ŽENA IN DOM Složen je drugi del romana Jacka Londona Mala 9ospa Velikega doma. POHIŠTVO JE VAŠE VESELJE olovico svojega življenja prebijete v stanovanju. Zato i vseeno, kakšen je Vaš dom. Lep udoben dom je Vaš onos. Družina, ki prebiva v takem stanovanju, je srečna zadovoljna. Najbolj pa ste zadovoljni Vi, če kupite trokovnjaško in solidno izvršeno pohištvo za nizko ceno. ato nas pred nakupom pohištva posetite! Ne bo Vam žal! KAREL in EGIDIJ ERJAVEC BROD pri Tacnu pod Šmarno goro. Tik savskega mostu. (nadomestek za jajca) od l>r. Cntta i« Dr. Oedu-ija tat* e* uhajanje t**u in htrv jajc; nojer. koale* prtfk-. m, komi *oeg» mmrojafc, mtB m<* )>««•«, f«,Wi omklooa. Mjifnkom. »x se dotika pisateljica poleg seksualnega in erotičnega tudi češkega javnega življejija, in to na način, ki je moral vzbuditi odpor tem bolj, ker živi pisateljica v Pragi kot žena bivšega generala Chlapca in se je mnogo gibala v praškem družabnem življenju. Čisto naravno je, da je javno delo pridobilo gospe generalovi vidno mesto v češki družbi, pa tudi jugoslovanska praška kolonija jo je štela med svoje predstavitelje. Zato je tem bolj neprijetno dirnilo češko narodno družbo, ko je čitala v romanu «Jedno dopisivanje> stavke, ki bi jih tudi mi mirno ne prenesli, če bi jih drugi napisali o nas. Mislimo, da ima dandanes vsak narod sam dovolj svojih kritikov, ki mu dan na dan oponašajo njegove napake. Saj imamo satirične in humoristične liste, dnevno žurna-listiko, kopico revij, karikaturiste in pamfletiste, celo vrsto knjig, saj vsa sodobna literatura ni nič drugega ko kritika in obtožba sodobne družbe. In vse komedije, satire in druge take stvari na odru! Povsod kritika in zasmeh sodobnih napak, razkrivanje grehov in zločinov, krik množice na one, ki hodijo v ospredju in mislijo, da vladajo. Od česa bi živela vsa ta moderna umetnost in literatura, ko bi ne bilo naših napak in slabosti? Toda oso to kritiko radi sprejemamo le, če prihaja iz naših lastnih vrst. Tujcu ne priznavamo pravice, da se vmešava v naše razmere. Vsak pometaj pred svojim pragom — to je že star pregovor. Posebno če je kdo kulturen gost v bratski državi, mora vedeti, da ni poklican, da sodi javno o družbi, o kateri živi, ker je sicer enak povabljenemu gostu, ki drugi dan opravlja družino in hišo svojih gostiteljev. Vsak narod ima svoje napake — mi tudi — a ni taktno in dostojno, ako piše o njih gost. Kako daleč moremo v tem primeru iti v svoji kritiki, je stvar okusa. Tudi literarnega okusa. V «Jednom dopisi-vanju» čitamo n.pr.: «Pogosto se jezim na Čehe. Žali me njih plebejstvo, parvenujsko hujskanje in v sil je- vanje. Mi smo mi.n. O sokolskem zletu 1.1926. n. pr. piše: '(Nirnani smisla za te velikg narodne slavnosti. Preveč se sliši — patriotičnega razpoloženja ... Zoprn mi je duh potečih se teles», in tako dalje. V svojih izrazih je pisateljica rada drastična. «V prvi vrsti so stali seveda li-gionarski generali. Zavaljeni, majhni, z ogromnimi trebuhi in pritegnjenimi jermeni. Legionarji se poznajo takoj po znakih visokega dostojanstva in posebno po nepregledni vrsti odlikovanj. Dalo bi se o njih napisati marsikaj, a bolje je molčatiIn tako dalje. Zato je ga. Urbanova, soproga znanega urednika «Nar. Listov», ki že mnogo let s svojo soprogo vred dela na polju naših narodnih zvez, napisala kritiko za znano revijo «Ženski obzorV svoji kritiki je rekla, da so to dunajski nazori o češkem narodu. Pisateljica je bila užaljena in je šla tožit. Tako sta prišli na zatožno klop ga. Urbanova in pisateljica ga. Ziegloserjeva, urednica «Ženskega obzora Gosp. sodnik je dovolil obema obtoženkama, naj sedeta k svojima zagovornikoma, onidve pa sta rajši ostali na zatožni klopi, češ da smatrata za svoj ponos — sedeti tu, ker sta branili čast svojega naroda. Tožiteljica je navajala iz svoje knjige stavke, ki hvalijo češki narod, vendar ni dvoma, da je «Ženski obzor» upravičeno zavrnil omenjene stavke in da stoji za njim mnenje vse češke narodne publike. Razprava je bila preložena. Dr. Ivan Lah. ,,M a I a gospa velikega doma" Marsikatera naročnica se je gotovo začudila, ko je dobila poleg zadnje številke «Žene in doma>> prvi del tega romana. Knjiga, ki smo jo nameravali priložiti junijski številki, zaradi tehničnih ovir ni še mogla priti na svetlo in izide kesneje. Ker pa naročnic nismo mogli pustiti brez knjige, smo se hitro odločili za roman «M alo gospo Velikega doma». Jacka Londona utegnete poznati, saj je eden najbolj čitanih pisateljev. Njegovih del imamo v slovenskih prevodih že precej lepo izbiro, od «Železne pete» in «Krištofa Dimača» pa do «Doline, meseca», «Kralja Alkohola», «Morskega vraga» in drugih. Že samo to priča o njegovi priljubljenosti. Roman, ki smo ga zdaj izdali, je eden njegovih najboljših, najglobljih in človeku najbližjih. Veliki popotnik Jack London, ki je znal tako čudovito gledati svet in ga podajati v svojih mojstrskih delili, se ni nikoli in nikjer tako zelo približal pravi, čisti ženski duši, kakor prav v «Mali gospe Velikega doma». Nikjer ni tako živo prisluhnil klicu ljubezni, nikjer ni s tako globokim občutjem narisal žene, ki trpi in uživa v ljubezni, kakor v tej zgodbi. Pestra, razgibana je njena vsebina. Dick Forrest je lastnik ogromne kmetije nekje v Kaliforniji. Iz zemljišč, ki so bila prej skoraj brez vrednosti, je napravil najrodovitnejša polja. Gospodar je, da mu ni podobnega, in vse ga hodi občudovat. Njegov dom je zbirališče vseh mogočih ljudi, 011 sam pa se ne meni dosti zanje. Samo za svoje delo živi. «V samih statistikah živi in z verjetnostnim računom meri ljudi», tako nekako govore o njem. Čudežno ženo Pavlo ima. Toda v delu jo začne zanemarjati. Kadar prihaja k njemu, je prijazen z njo, toda s slednjo kretnjo kaže, da se mu mudi k delu. Ljubi jo, res, toda ljubi tudi posestvo. In potem pride nekega dne na obisk njegov prijatelj Graham, njemu podoben po svojem umu, po svojem življenju, le bolj človeški, bližji zemlji. Knjigo o svojem potovanju po Južni Ameriki misli napisati na Dickovem posestvu. In Pavla, ta nezmotljiva žena, vzor vsem ženam, ki prihajajo na Veliki dom, začne primerjati Grahama s svojim možem. Trezno, hladno ga pretehtava, slednjo njegovo lastnost. In nazadnje mu pade v objem. Ljubi ga. Toda svojega moža ne ljubi nič manj. Boj, ki se vname v njenem srcu, je hud, težak. Njen mož to opazi. Slutil je, kaj čaka njegovo ženo, že preden se je zgodilo. Toda filozof je: v enakost obeh spolov veruje in srce mu veli, da ne sme zadrževati pri sebi niti trenutek žene, ki bi ji bil njegov poljub muka... Ona pa se ne more odtrgati od njega. I11 tedaj dozori v njem veliki sklep: umeknil se bo. Na lov pojde, medtem pa naj se Graham in Pavla pogovorita. Ko se vrne, Grahama ne sme biti več na Velikem domu. Ali pojde Pavla z njim v svet? Ali ne pojde? Tako pravi svoji ženi. Toda njegov sklep je v resnici drugačen: na lovu se mu bo pripetila nesreča in ne bo se več