flustrijsho-ruslio bojišče. Odfcar je ear Nikelaj osebno prevzel vrhoviiio vodstvo svo/IJi armad, so se llusi na celi črti začeli krdevito ustavljati našemu prodiranju. Iz osrednje R u s i j e prihajajo na bojišče iSijeVilHe r u® k e r e z e r v e , tudi s strelivom in topovji so sedaj Rusi baje >do dobra oskrbljerii. N a j h u 1 š d n a, p ai d a la i r u s-k i o d p o r je v i z li o d n- i G ai l i c i (j i , in sieer med rekaima Seret in S t r y p a južno o d Tiarnopola, Naši so se že pned dobrim tednom utaborili na zaliodiiem i-n deloraa oelo na izhodiiiem bregu gal'Ske reke J3er(et. Vsled gilnega ruskjega napadc^ija so naši tek.oin tega 6asa že trikra,t pote^nili sroje čete v postojanke ob Strypix Močna 'naspfrotni.ka se s silov';ttjrai sunki potisikata od Sereta do Strvpo in zopei nazaj. Kakor pravijo zasebna poroftila, so bl \ i b o j i z a dnjili dni med Seratibm in S IH y p o t e r o b D, n j e s t r u (v, bukovinska-biesarabiskem obmejnem ozeml*u) izred.no srditl in krvavi. N a S i s o s e_ d'aj ob Strypi zase. dl|i ugodne poatoj a n k e. Te poat-ojanke so Rusi zadnje dni napadli, a so bili odbiti. Na tem toriš6u s&borijozveli. "ko vstrajnostjo tudi slovenski in1 hrv a š k i o d d e 1 k i. Gen«eral P f .1 a n z © r - B a 1 t-i n , ki poveljuje avstrijskjm 6etam južiio od Tarnopoln, ob >Strypi, Seretii in Dnjestru, ima s»daj velik o napo^rao nalogo: odbijafi veliTco sov r a ž n o premož, Srdit. i boji so se zadnji 6as ra/Mli tudj zahodno od T^rnopola. Sred"Všoe teh bojev ,fi vas D o 1 ž ai n k a , ki loži kaikih 10 km zahodno od Tarnopola. Ta vas je v zadnjili dneih že veGkrat spremeiiila svo,te gospodar>. NaSi so se sedaj vVtaborili ob reki Jeziarna (pritok S^rype.). .Ttem četam ,po^ ve'ljuje goneral 13othmer. Armada B¦ o h m - E r m o 1 11 j q v a , ki se bori v ozemljii med Tarnopolom in B r o d y i e m, ie že prodrla do mesta Aleksinjec. Proti njoj so se v zadnjili dneh naval/le v.aKke rnske sile. Deli te armade stojo v neprestanih lmdMi bojih. GeneralPulialo, h,rvaš.fkirojak, ima sr©1 čo. Dne 8. sept. so njegove č © t e z a v z e 1 e1 mo. čno trdnjavo Dubno (ob rekj. Ikva^) v Voliiyniji. Od volhynskega trdnjavskega trikota Luck—Dubno—Ro^ vno se clrži š© samo poslednja postojanka. P u h al ove 6 e !i e so vkljub znatnenni ruskemu odporu že z asedle izhodn i breg T k v. e (prilok reke St.\ •¦ . A v s t sr i i s k e č e t e , ki priodirajo izhod. no od Brest-Litovska, se ob želiez-niui i žajo mesto P i n s k. Mo&virnafo ozemlje je že na tej Črti prekoračeno. A' if m a d ia n a d v< o ] v o (d & !J., o ž © f Perdinand a, je že prodr.la do mesta S k u . raty ob železnici Brest-Lttovsk^-Miiisk. Gencral K o w e s i,n bavarski prijic Leopold s©bli. žata velllkemji želcalniškenm križi^fiu Baranov,!, 6 i , k.i©r se steka pet železnic. Na skrajnem s e v e r n e m k r i 1 u so se Ru;=>i tudi proti H i. n d e n b u r g o \1 i m