je dokaj ostro prekinila Mahbuba «Se spominjaš, ko sem ti nekoč rekla, da je pri nas takole: ena za vse in vse za eno?»
«Da, spominjam se...»
«Po moje me pred teboj ničesar ne skrivamo, saj si naša kolegica.«
«Mar jaz karkoli skrivam pred vami?«
«Ja, skrivaš!«
Mahbuba ji je rekla s svojo običajno odkritostjo in jo gledala naravnost v oči: :
Zadostuje omeniti eno samo ime: Zakir!«
Mehriban je otrpnila. Hotela ju je prositi, da bi končale ta pogovor, toda to bi bilo isto kot priznanje. Kaj bi jim mogla sploh reči? Predolgo vrsto let je živela s svojimi sanjami in preveč boleče bi ji bilo deliti jih s komerkoli že. Tudi če bi hotela, bi ne mogla govoriti o tem. Razodeti svojo dušo ni tako lahko.
«Kaj hočeš reči s tem?«
«Se srečuješ z njim?« jo je naravnost vprašala Valida.
Mehriban se je navsezadnje zmedla.
«Kako misliš, da se srečujem?«
Mahbuba se je ustavila in se obrnila k Validi:
((Pojdiva, Valida!«
((Počakajta!« Mehriban se je počutila, ko da bi se znašla med dvema ognjema. «Ne srečujem se z njim... toda... nekajkrat sva šla skupaj po rafineriji.,.»
Mahbuba je po svoji navadi začela analizirati:
((Dopuščamo, da se dekle sprehaja vsak dan z lepim fantom po podjetju...«
«In če je ta fant v službi,« je pristavila Valida.
«še posebno v delovnem času. Kaj meniš, zakaj dela to?«
«Kaj menim? Po moje bi to dekle tudi rado postalo načelnik oddelka,« se je pošalila Valida.
Obe sta se zasmejali.
«Ne posmehujta se, dekleti,« je dvignila glavo Mehriban. «Doslej sem to skrivala zase...«
Mahbuba se je jezno obrnila k njej;
((Skrivala zase?: Nič nisi skrila. Vse podjetje govori o tebi!«
((Prišel bo čas, ko ne bodo govorili samo o meni, ampak tudi o vaju!«
Valida je skomignila z rameni in prezirljivo našobila spodnjo ustnico:
«0 naju? Kaj pa sva medve napravili tako posebnega? Medve nimava nobenih skrivnosti. In jaz ne prikrivam, ds hodim z Ibadom, in Mahbuba ne zanika ljubezni s Hanbalom Toda medve se navsezadnje ne sprehajava z njima v delovnem času po vsej rafineriji?«
«Ne mislim na to,» je zadržano dopolnila Mehriban, «čisto na nekaj drugega mislim, Valida.«
«Na kaj pa?«
((Naprosila sem Zakira, da bi mi razkazal rafinerijo in mi razložil, kako poteka delo. V centrali hočem delati drugače, po novem.«
Dekleti sta hlinili začudenje.
Mahbuba se je pozanimala:
«Kako pa bo to — po novem, bi lahko zvedeli?«
«Seveda lahko: Sprva sem se bala, da iz tega ne bo nič, in zato nisem o ničemer pripovedovala. Toda v zadnjih dneh sem že poskusila in se je dobro obneslo.«
Posmehljiv izraz na obrazu deklet se je spremenil v radovednost.
«Naša centrala ima tako vlogo, ko da bi iz nje upravljale vse podjetje. Pogosto se dogaja, da človeka, ki ga iščemo, ni na svojem mestu. V takih primerih preprosto odgovarjamo: ,Ne odgovarja’ ali: .Odšel je’, toda kam, ni znano. To pomeni, da se važno ali nujno delo iahko izmuzne in kakšno pomembno vprašanje ni rešeno o pravem času ali pa pride do zastoja pri delu. Včasih lahko pride celo do poškodbe. Culi ste na primer, kolikokrat se poveča kaplja vode, če po naključju kane skupaj z nafto v sistem cevovodov? Tisoč se demstokrat...«
Vso pot je Mehriban pripovedovala kolegicam o tem, kako se je rodila v njej zamisel, urediti delo telefonistk po novem, kako je naprosila Zakira, da bi ji pomagal proučiti rafinerijo, da bi ji pojasnil zvezo med obrati in oddelki. Razložila je dekletoma svoje vtise in opažanja v podjetju in obljubila, da jima bo jutri pokazala svojo shemo...