vrnil. Naj bo Pavla prosta. Še poslednje stvari mora urediti. Potem pojde na lov, odkoder ni vrnitve. Tedaj pa zazvoni telefon. Pavla, žena, ga kliče. In v telefonu 11111 pove, da ljubi le njega, da tisto do Grahama, kar je mislila, da je bilo ljubezen, ni bilo ljubezen, da je samo njegova. Srečen je Dick, tako se mu zdi kakor na smrt obsojenemu, ki so ga v poslednjem trenutku pomilostili. Hiti k Pavli. Toda sredi poti zasliši strel iz Pavline sobe. Pavla ga je prehitela. Tudi ona je hotela iti na lov, tudi njej se je «pripetila nesreča». Še živi, toda bolj v sanjah. Zdravnik ji za nekaj trenutkov vrne življenje. Še enkrat vidi oba moža, ki ju je ljubila, še enkrat sliši njuno pesem, potem jo zdravnik z injekcijo morfija reši hudega trpljenja. Živa je ta knjiga, tako živa, da diha z vsake strani življenje. Zato bo človeku, zlasti ženi, blizu kakor malokatera. Kako čita ženska llllllllllllllllllllllllllllll Kakor sprejema ženska vse pojave življenja drugače kakor moški, tako je jasno, da je tudi njen odnos do vsebine knjige drugačen kakor pri moškem, da torej ženska drugače čita kakor moški. To pa ne velja samo za leposlovne knjige, temveč tudi za vsakovrstno drugo čtivo. Ta razlika je utemeljena v različnosti moške in ženske narave, moške in ženske duše. Poizkusimo samo iz dveh takih razlik izvesti različen odnos do knjige pri moškem in ženski! Moški je za vsakovrstne pojave življenja, posebno družabnega življenja, občevanja ljudi med seboj mnogo dostopnejši kakor ženska. Ženska take pojave najprej hladno opazuje, je proti njim skeptičnejša in se jim ne vdaja na prvi mah. To opažamo pri vsakdanjem razgovoru prav tako kakor pri čitanju knjig. Tako skoraj lahko rečemo, da vzame ženska knjigo v roko veliko bolj brez predsodkov, kot hladnejša in mirnejša opazovalka kakor moški. To razpoloženje obdrži navadno do konca knjige; zato je njena sodba, ko je knjigo prečitala, ne rečem morda globlja od moške, pač pa jasnejša, zato tudi stilistično posebno lepa mesta zavestneje uživa kakor moški. Kadar in če je nastopil za žensko trenotek, da res ljubi, je njena ljubezen, njena vdanost in žrtev močnejša, popolnejša in nesebičnejša kakor pri moškem. Tudi za knjigo velja to. Učinek knjige, ki si jo je osvojila, je trajnejši in močnejši kakor pri moškem. A ne samo v njeni duši, tudi na zunaj se kaže ta učinek, tako da ima knjiga v ženski, za katero je pomembna, zgovornega in vnetega propagatorja. T. M. Mohorčičeva: Čez 4000 metrov in dinarjev (Konec.) Za nami sta šla dva mlada Angleža, dama in gospod, vsak s svojim vodnikom in nosačem. Gospod je včasih še kaj izpregovoril, njenega glasu pa nismo slišali, čeprav se je ves čas prav prijazno smehljala. (Če se Angleži ne uče tujih jezikov, ni čudno, čemu jim pa bodo!) Vodnik te Angležinje, ki je šel tik za nami, nas je priganjal vselej, kadar smo se z zavarovanjem kaj zamudili. Rajši pa je pustil, da so čakale vse skupine, kakor da bi enemu izmed nas enkrat pomagal postaviti nogo v stop, če ga sam ni mogel najti. Nad kamini spodaj smo opazili že prve alpinske cvetlice, ponajveč drobckene silene acaulis, poznejel in niže pa razne zlatice, potočnice, svišče, kreče in metuljčke, ki so jih obletavali. Tudi navzdol semi šla prva jaz, za mano vodnik, Francka in Kopinšek sta se pa za nama ukvarjala z različnimi problemi. Kadar sta pa ostala le preveč sama v samoti, sta klicala naju na pomoč. Seveda sva se tudi midva tu in tam ustavila in jima povedala od spodaj gor, kadar nista vedela naprej. Prav dobro se še spominjam, kako je Francka obstala na nosu grebena in ni vedela ne naprej ne nazaj. Kar nič se ji ni ljubilo v globočino po gladki steni, dokler ni zagledala za skalo, kamor sva se bila skrila z vodnikom, moje bele čepice. Tudi Kopinšek je na tem visokem mestu proglasil, da Matterhorn ni igrišče za tenis. Ko smo pa prišli iz skal že pod kamine, sta si imela toliko povedati, da sta prav nad izstopom zašla preveč na levo. Ker ju ni bilo za nama, sva letela z vodnikom nazaj in ju zmagoslavno pripeljala na varno. \ Matterhorn je bil zopet nad nami. Vsi napori so bili premagani, veselega skakanja preko trdnih in sigurnih Matterhornovih skal z rok na noge, v solncu in zidani volji, za 140 švicarskih frankov, ki sva jih plačali vodniku, je bilo pa le prehitro konec. Naš vodnik Alfonz Biner, Patentierter Berg- und Skifiihrer, kakor ima napisano na vizitki, mi je bil všeč, ker ni bil tako strogo posloven, kakor se pritožujejo zaradi drugih. Domenili smo se sicer, da vzame obe, siliti bi ga pa vendar ne bili mogli, da skrbi tudi za Francko. Vendar je vodnik sam od sebe, kakor bi bil to storil vsak dober gorski tovariš, skrbel tudi zanjo. Seveda bi ga mi, ako bi ne bil tak, lahko ugnali. Kakor hitro bi začel vihrati, bi začela jaz pešati in omagovati toliko časa, da bi prišla onadva za nama. Ko smo v koči na Hornlija plačevali, smo na našo veliko žalost ugotovili, da je med vsemi alpinskimi klubi, menda klubi vsega sveta, iz seznama društev, ki uživajo članske ugodnosti, črtano edino Slovensko planinsko društvo, in sicer zaradi tega, ker je S. P. D. odpovedal reciprociiet j D. Oe. A. V. Hivatsko planinsko društvo pa uživa ta popust. V koči na Hornliju vlada in gospoduje Matthaus Kronig, Skilehrer und Hiittenwart, kakor ima napisano na vizitki, ki mi jo je dal pri odhodu. Orjak in original, ki res spada v to kočo in ki nam je ostal v dobrem spominu. In red ima v svoji koči! Vsakemu turistu da iz navadnega vrbja spleteno košaro, v katero mora spraviti vse svoje stvari, da ne leže okrog po koči. Vsak turist dobi tudi tople copate, kajti v njegovi koči se ne sme hoditi v okovankah. Kocev čez dan ne polaga na ležišča, ampak jih obeša, lepo zložene, na drog nad posteljami. Kakor sem že omenila, sem imela za vodnika Alfonza Binerja, nečaka Josefa Binerja, ki je vodil profesorja Janka Mlakarja kot prvega Slovenca na Matterhorn. Naš vodnik je bil izboren, tako da sem kar obžalovala, da ni bila pot malo slabša, ker bi se bila od njega lahko veliko naučila. Vabil me je, naj pridem v Zermatt spomladi s smučkami. «To bo nekaj za vas», je rekel. Čim dalje smo bili od Matterhorna, tem lepši je postajal. Najlepši pa je bil takrat, ko smo sedeli pod njim zvečer v Zermattu in ga gledali ob solnčnem zatonu, v večernem mraku in zarji?] Popoldan, ko smo se že vračali v dolino, je prišel na Matterhorn majhen oblaček, prav za prav le rahla meglica, tako imenovana Wiegewolke. Malo pod vrhom se je ustavila. Svetlobni žarki so se v njej tako lepo lomili, da se je zdelo, kakor bi imel Matterhorn glo-riolo. Slikarji in fotografi, katerih je tod okrog vse polno, so imeli prekrasen motiv. Biner je že iz Hornlija telefoniral v Zermatt, da smo se srečno vrnili. Vodnikova teta, najina gospodinja, Vrh Matterhorna (4505 m). je imela kar solzne oči, ko naju je zopet zagledala. Prinesla nama je šopek planink, naš sosed, gost iz Mar-seillea, je dal za vino, midve pa sva priložili kranjskih klobas, in tako smo imeli celo «ohcet». Slavnosti so se pridružili še veseli Dunajčani, naši stanovanjski sosedje, ki so nas kaj kmalu pogodili, da smo izpod Triglava. «Wir kennen die Mirko, oder wie sie schon heisst, die Debelakova«. — *Ach, die Mira Marko?