četam navali- li z veiiko srditostio. Ruski• odjpar pa je bil kljub te•nu zlomdjen. H i n d © n b u r g se bliža V i^i n i, Bvinsku in*R i g l. Nomški zra.koplovci so fdne 12. t. in, z hombami »Tapadli in poškodovali ruško vpino brodovie v zalivti ;.ri Rigi. Susi se hočejo odločno braniti, Rusi so z dn-evpffi, ko je pre\^zel car vods'!'VO armade, napeli \Tse s^ioj© sil&. Dan za dnevoin se vozijo nove čete na bojišče. Novo rusko voj-no vodstvo aamerava odločno brarabo. Glavne site naraeralva zbrati pri Vilni in v južnoizltodni Galici;i. Na nekem /*elezniškem križi&čti. med Vilno in Minskom se naha- :i ruski glajvni stan. Tu s© naunreč nap-eraivu- gl&vni sunek, da razbremene oarožene postojanke ob Dvini. Volhj-nsko-podolsko ozemlje so ruslk© oblasti že o- justile. Silni rnski napadi ob Seretu. Iz Berriina se poroča: Rusi so razširili svoje jjrotinapude na. celo črto ob reki S.eret (pritok Dnliestra). Ob srednjem foku reke Dube (pritok Dinjeetra tekoč zapadno od Sereta) so ibili Rusi pod navadiio tožkimi izgiibami pognani v beg. Na v©6 drugiii mesi.h so prlšle sovražme 5ete v silni ogenj naše in cnuke inianterije In so se morale mdd groznimi izgubami in v popolinem n©rodu umakniti za avoje ob_ mostje. Novi hudi boji v Bukovinl. Dočim so se zadnje dni odigrali najjzammivejAi dogodki ob ga>liški reki Senet, ni pri&lo do zadnega časa v severni in v srednji Bukovini do nobenib bo|ev, V nedeljo popo^ldne dn® 1.2, sept. so pa začeli Rusi znova hudo napada.ti naše postojanke, pri čemur so svoja' podvzetja natnenopia pomnožili zlasti proti rumunski meji. Ljutl boji ob Besarabijl. Iz Cernovic se poroSa: Boji ob besarabski meji postajajo \redno, ljutejši. Borba se niadaljuie skoro v. sak daa od zone do rnraka in §e v nočiiji temf.. Artfilerijski ogfinj in strojne puške pa. sploh ne umolkneT ;o. Naši napadaijo z veliko,sirditostjo. Iz svojih nosšh postojank so skušali Rusi zadnje dni s tetžko artilerijo zavirati naša daljna podvzieltia, kar se jlm ni posrečiio. Oziemlje naše 6ete polagoma popolnoma čistL .10 od sovražjiika, ld se stra§no trudi, da bi se tu dr. žal. Zdi se, da Rusi bolj iz političjrih kakor iz vojaških razlogov tako trajno drže besiarabsko mejo, ker vedo, da je .v; bttižini rumurtska mieja. Na Rumunijo pa stavijo Rusi zadnji čas mnogp upanja. Boj za vas Dolžanko. Dolžanka je važna postojanka zahodno od Tarnopola,- Za Ito v|as je divjal dolgotrajni boj. Rusi so dobro vedeli', da je, če ostame Dolžanka tra.]no v naši posesti, obenem ^udi rmesto Tarnopol za nje izgubljeno. Vas leži zahodno od sredr,evelike^ ga gozda, kjer so imeli Rusi varno skrivališče. Od tara so se valile nepresifar.o nove rezerve ruskim pre,dnjim četam aa pomoič. Naskok je sledil jiaskoku, vsak silnejši od pnejšnjega. Ob na^iih zaprekaiti je padlo na stotine Rusov. Končno se je ruski premoči posrečKo udreti y via-s in jq zavzetl. Boj se je viršil na nož in s puškinimi