Preprosta zamisel Mehriban je obetala pomembne spremembe pri delu vse telefonske službe v rafineriji in dekleti sta se zamislili.
Mahbuba se Je nasmehnila.
«Mlada si, ampak si pohitela! Pametno si si zamislila.«
Mehriban je odvrnila:
«Ne, Mahbuma, nič posebnega ni v vsem tem. Saj večina , skušenih telefonistk dela podobno. Le da zanje velja to samo po sebi, zato ker dolgo delajo in dobro poznajo svoje podjetje. In one nimajo tega za ne vem kako posebno metodo dela. Po moje naša Simuzar tudi dela tako in se ji zdi to popolnoma naravno. Najbrž domneva, da se bomo tudi me naučile tega, vendar pozneje. Me pa lahko začnemo takoj in
se naučimo v treh mesecih, morda celo v enem.«
Tale pogovor je nekoliko razpršil sum deklet na račun tega, da so med Mehriban in Zakirom ljubezenske vezi. Toda marsikaj v obnašanju Mehriban je razkrivalo dekletoma, da le ni čisto iskrena z njima.
Včasih, ko sta Valida ali Mahbuba odstopili svoje mesto Džamili in počivali na divanu, sta opažali, da Mehriban na dolgo govori z nekom po telefonu. V teh minutah je njen obraz žarel od sreče. Res je, da nista mogli ničesar ujeti: ljubezen je izostrila previdnost Mehriban in odgovarjala je svojemu sobesedniku tako tiho, da je njen glas spominjal na šelestenje listja. Zato pa bi nihče ničesar ne opazil, če bi ne bilo njenih sprehodov po tovarni v spremstvu z Zakirom-
Toda Mehriban in Zakir nista živela na neobljudenem otoku.
Nekoč, pozno zvečer, ko se je Mahbuba sprehajala s Hanbalom po novem obmorskem parku, je opazila na klopi pod vrbo Mehriban in Zakira. Ne da bi pokazala, da ju je spoznala, je odvedla Hanbala v drug drevored. Opazila je, da j« Mehriban hitro skrila svoj obraz na prsih Zakira, ko sta prišla mimo, in vedela je, da bi bil pogovor o tem z Me hriban neumesten. Mehriban pa je sklepala: če Mahbuba molči, pomeni, da ju z Zakirom tisti večer ni spoznala; zato se je pomirila.
11 *
Mehribanin predlog za nov način dela so telefonistk* sprejele različno. Tiste, ki se niso bale prekomernega učenj* in skrbi, so ga odobravale. Najbolj pa so bili zadovoljni delavci v obratih in oddelkih. Ko se je direktor seznanil * Mehribanino shemo, jo je celo poslal v proračunsko-načrto-valni oddelek in naročil, naj izrišejo povečano kopijo.
Ko je bila kopija izdelana, je načrtovalka poklicala Me hriban, naj pride ponjo.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8, II., TELEFON 93-808 in 94-638 _ Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - ( PRAVA- TRST - UL SV FRANC-iska t, mr? ,-i«	------------——--------
vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 .starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev) letno 100 din*no 000 starih dinar lev) - p^i	“f '
Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, D2S Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za v ak Trn v ir n enega stolpca «	-	„
________ " 08'-	- »u m go riško pokrajino se naročajo pri upravi. - iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubbllcitk Italiana« - Odgovorni urednik: 8 TAN1SLA N K()°— Izdaja .S SiStvo Srn tiska Trli	*