« sva popravili. «Da, da, saj je imela tudi pri nas na Dunaju predavanje«, so pritrdili. «Und die Žezihuva.« Katera bi bila pa to, sva premišljevali. «Oh, Pavla Jesihova.« Človek mora imeti res dober nos, da ugane kaj takega. Iz tega popisa se bo morda komu zdelo, da nam Matterhorn ni dal posebnega opravka. Toda bilo je to le osem ur intenzivnega dela. Mirni živci, oči so se morale privaditi na 1000 do 1500 m globine, ki je zijala na obeh straneh pod nami, pameten je moral biti želodec in razumevanje za to višino so morala imeti naša pljuča, in končno je bilo treba zašiti tudi napol odparani rezervni fond. Pa od tega je že več ko pol leta, in ta čas je zabrisal vse te male lise, tako da nam je ostal na Matterhorn en sam lep in svetel spomin. Redni in posebni vlaki so dovažali v Zermatt vedno nove turiste in letoviščarje. Kakor so pripovedovali, jih je prišlo tiste dni po tisoč na dan. Mi pa smo se od Zermatta poslavljali in se kmalu izprehajali zopet okrog Scale, toda zdaj okoli milanske. Morje, pinije, palme, vile smo še videli ob mesečini iz diretta, ki je drevil s peklensko brzino proti Genovi, potem smo pa utrujeni pospali. Rim! Mesto palm, cvetočih oleandrov, lepih sinjor in sinjorin in dobre pašte šute. Foro romano ob luninem svitu, Stravinski, Debussy, Don Perozijev orato-rij La Risurrezione di Cristo, velikonočna muzika v razvalinah kolizeja, velikansko novo kopališče v Ostiji, kjer so tedaj taborili dunajski skavti, in tako naprej. Da smo pa prišli v Rim šele iz Švice, ni bilo prav. Ogromne in prekrasne rimske cerkve nas niso mogle ogreti, pač pa so nas prijetno hladile, ker je bilo zunaj neznansko vroče. Rimske cerkve se sicer bleste od samega zlata in umetnin, toda vse to smo lahko pregledali z golimi očmi, dočim smo morali omiliti lesk solnca in snega okrog Mont Blanca in Matterhorna z zelenimi naočniki. Do zapestja in skoraj do podbradka smo pa morali biti zapeti na hribih, prav tako kakor v. rimskih cerkvah. Morda bi odnesla iz Rima drugačne vtiske, ako bi ne bila videla prej Švice. Ko sva šli v Rimu prvikrat iz hiše kupit načrt mesta, sva si s hišne tablice prepisali ulico in hišno številko. Ko sva pa v načrtu mesta iskali najino ulico, je ni bilo v seznamu. Na policiji te ulice niso poznali, pač pa so ugotovili, da sva si namesto ulice prepisali s hišne tablice ime hišnega posestnika, ki ima v Rimu štiri palače. Lepa reč! Pa sva jo le našli, pot so nama kazale velike reklamne table, ki sva si jih k sreči ogledovali na poti od doma. B o 1 o g n a ! Mesto s svojimi značilnimi arkadami, rajskim hladom v svojih cerkvah, z znamenito univerzo in pinakoteko in tako dalje in pa z najinim ponesrečeno izbranim italijanskim kosilom: «a la carte» v splošno veselje abonentov v «Diani«. — O, sinjore Giuseppe! Vero na! Italijanski Salzburg. V veronski areni «11 trovatore«, kjer je pri trubadurjevi podoknici svetila luna kar z neba, prav tista luna, ki je svetila tudi Romeju in Juliji tam v stranski ulici Verone. Čeprav je bila predstava v areni, torej v odprtem prostoru, je bilo vendar vroče in so prodajalci limonade delali sijajne kupčije, saj je bilo pri predstavi okrog trideset tisoč ljudi. Ko je zmanjkalo košar za razna-šanje steklenic, so neugnani prodajalci zatlačili steklenice kar v nedrja. Limonada v taki ledenici kajpak da ni ostala ledenomrzla, zlasti v tisti partiji ne, ko je moral prodajalec med podoknico, ki jo je trubadur dvakrat ponavljal, nepremično stati. Ako bi se bil namreč le količkaj premcknil, bi bile steklenice za-žvenketale, in ljudje, zamaknjeni v sceno, bi ga bili v razburjenosti vrgli kar čez zid na trg. Benetke! Lido! Pribežališče lepih pižam! In med temi pižamami sta dve mladi, močno naličkani kopalki govorili med seboj slovensko. Gotovo sta bili prepričani, da ju nihče ne razume. O, in kako smo se smejali s Poljaki, ko smo šele po dolgem češkem razgovoru spoznali, da ni nihče izmed nas Čeh. Prijeten intermezzo so bili veseli neapelski študenti, ki so praznovali promocijo svojega tovariša itd. To je nekaj iz filma letošnjega potovanja. Ker nisva mogli prinesti drugih odpustkov, sva, da ne bo nobene zamere, prinesli dve steklenici svežega zraka, in sicer za naše znance planince steklenico redkega z Matterhorna, za druge pa gostega, z vonjem oleandrov nasičenega, iz Rima. Pa res, brez zamere! počitnice* frfapoda ftišlcucia Stari Smolec, sluga na davkariji, se je tisto jutro neizmerno začudil. Pismo, privatno pismo za gospoda Piškurja je prišlo, in ne po pomoti pismonoše. Naslovljeno je bilo na urad. Tega se ni spominjal Smolec, že kar je opravljal svojo službo. Pač, takrat ko je bil gospod Piškur še mlad, ko je komaj nastopil službo na davkariji in je začel premišljati, da bi ustvaril svoj dom, so časih prihajala rožnata pisemca na njegov naslov. In takrat jih je moral vselej skriti v svoj žep in jih potem na samem izročiti gospodu Piškurju. «Pismo je prišlo za vass>, je vselej prav skrivnostno rekel, in gospodu Piškurju se je zjasnil obraz. «Nate desetico*, je dejal vsaki-krat in mu stisnil novec v dlan. «Da bo za četrtinko. Pa drugič tudi spravite pismo.» O, kako dolgo je že tega. Kako tečejo leta. Potem pa se je nekoč v predpustu gospod Piškur oženil in pisma so nehala prihajati, kakor bi bil odrezal. Deset, enajst let bo že tega. Vsak dan je prihajal gospod Piškur v urad natanko kakor švicarska ura. Nič se ni pri njem v življenju izpremenilo. Časih ga je srečal kje zunaj mesta, ko se je izprehajal s svojo ženo in sinom, ki je moral hoditi že v drugi ali tretji razred. Žena je bila drobna kakor trlica in prav moderno se je zmeraj nosila. Videlo se je, da gospod Piškur nanjo dosti da. Da, govorili so celo, da je še zmeraj vanjo zaljubljen, kakor je bil prvi dan. Zdaj pa je iznenada prišlo v pisarno pismo na gospoda Piškurja, podobno pismot kakršna so prihajala pred leti, le z drugo pisavo. «Tu nekaj ne bo V redu», si je mislil Smolec in zmajeval z glavo. Kako je pogledoval gospoda Piškurja, ko mu je pismo izročil. Res, gospodu davkarju se je zjasnil obraz, ko ga je začel brati. Kar raz-lezel se mu je. Tako iznenaden je moral biti, da je še Smolcu pozabil dati za četrt vina. «Nekaj se pleten, si je rekel Smolec. «Ali je zdaj — na stara leta znorel?