kopiti. A Rusi se niso raogfi za dolgo časa utabor:ti. Naši so dobil; novih ojačenj in so Ruse zopet pnegnali. Dne 12,'. sept&mbra pai je vas zopet prešla v rusko posest Ob reki D<rvl. Naše napadalno prodiranje v Volibyniji jevkljub vsem sovražnira naporom zielo uspešno, Rusi se ustavlja.io kar najkrepkeje, toda vsSed mogočnega pr;jti)3ka naših cet &e morajo povsod umikati. Ob reki Ikvi smo dosegli nov lep uspielli, kaiti iz'trgali smo obupno s© bore6emiu sovražniku izhodni breg1 Ikv© pri Dubnu. Ta uspeh je tem večje važnosti, kcr so vojna podvzetja na tem o:ii0imlju vsled v«lr.kih in številjilh mo6vSrij skrajno ležavna. Po Dvlni plavajo mrliči. Po reki Dvini plava vlejiko mrJ:C©vr, ki se ustavljajo ob mostovili. Voda v D-vini je okužena. C©.lo ribe so baje poginile. Da so boji med Neimci in Rusi na levi strani Dvne m©d Dvilnskom in Rigo silno krvavi, dokazuje poiroftiSo nizozemskega lista ,JTagebladP/t", ki pravi, da je voda v Dvini ob izlivfili njcinh zajioclnih pritokov često blatno-krvava. Kljub temu, da ie nastopil na tem lx»j;.šču- že izredno luid mraz — zeml.ia .;e že zmrz.iila — se Širi daleft na okoli grozen smrad. Zima — zadnji up Rusije. Londo: ski listi opisujejo nekoliko bolj upapolno ;o!oža.j ruskie armade. Po niihovem muOnju se nahainjo neniške čete na ruskem bojišču v sličnem položaju, kakor NapoJeon leta 1812i, ko je prodiral v Ru.sijo. Nemšfce ar^iade so sedaj dosegle mrtvo točko. Huske armade pa niso v nevarnosti, da bi biile obkoljone. Mog ruskih armad se sedaj opira na zavarovano in skKenjieno Srto, pri fiemur je še upoSKeviati'!, da. feo vse z/a seboj uničil© in opustošile. Rusija pri&ajuiije zimo z velikimi nadami, ker sovražnik, kakor se zdi, n« mor©' prodirati dalje. Rusi nočejo o mirii na i noben naein ,niaesfar vedeti. Po ziimi Nemcii ne bodo ! aiogli držati bojne 6rte s slabejjšlini oeitami. S spomladjo se tolažijo. K vojneimi položaju piše ruski pisatelj Mihaelovski v listu ,,Ruskojo Slovo": Vojnd miinijster je izjavil, da bo Rii-aija šele spomladi pripravllena priSeti veliko ofenzivo, ko bo na razpolago dva milijona svežiji 6et, Rusija soie ra,6unajti' ^udi na pomo6 od druge strani, ne najmanj odi, Japonske. Očividno se tudi Francija in Anglija pripravljata m odločilno ofenzivo spomladi. Na Balkanu. Na Balkanu so razmerc v«dno bolj napete. Bolgarija od Srbov n.6 zahtava saimo Maqedonijie, ampak tudi dolino Morave (ki se izdiivja v Donavo), da ima neposredno z\iezo z Avstrijo. Sodi )se, da bo Balgariia udai-ila. ako se ii njene želje prosto ne izpolnijo. Baje si je z)a.gotovila, cla Gr5i]a osilane miraa, dokler ge Bolgarija vojskuje samo s Srbijo. Rumumja zatrjuje, da ostane nepristrarreka. Toda kako dolgo, ^ega ne pave. Tiudji Italvja je govorila-o nepristranosti, dokleir ni prišel trenutek, cla je nastopila proti nam. Mi smo na v!se pripfar.ijeni, zato z mirnim očesom opaziujemo dogodke v Rumuniji.