* ■k Da, res se je nekaj pletlo, toda znorel gospod Piškur na stara leta ni. Eden izmed njegovih prijateljev, ki se je pred kratkim mudil v mestu, ga je povabil, naj pride za kakšen teden ali štirinajst dni k njemu na kmete. Kolikokrat je že gospod Piškur sanjaril o življenju na kmetih. Kolikokrat si je sredi mestnega prahu zaželel sence na sadnem vrtu za kmečko hišo ali sence v gostem gozdu na mahu. Toda vsako leto, kadar se je približalo poletje in z njim čas dopusta, je moral ves žalosten preložiti potovanje na naslednje leto. Taka potovanja so draga, zlasti še v troje. Zdaj pa ga prijatelj vabi k sebi in mu še posebej piše, naj si zaradi stroškov ne dela skrbi, ker bo imel pri njem prijetno sobo in hrano tudi. Gospod Piškur je v duhu videl, kako se uresničujejo njegove skrite želje, ki jih je zbujal že deset let. Kakšna zmeda je bila šele doma! Sin še ni bil nikoli na kmetih in je vneto povpraševal, kako je tam. Žena je tožila, da nima nove obleke, da bo treba še tega ali onega. Gospod Piškur jo je kar debelo gledal. Zdaj, ko se je njuna želja tako nepričakovano uresničila, pa misli na obleko in podobno. Toda ker je bil vajen molčati, je molčal. No, in potem so se štirinajst dni pripravljali in preudarjali, kako bo na kmetih, dokler ni prišel dan, ko je gospod Piškur nastopil svoj letni dopust. • Zjutraj so sedli na gorenjski vlak. Gospod Piškur je bil otovorjen kakor bi potovali najmanj v Ameriko. In še velik koveeg, poln vseh potrebnih in nepotrebnih reči, je pripeljal postrežček za njimi. To je bilo še iskanja in povpraševanja, preden je vlak potegnil. Sinko je sedel pri oknu in zijal ven. Seveda je kaj kmalu dobil drobec v oko, in preden ga je gospod Piškur z robcem in svojimi debelimi prsti spravil iz očesa, je minilo precej časa. In brez besed tudi ni šlo. Tistih besed, ki so sol vsakega zakona. Dobro, da vožnja z vlakom ni bila dolga. Sicer je le malo manjkalo, da ni gospod Piškur ostal na vlaku, toliko so imeli dela s pospravljanjem prtljage, toda naposled so le vsi stali na peronu in gledali za vlakom, ki je izginjal za ovinkom. Šele potem se je gospod Piškur ozrl okoli in pogledal, ali jih kdo ne čaka. Nihče. Nikjer ni bilo nobenega človeka, kaj šele voza. Vprašal je uslužbenca na postaji, kako daleč je do Podgore, kamor so bili namenjeni. «Tri ure ali štiri, kakor boste hodili*, je dobil v odgovor. Gospoda Piškurja je vzlic poletni vročini kar zazeblo. Tri ure ali štiri! In nikjer voza! Tudi gospe Piškurjevi ni bilo preveč toplo pri srcu. Saj si lahko mislite! «Voz bi bil pa tvoj prijatelj lahko poslal«, je užaljeno rekla. Saj bi ji bil mož povedal, da prijatelju ni sporočil, s katerim vlakom in kateri dan pride, toda bal se je, da ga ne bi potem obsula ploha očitkov, in rajši je molčal. Zunaj so vprašali za pot in star, naglušen starec jim je vse natanko povedal. Potem so se odpravili. Veliki kovčeg so morali seveda pustiti na postaji, čeprav je gospa Piškur-jeva prav neprijazno gledala moža. «Najprej na levo, potem na desno v stran», tako je povedal stari oča-nec. In tako so tudi šli. In hodili so že tri ure, toda nobena vas, ki so šli skozi njoi ni bila Podgora. Gospod Piškur še nikoli ni tako vneto gledal napisnih tablic na hišah. «Tamle bo!* je potem vzkliknil, ko se je iznenada pokazal za ovinkom visok cerkveni zvonik. Toda kakor je pred rajem z ognjenim mečem stražil angel vhod, tako nekako je bilo tudi pred Podgoro, ki so vsi trije po njej tako hrepeneli. Toda stražnik ni bil angel, ampak velika krava ali vol ali bik — Piškurjevi se na te vrste živali niso dobro spoznali — ki je stal sredi ceste in jih ni pustil mimo. Kamor so se obrnili, zmeraj je krenila tudi žival tja in ni se dala pregovoriti, da bi se umaknila. Šele ko se je naposled gospod Piškur opogumil in začel žival poditi s palico, se je vdala in užaljena zavila stran. cZdaj pa vprašaj prvega, ki ga srečamo, ali bomo morali še dolgo hoditi. Kar ne morem verjeti, da bi bili že res v Podgori, tako dolgo jo že čakam.* «Gos nestrpna!* je v mislili ušlo gospodu Piškurju, toda takoj se je skesal te grde besede. Uboga ženica, saj mora biti res izmučena. In fantek tudi. Kar opoteka se že, ko siro-maček ni vajen hoje ... merilo se je začudil, ko je moral slišati, da njegovega prijatelja ni v tej vasi. «1, saj smo v Podgori, ali ne?* je skoraj užaljeno in nestrpno rekel gospod Piškur. «Kje pa! V Podborju! Podgora je precej daleč odtod.» Gospodu Piškurju je zaprlo sapo. «Ali je še daleč odtod?* je naposled izdavil iz sebe. •«V drugi dolini. Nazaj na postajo boste morali iti in potem v nasprotno smer.* Gospoda Piškurja se je polotil občutek, da se svet pod njim podira. Zdelo se mu je, da ni prav slišal in razumel, še bliže je stopil. «Ali... ali je res?* «1, seveda. Nazaj boste morali.* Tedaj pa se je menda kravi, ki je dotlej potrpežljivo čakala, zazdelo, da je pogovor že dovolj dolgo trajal. Zamahnila je z repom in oplazila gospoda Piškurja po glavi, da mu je odletel klobuk. Siromak se je opotekel iz hleva. Kaj naj vam še povem? Kako je žena gospoda Piškurja sprejela? Ne, to bi bilo prehudo. Omenili bomo le, da so še tisti večer prišli vsi trije nazaj na postajo in da so bili z zadnjim vlakom že v mestu. Prijatelj gospoda Piškurja je dobil drugi dan pismo, da ne bo nikogar na počitnice. In gospod Piškur še nikoli ni tako težko čakal konca svojega dopusta kakor tisto leto. In res se je izza ovinka prikazal obložen voz. Gospod Piškur je zajel sapo, da bi voznika ogovoril. Toda toliko da mu ni prišlo slabo. In gospe tudi, in fantku tudi. Stisnili so nosove in preden so se zavedeli, je bil voz — z gnojem že za njimi. Možak na njem se je za njimi ozrl in se jim zasmejal. Potem so le prišli do vasi. V prvo hišo je zavil gospod Piškur, da bi vprašal po svojem prijatelju. Naposled je le v hlevu odkril gospodarja, ki je molzel. «Dober dan, oče*, mu je rekel. «Bogdaj dobrega! Kaj bi pa radi?* In gospod Piškur je povedal vse, kar mu je težilo srce. Toda nciz- Koristi potovanja za mladino Kako mali filozofi razmišljajo o slikah, ki se pomikajo pred njimi! Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor videl tujih ni ljudi. Levstik. Mali Branko je šel na počitnice s svojo mamo. Potovala sta z železnico v Dalmacijo. Branko je kar naprej stal ob oknu, gledal in večkrat povprašal svojo mamico, kaj je to, kaj je ono. Izpočetka mu je ona še odgovarjala, potem se je pa hitro naveličala in rekla malemu, naj sede «Glej no, mama, tamle se pa vidi nekaj zanimivega! Kaj pa je to?> na drugo stran kupeja in naj bo lepo na miru. Branko je nekaj časa tako sedel, potem je pa lepo zadremal in zaspal. Ko se je vrnil domov, ga je očka radovedno vprašal: — No, Brankec, kaj si pa vse videl na poti? — I, videl sem... videl sem trav-like, nekakšne gozdove in morje. — Samo to si videl? In dasi je oče še naprej izpraševal sinka, kaj je vse še videl na potu, je navsezadnje spoznal, da ni nič videl. Preprost oče je lahko ravnodušen ob takšni ugotovitvi, toda očetu, ki malo pozna pedagogiko, pa le mora biti žal, da je bila zamujena redka priložnost, ko bi bil otrok lahko kaj zvedel in se kaj naučil. Vsak človek ve, da je potovanje najboljša šola, zadnji čas pa so spoznali, da ta šola posebno blagodejno dejstvuje na otroško dušo. Sodobni pedagogi priporočajo roditeljem in učiteljem, da gredo z otroki kolikor mogoče pogostokrat na potovanja pa da naj bodo pri tem kar najbolj potrpežljivi in obzirni. Nikakor pa ne gre, da otrok kaj zagleda, pa potem sam o tem razmišlja. Če roditelji niso obzirni, se ne zgodi redko, da prinese otrok neverjetno smešne in nepravilne dojme s potovanja. Profesor dr. Rene Mureau iz Pariza je obelodanil nekaj statističnih podatkov o uspehih otro- škega potovanja, kjer omenja tudi tale primer: Gospod Alfred Rone je poslal svoja dva sinka s svojo sestro v Provengo. Ondi naj bi si bila otroka ogledala nekaj zgodovinskih znamenitosti, zlasti pa življenje kmetiškega prebivalstva, ki ga doslej sploh nista poznala. Ko sta se pa otroka vrnila, je očeta kar neprijetno dirnilo, ko sta jela pripovedovati: — Uh, kakšni so tisti tvoji kmetje! je rekel eden izmed njiju. To so ti pravi pritlikavci ali pa še manjši od njih. Jaz bi se bil rad malo poigral z njimi, pa je tetka rekla, da oni ne marajo za pariške otroke. Oče se je razburil. Vprašal je sestro, kaj sta le videla otroka, in ona mu je odgovorila, da sta res videla kmete na polju, ali ker so bili precej daleč od železnice, so se jima zdeli zelo majhni. Mimo tega je sestra priznala, da pozneje ni šla z njima v nobeno kmetiško hišo, in tako je ta impresija ostala v otrocih. Če ne povemo nič drugega kakor to, pravi dr. Mureau, si lahko misli- S kakšnim veseljem in navdušenjem stopajo oni v vlak in iz vlaka! mo, kako napačne pojme lahko dobe otroci, če jih pustimo, da si sami ustvarjajo sklepe o tem, kar vidijo v prirodi. Če pa potujemo z otroki in jim s preprosto besedo razložimo vse, kar vidijo in zapazijo, potem smo res lahko prijetno iznenadeni, ko vidimo, da so se otroci na potu marsikaj naučili, česar dotlej niso vedeli. Izkustva in statistika nas uče, da je treba z otroki kolikor mogoče veliko potovati, pustiti jih pa ne smemo nikoli samih, ampak le s starejšimi ljudmi, ki z ljubeznijo bede tako nad njih zdravjem kakor nad vsem tistim, kar duševno preživljajo na potu. -r- Strah pred samotnostjo Osamljene žene in dekleta se večkrat strašno boje samotnosti. Zavest, da so same, da so navezane zgolj nase in da nimajo nobene žive duše, jih kar pretresa, kadar premišljajo o svoji samotnosti. To ni nič čudnega. V svoji sobi ali pa v svojem stanovanju samevajo, same so s svojimi mislimi. Same morajo stanovati, same zase skrbeti, same jesti in piti. Ali je potem kaj čuda, če jim to jemlje dobro voljo in veselje do življenja? Če jih nobena reč na svetu le veseli? Ne marajo same ne v kino, ne v gledališče, ne na predavanje, ne v kavarno, na nobeno veselico, še na izprehod ne gredo rade same. Doma čeme in dolgčas jim cvili po vseh kotih. Takšne žene in dekleta so vse nesrečne. Sčasoma postanejo muhaste, otožne, večkrat celo zbole na živcih. Zato si ne moremo kaj, da bi takšnim osamljenim ženam in dekletom nujno ne svetovali, naj se nikar ne zaklepajo pred svetom. Gredo naj lepo med ljudi in se z njimi seznanijo. To pa ni mogoče, če tiče kar naprej doma med štirimi stenami. Na izprehodu, v mili naravi so ljudje veliko bolj iskreni in jih je laže spoznavati kakor v zaprtem prostoru. Zato naj takšne zapuščene ženske gredo pogostokrat na izprehod in naj ne gredo ponosno mimo druge takšne osamljene ženske, če nalete nanjo. Saj se ni treba vsiljevati, dovolj je nekaj malo besed, pa človek že vidi, ali se lahko pridruži ali ne. Po navadi je tako človek prijazno sprejet. Če pa ni, ni treba da bi se mu za malo zdelo ali pa da bi bil celo užaljen, zakaj prav tako so tudi ženske, ki so jih bridka izkustva pripravila do tega, da so najrajši same. Tista pa, ki nima nobenih dolžnosti in nobenega poklica, pa ima kaj denarja ali pa veliko prostega časa. naj pomaga pri tem ali onem človekoljubnem društvu. Ali pa naj pomaga na ta ali oni način siromašnim in bolnim ženam s tem, da jih pri delu razbremeni, če jim že ne more pomagati z denarjem. Poskrbi naj tako ali drugače za otroke, katerih matere so bolne ali pa bolehne. Pomaga naj, kjerkoli more, in tako bo tudi človeštvu koristila. Dandanes živimo v dobi skupnosti. Vsakdo pomagaj svojemu bližnjemu, kjer in kadar more, kakor ve in zna. Prav nič ni potemtakem potrebno, da bi životaril človek sam, da bi ga izprehajala bojazen pred samoto, tla bi premišljal in razglabljal in da bi ne imel poguma, da bi šel med ljudi, četudi nima znancev in prijateljev. Tista, ki ima toliko moči, da se iz-preobrne, kmalu ne bo občutila nobene samote več, tudi če je sama. K. Kritika mode Vsako besedo je treba izpregovo-riti, čeprav je časih neprijetno. Moda je lepa, toda dosti žena jo narobe razume. Kdor hodi z odprtimi očmi po ulicah, se ne bo mogel ubraniti dojma, da je moderna ženska preveč širokih pleč. Saj je ta moda prav prikupna, le majhne ali pa zelo vitke žene naj jo puste, ker bo to njim samim v prid. Prav nič ne pomaga, da poudarja ta moda ozkost bokov, celotna slika bo kazala nepravilno linijo. In ker ima moda vse polno odtenkov, bo vsaka žena lahko po^ grešila ta široka pleča ali pa jih zamenjala s kakšno podobno varianto. Tudi moderen klobuk zasluži kritiko. Glava postane časih dosti previsoka in čudno izoblikovana. Čepica sili pogosto preveč na čelo in dela obraz preširok. Težko se je res spretno ogniti vsem tem nevarnostim, če hočemo slepo drveti za modo. Pametna žena, ki ima še kaj svoje volje, pa bo nosila samo to, kar ji res pristoji. V zvezdah je zapisano . . . Od 2 4. julija do 2 3. avgusta v znamenju leva rojeni ljudje so pogumni, polni življenjske moči in mogočnega vpliva na svojega bližnjega. Radodarni do pretiranosti, ljubeznivi in nagle jeze, toda vedno pripravljeni pozabiti in odpustiti storjeno jim krivico. Luč, toplota in barve so jim življenjska potreba. Ljubijo vedro družbo in veselo godbo. V srcu nosijo trajno hrepenenje in težnjo po vzvišenih ciljih. Za kupčijo nimajo smisla in ne dosežejo v njej nobenega uspeha, umetnost jim je bližja. Sedaj gremo! Platno, ki je prišlo v modo šele pred dvema letoma, se jq sedaj že usidralo med modno blago, in ker moda preoblikuje vse, tudi platna ni mogla pustiti pri miru. Prvo sezono platna so se šivali kostumi in obleke samo iz debelega domačega platna, letos ga pa dobite v modnih trgovinah že v raznih debelostih, pa ne samo to, dobi se tudi barvasto in vzorčasto, tke se pa tudi že vozlasto, ki ima videz volnenega blaga. Platna ni bilo težko uvesti, saj ima vse polno dobrih lastnosti in še celo več takih, kakršnih nima drugo blago, primerno za letne obleke. Katero blago se pa lepše pere kakor platno? Čim bolj ga peremo, tem lepše je. Ker se platno ne prijema kože, je platnena obleka tudi prav prijetno hladna. Posebno dobra lastnost platna je pa tudi njegova razmeroma nizka cena. Ker ima platno, zlasti modno, toliko dobrih lastnosti, se šiva iz njega vse. Iz debelega platna nosimo različne plašče, paletoje in kostume. Platnen plašč je primeren za potovanje in za kopališče. Platneni paleto lahko oblečeš skoraj k vsaki obleki in skoraj ni ne kraja in ne časa, kamor bi ne mogla poleti v platneni obleki. Kakšni pa so ti platneni plašči? Izrazito športni plašči, ki imajo včasih kar po štiri žepe, se šivajo iz kariranega platna. Imajo nizke, stoječe ovratnike, široke reverje in so prepasani s širokimi usnjenimi pasovi, ki se zapenjajo z apartnimi zaponkami. K takemu plašču moraš pokriti širok slamnik, velik klobu-činast klobuk z zavihanimi krajevci ali pa klobuk iz platna, ki ima široke krajevce, prešite na stroj. Drugi plašči iz platna so zopet brez rokavov in imajo namesto ovratnika kratek kep. Zapenjajo se na en sam gumb pri vratu. Platneni komplet s paletojem ali platneni kostum, dopolnjen z velikim slamnikom ali klobučinastim klobukom in belimi čevlji, je bolj primieren za mesto, zlasti za vsak dan, kakor pa lahke svilene obleke. Prijetno se boste počutili v platneni obleki tudi na počitnicah, bodisi na kmetih, v kopališču ali pri morju. Platno je primerno tudi za domače, delovne, dekliške in otroške obleke. ^ Da pa niso platnene obleke dolgočasne, jih poživimo z barvastimi gumbi, pasovi, zaponkami in šali, platnen kostum pa z živahno svileno bluzo. Zlasti učinkovite so bele svilene bluze s krepkimi rdečimi in modrimi pikami. še pikčast šal, in učinka je dovolj. Mimo platna se šivajo letni kostumi tudi iz lahkih volnenih svetlih krepov v pastelnih barvah, h katerim se prav lepo podajo lahke bluze s kratkimi rokavi. K svetlobarvnemu kostumu skoraj najrajši oblečemo belo bluzo in sploh bela dopolnila, kakor na primer: klobuk ali slamnik, čevlje, ročno torbico in rokavice. Bluze k letnim kostumom se šivajo iz pralne svile, žoržeta, krepa, pikeja in platna. Letošnje bluze segajo ali do pasu in se oblečejo pod krilo ali pa imajo kratke podaljške. Bluze s podaljški se oblečejo čez krilo in prepašejo z ozkim pasom, ki je narejen iz enakega blaga, kakor je krilo ali kostum. Ker je treba take bluze dosti prati in likati, morajo biti kar najbolj preprosto sešite. Okrašene so z barvasto vezanko, z velikim gumbom iz biserne matice, ki ima tako velike luknjice, da se potegne skozi nje vrvica ali trak, ki se potem prišije, z žabo jem ali pa z žepkom. Ovratniki so ponajvečkrat majhni. V modnih žurnalih opažamo tuintam zopet mornariške ovratnike. Če je bluza brez ovratnika, ima majhen vratni izrez. Letne obleke za popoldan in zvečer se prav dosti šivajo iz vzorčastega blaga (imprime), in sicer iz organdija, žoržeta, krepa in etamina. Iz vzorčasto potiskane svile se šivajo poletni kostumi. Najbolj primerna za kostume je svila s temno osnovo in drobnim vzorčkom. Iz vzorčastega blaga pa se ne šivajo samo obleke in kostumi, marveč tudi razni okraski. Tako na primer vidimo večkrat kostum iz enobarvnega blaga, ki ima reveirje iz vzorčastega blaga. Zraven se nosi klobuk, ki ima spodnji del krajevcev ali pa petljo iz enakega blaga, kakor je okrasek. Iz enakega blaga kakor reverji, je sešita tudi bluza k takemu kostumu. Iz vzorčastega krepa se šivajo kompleti s tri četrti dolgimi plašči. Ker je vzorčasto blago že samo na sebi dekorativno, je treba pri izbiranju paziti na vzorec in pa na to, da je kroj kar najbolj preprost. Obleka iz svetlega blaga z velikimi vzorci je primerna za vitke in visoke, za vse druge je pa boljše, ako si izberejo temnejše blago, če pa že hočejo imeti svetlo, le z drobnim cvetnim vzorcem ali 9 pikami. Letos je najbolj moderno vzorčasto blago v modri barvi v vseh odtenkih, kombinirano s temnejšim ali svetlejšim odtenkom, potem črnobelo in črnosivo, ki je primerno za dame, ki hočejo imeti solidno obleko. Blago z velikimi cveti pa je primerno le za večerne obleke. Za tenis se nosijo ponajveč obleke iz platna ali pa kompleti, sestavljeni iz navadnega športnega ali hlačnega krila, bluze ali pa na roko pletenega pulovra in kratkega jopiča v videzu telovnika. Poletni klobuki in slamniki imajo ponajveč zelo široke krajevce in nizke tulce. Prav dosti se vidi slamnikov panama, klobuki pa so iz tila, organdija, platna in iz raznih modnih pletiv in tkanin. Zelo koketni so klobuki, ki imajo tulce iz tako redkih tkanin, da silijo skozi nje lasje. Na slamnikih panama se dosti svetijo pološčeni svileni trakovi, medtem ko vidimo na drugih slamnikih cvetje. Čevlji so skoraj vsi izrezani, nekateri bolj, drugi manj. Jermenčkov skoraj ne vidimo v novih kolekcijah. Novost so športni čevlji iz svinjskega usnja. Da so čevljarji postali taki umetniki v izmišljanju in izdelovanju čevljev in sandal, bi jim človek skoraj ne prisodil. Toliko fantazije je v letošnjih novostih. Gotovo vam jaz ne povem prva, da so letos moderne damske nogavice dokolenke, ki imajo zgoraj v robu vdelan prožni trak. Posebno zadovoljne so z njimi tiste, ki nimajo rade pasov. Ker se zdi, da bodo ostale, jih izdelujejo že prav tako v vseh modnih barvah in vzorcih kakor dolge nogavice. Dobe se navadne pletene, pa tudi luk-njičaste in črtaste, ki na rede vitko nogo, Praktična dekliška obleka, sešita iz črtastega pralnega blaga. Krilo, ki je sicer gladko, je ob straneh razširjeno z gubami. K taki obleki se prav lepo poda kratek jopič iz gladkega blaga, ki je spredaj odprt tako, da je videti obleko. Poletna obleka iz kariranega platna. Krilo, ki je sicer gladko, ima spredaj prišito široko, o globoke gube položeno volano. Poletna obleka, sestavljena iz bluze, ki je skvačkana iz volne, in iz športnega krila, ki ima zarezane žepe. Krilo je sešito iz belega volnenega blaga. Popoldanska obleka, kombinirana iz svetlo-in temnozelenega svilenega krepa. Petlja je iz loičene svile. Poletna obleka, kombinirana iz črtastega in enobarvnega platna. Iz enakega blaga, kakor je žiootek, so tudi zapestniki pri rokavicah in trak na slamniku. Za vroče dn Preprosta poletna obleka, krojena kimono. Sešita je iz žoržeta z velikim cvetnim vzorcem. Poletna obleka iz črtastega platna, okrašena z velikimi lesenimi gumbi v barvi črt. Poletna popoldanska obleka, sešita iz bele lahke svile z velikimi pikami. Pas je narejen iz črne pološčene svile. Elegantna bluza, sešita iz modro-belo pikčaste svile. Desni prednji del je široko prekrižan čez levega in pridržan ob strani z veliko petljo. Preprosta poletna bluza, sešita iz vzorčaste pralne sDile. Rokavi so krojeni kimono. Obleka za tenis, kombinirana iz životka brez rokavov, ki je sešit iz črtastega džersija ali pa platna, iti iz krila iz belega platna. Da je krilo dovolj široko, ima ob strani vstavljene globoke gube. Poletna obleka iz pralne svile. Krilo je zadaj gladko, ob strani pa ima vstavljene gube. Zjutraj vesela, ko trenira šport, i N. --- kadar kace P« vodi, kari, , :—z°pet Se P"Poinoma 2a Je"a »nsta, n^ovanadok -oje JepQ dech^heureJ tOV:EU^ Creme ^edio. ELIDA I UjLM~- Creme de chaque heure Proti nahodu in kataru se je izkazala kot zelo dobro sredstvo — čebula. Čebulo razrežemo na štiri dele in jo dušimo s kandiranim sladkorjem. Vsaki dve uri vzamemo žličko soka, ki ga tako dobimo. Sok spravimo v zaprte kozarce. Kako naj damo otroku odvajalno sredstvo. Kot odvajalno sredstvo služi še zmeraj najbolje ricinovo olje, ker ne draži debelega črevesa kakor razna druga sredstva. Toda gosto, oljnato tekočino otroci skoraj zmeraj odklanjajo. Upira se jim in ne morejo je popiti. Zato jim jo je treba dati v drugi obliki. Steklenico z rici-novim oljem postavimo v precej vročo vodo, kjer se zredči. Potem ga zlijemo običajno mero v skodelico sladke kave. Otrok najbrže sploh ne bo opazil, da pije zasovraženo olje. Tudi odrasli naj poizkusijo vzeti olje na ta način, če se jim drugače upira. Razpokane ustnice. Nekaterim ljudem ustnice pri naj-pianjši razliki v temperaturi kaj (rade razpokajo. To pa se da prepre- čiti na ta način, da ustnice utrdimo. Zlasti moramo paziti, da jih ne bomo zmeraj z jezikom oblizovali. Tudi premočne ustne vode niso dobre. Prav je, če namažemo ustnice ponoči z lOodstotno cinkovo-bizmutovo ma-žo, podnevi pa z brezbarvno mastno pomado za ustnice. IIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIINIIMIIIIII Kako odstranimo majhne lepotne napake. Neznatnih neenakomernosti, ki jih dostikrat opazimo na obrazu ali pa kje drugje na telesu, ne smemo zmeraj šteti med lepotne napake. Pogosto take napake že podčrtajo izrazitost obraza in mu dajejo nekakšno privlačnost. Časih so komaj opazne in počasi same od sebe izginejo, če se zaradi njih preveč ne vznemirjamo. Nekatere ženske pa so take, da jim vsaka najmanjša lepotna napaka vzame vso samozavest. Ovira jih v tolikšni meri, da je prava življenjska motnja. Neka zelo izobražena gospodična je pripovedovala, da samo zaradi svojih mastnih las ni dobila službe, ki je bila kakor nalašč zanjo. «Kako je to mogoče?* so se vsi čudili. «Saj vendar lasje niso vse!» Ne, lasje niso vse. Gospodično, ki je iskala službo, so poklicali, naj se pride predstavit. Pri tej priložnosti so ji dali nalogo, ki bi jo bila drugače zmeraj igraje rešila. Pri delu jo je motil klobuk, sneti pa ga ni hotela zaradi svojih kuštravih, mastnih las. In oboje jo je taJco zmedlo, da ni rešila naloge, ki je bila za njeno znanje prava igrača. Toda tega ji ne moremo zameriti. Odvisnost od zunanjih stvari je vsakomur znana in tudi veliki, slavni ljudje so že kaj podobnega doživeli. Svetovno znani pevec Caruso je bil nekega dne na odru izžvižgan. Vzrok? Na nosu je imel neznaten mozoljček in ta ga je tako motil, da ni mogel dobro peti. Obupati pa zaradi takšnih navideznih malenkosti tudi ni treba. Za vsako lepotno napako imamo primerna zdravila. Samo poznati jih je treba in pravilno uporabljati. Tu naj navedemo nekaj nasvetov: Velike znoj niče. Kjerkoli se pojavijo, povsod so nadležne in grde. Če jih hočemo odpraviti, nam je najprej treba obilo potrpežljivosti. Koža mora imeti dovolj časa, da se lahko popravi. Obraz namažemo zvečer z mastjo, zju- Hodov fyce>de> uo počitnice, ne pozabite na svojo garderobo. Med tujci je veliko kritičnih ljudi, ki bodo ocenjevali Vašo toaleto. Zato si pred odpotovanjem oglejte našo veliko izbiro. Našli boste po svojem okusu vse, kar potrebujete za elegantno postavo. Drago Gorup & Co., Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 16/1. Hiša Del. tisk. (Bamberg). Telefon 32-33. traj pa obrišemo z vodo in dvema deloma posebne vode za obraz. Potem denemo v skodelico nekaj zelo mrzle vode in ji dodamo za noževo konico galuna. V to raztopino pomočimo košček bombaža (vate), ga iztisnemo in položimo na kožo, kjer so velike znojnice. Na koži ga pustimo nekaj minut. Potem denemo čez obraz obkladek, namočen v vodi, ki smo ji dodali malo kisa. Voda naj bo toliko hladna, kolikor obraz prenese. Poleti, ko se znojnice najrajši razširijo, uporabljaj mo namestu vode led. Koščke ledu zavijemo v platneno cunjo in jo uporabimo za obkladek. To napravimo vsak teden trikrat. Uvela, nagubana koža okoli oči. Njen nastanek preprečimo prav lahko, odpravimo jo pa težje. Toda če jo začnemo zdraviti takoj, ko se pokaže, uspeh ne bo izostal. Koža se naguba in uvene, ker ne delujejo več lojnice, ki ji dovajajo maščobo. Zato ji moramo maščobo umetno priskrbeti. Nikoli ne smemo take kože masirati, ker se nam bo potem še bolj nagubala. Pač pa jo negujmo z naslednjo pasto, ki jo lahko sami pripravimo. Iz nekaj kapljic mleka, citro-novega soka in malo moke napravimo kašo. S to kašo obložimo oči povsod tam, kjer se koža guba ali vene. Tam naj ostane, dokler se ne začne trditi. Potem jo rahlo obrišemo z mlačno vodo, ki smo ji dodali nekaj kapljic olja, s previdnim brisanjem s platneno cunjico pa odpravimo mastni lesk. Ce bomo kožo redno tako negovali, bo ta grda lepotna napaka kmalu izginila. Presuha, raskavakoža. Vode in mila ne smemo preveč uporabljati. Preden gremo spat, očistimo kožo 7 mastjo, zjutraj pa jo rahlo na-mastimo in napudramo, da jo varujemo pred mrazom in vročino. Pozabiti ne smemo, da je zunanjost kože zmeraj v zvezi s prehrano. Zato moramo hrano izpremeniti. Svetli lasje p o t e m n e. To vsakdo dobro ve. Ce je otrok imel zlate lase, je v sedem- najstem, osemnajstem letu navadno že temnolas. Tista lepa platinasta barva las, ki je v modi, je le malokdaj prirodna. Vsi lasje imajo namreč dostikrat nezaželeno lastnost, da sčasoma potemne. Da jih brez umetnih sredstev (vodikovega superoksida in salmiaka) ohranimo svetle, jih je treba redno umivati s kamiličnim čajem. Tudi prehrana ni brez učinka na barvo las. Človek bi mislil, da ie uživanje sadja, zelenjave in mleka priporočljivo za tiste, ki bi radi imeli svetle lase, pa je prav narobe. Hrana, ki vsebuje obilo masti, meso, olje, kruh in podobno pospešujejo svetlost las. Prav tako tudi pogosto umivanje glave in sušenje las na solncu. Preobilno potenje ni znak zdravja, kakor misli dosti ljudi, pa tudi ne znak bolezni, razen če je to ugotovil zdravnik. Pač pa postane potenje rok lahko velika nadlega. In čim bolj se tak človek boji, tem bolj se mu roke pote. Dobro sredstvo za preprečen je potenja rok je formalinov špirit, ki ga dobimo v vsaki lekarni ali drogeriji. Po umivanju rok zlijemo v dlani nekaj kapljic tega špirita in si roke ma-nemo, da se na njih posuši. Tako bo potenje prav hitro izginilo, navadno že v nekaj dneh. Tudi mnenje, da preprečevanje potenja škoduje zdravju, je napačno. Res izostane pri hudem obolenju ledvic potenje, toda narobe se nikoli ne zgodi. Tudi pri potenju pod pazduho pomaga formalinov špirit, ker kožo nekako ustroji ln prepreči čezmerno delovanje znojnic. Seveda mora biti razredčen. Predebele roke od komolca navzgor so lepotna napaka, ki jo le počasi lahko odpravimo, zlasti Če je koža na rokah razen tega še rdeča in hrapava. Roke namažemo z oljem in nesoljeno mastjo, preden gremo v posteljo, in jih močno masiramo. Zjutraj ota-remo roko z mokro ščetjo, in sicer od komolca navzgor. Potem jih posušimo z otiračo (frotirko). MS« 1 t „o °*r8ZU A Poročile so se naročnice: gospodična Komavlijeva z gospodom Mihaelom Butlno iz Beograda, gospodična Lucljeva z gospodom Alojzijem Cmorom z Ore-hovskega vrha pri Gornji Radgoni in gospodična Tončka Zorkova z gospodom Franjom Slemenškom lz Radlzla' Iskreno čestitamo! Ko si roke namastimo, moramo počakati, da se mast vpije v kožo. To se navadno zgodi že po nekaj minutah. Šele takrat oblecimo nočno perilo, ker bi se sicer preveč umazalo. Debele gležnje nanoga h odpravimo uspešno z obkladki, ki smo jih namočili v mrzli slani vodi, in s tesnimi povoji. fl-K Ie Vt D€ mo Ne nosi glave previsoko! Da moramo znance pozdravljati, ve vsakdo. Kdaj pa je treba pozdraviti neznane ljudi? Kadar tako na-nesejo okoliščine. Če v hiši, kjer stanujete, na hodniku koga srečate, ne bežite mimo njega, kakor bi bil dim. Prijazno je treba pozdraviti, kadar stopite v svoj oddelek v vlaku, čeprav bi najrajši videli, da bi vsi sopotniki kar izginili. Tudi če stopite v kakšno čakalnico, morate pozdraviti. Menda ni treba še posebej povedati, da je treba pozdraviti vse tiste, ki jih pozdravi vaš spremljevalec. Kdaj spredaj, kdaj zadaj? V gostilno ali restavrant stopi prvi gospod in sname klobuk. Potem poišče pripravno mizo in odvede svojo spremljevalko tja. Po stopnicah, gor ali dol, gre najprej gospod. Drugje pa daje dami prednost. V avto stopi on drugi in prvi izstopi, da lahko pomaga dami. Kdaj na desni, kdaj na levi? Častno mesto za dame in višje ljudi je desnica. Na ozkih hodnikih pa prepustimo dami boljšo pot in stopimo, če je treba, tudi na cesto. Ali vas smem seznaniti? Gospodje se med seboj seznanjajo s prikloni in s tem, da razločno povedo svoje ime. Dame in višje osebnosti predstavljajo drugi. Mlajši človek se mora prvi starejšemu predstaviti. Predstavlja se stoje, le dame obsede. M. F.: Razstava pogrnjenih miz v Mladiki Lepo pogrnjene mize! Lansko leto so nam jih prav lepo pogrnili vrtnarji, letos maja meseca pa sem si jih ogledala v Mladiki ob sklepu ser-virnega tečaja, ki ga je priredila gospodinjska šola pod vodstvom gospe ravnateljice Zemljanove in strokovnega učitelja g. Klaska. Vrtnarji so okrasili mize silno slavnostno, saj krasimo s cvetjem res samo slavnostne mize, dasi radi postavimo vazo s cvetjem na mizo tudi vsak dan. Na tej razstavi v Mladiki smo videli slavnostne mize, hkrati pa tudi okusne, preprosto prirejene mize za vsak dan. Tako na primer bogati angleški, okusni dunajski in švedski zajtrk ter prijazni slovenski predjužnik, serviran na mizici, pogrnjeni z mičnim belim prtom, izvezenim v narodnih motivih. Lovska miza je bila pogrnjena z zeleno obrobljenim belim prtom, na katerem so bili razpostavljeni lovski krožniki, lovska keramika in lovski šopki. Treba ni bilo drugega kakor samo še veselih lovcev, da bi nas poučili, kako si pripravijo divjega petelina. Nasproti lovcem je bila žalostna miza švedske sedmine z aranžmajem iz organdija in svečniki, ki dajejo res kar mrtvaški videz. Pa nas je zopet presenetila s krasnim porcelanom in steklom bela svatbena miza, videli smo tudi pisano pustno mizo s šampanjcem, slanimi mandeljni, korijan-dolijem in konfetijem in pa veselo otroško mizo, pogrnjeno z belim prtom, obrobljenim z živahnim rdeč-kastorjavim robom. Okrašena je bila s svetlorožastim idealom večine otrok, s slikovito tortico. Na stolih so bili privezani pisani balončki, da si človek kar nehote predočuje med njimi še žareča lička in svetle oči srčno veselih otroških godovnikov ali praznovalcev rojstnega dne s svojimi gosti. Ob vhodu so bili razstavljeni najrazličnejši pribori, keramike, cvetje in vse, s čimer si krasimo naše mize, ko smo se na drugi strani lahko naslajali na dobrinah, zaradi katerih pogrinjamo mize. Ura je bila dvanajst in podvizala sem se domov, ker sem si s to razstavo razdražila svoje, sicer čisto pohlevne oči in skromni želodec. ; i m Boj proti nadležnim dlakam! Prav hitro lahko odstranite nadležne dlake na rokah in nogah, pod pazduho in na tilniku s kremo „Dulmin". Ta krema, kraljica vseh sredstev proti nadležnim dlakam, je bela, mehka, učinkuje pa zanesljivo, prijetno in je neškodljiva. V 3 do 5 minutah ste rešeni nadležnih dlak. DULMI Krema za odstranjevanje Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmacija d.d..Zagreb, Jukičeva ul. 12, kozmetični oddelek DR. M. ALBERSHEIM, FRANKFURT/M,- PARIŠ - LONDON J Nasveti za dom Rja na likalniku pusti na perilu madeža Rjo preprečiš s tem, da po vsaki uporabi likalnik namažeš z navadnim voskom in ga na suhem spraviš. Kadar ga boš spet potrebovala, ga dobro obriši. Svilene nogavice peri v mlačni vodi, ne pa v vroči, ker se svila skrči in izgubi lesk. Likaj jih z mlačnim železom ali pa sploh ne, da se svila ohrani. Ali so jajca sveža, doženeš najbolje, če jih deineš v zelo slano vodo. Če se jajce potopi na dno, je sveže, če pa plava na vrhu, je staro. Če preproga obledi, jo odrgni z navadnim sirovim kislim zeljem, potem pa še s soljo in jo dobro okrtači. Preproga bo potem kakor nova. Kozarec, ki ne poči. Če vlijemo v kozarec vročo vodo, bo skoraj vselej počil. Kozarci pa bodo postali za vročino odpornejši, če jih bomo deli v mrzlo vodo. To vodo skuhamo, da zavre, in pustimo, da se spet ohladi. Ves čas naj bo kozarec v vodi. Potem bomo lahko brez skrbi vlivali vanj vrelo vodo in ne bo nam počil. Obstoji samo eden Pyramidon_ in to tisti z Bayer-jevim križem@l Cena mu je sedaj znižena za 30%, pa je to najboljša prilika za vse one, ki ga še ne poznajo, da ga sedaj preizkusijo. Pyramidon pomaga gotovo pri vseh bolečinah, migreni in menstruacijskih tegobah. •.lupi«- t J. 2.(„b, 12. 0(1., j. rcgiilr. pod S. br. I3GS od 2. V. I*J4- Tifus prenašajo muhe Pazi: „FLIT" sedaj prijetneje diši! Premišljen pogovor. — Ali znaš ti molčati, Pavle? — Mar dvomiš o tem, Nace? — Posodi mi 1000 dinarjev, ampak prosim te, da tega nikomur ne poveš. — Ali pa znaš ti molčati, Nace? — Menda vendar! — Glej, da tudi ti nikomur ne poveš: ne enega dinarja nimam! * Zdravnik: «Ali ste se napili vode, kakor sem vam odredil, kadar sts bili žejni?* M. dni atel'e NEBOTIČNIK 6. nadstropje LJUBLJANA GAJEVA ULICA 1 Telefon številka 24-63 toda muhe zanesljivo uniči „FLIT" Kdo ve, odkod je prišla muha, ki je pravkar sedla na rob čaše, iz katere pijete? Morda je medtem sedela na izmečkih bolnika. Tako pride tifus v Vaš dom. Muhe zanesljivo uničite s «FLITOM». Zahtevajte izrecno «FLIT», ne zadovoljite se z imitacijami. «FLIT» ne maže obleke, ne zaves ali namiznih prtov. Zahtevajte rumeno ročko s črnim robom in s sliko vojaka. «FLIT» je originalen samo v zaprtih ročkah. Eleganca Točnost Solidnost Alkoholik: «Sem, gospod doktor, ampak meni je bilo vselej po vodi tako slabo, da sem moral piti malo žganja!* Nikarte se briti, spoštovana gospa! Narobe je, če si brijete nadležne dlake pod pazduho, na rokah in na nogah, ker tako se rodi iz enega zla — drugo. Dlake potem še hitreje rasejo. Poslušajte torej naš nasvet in uporabljajte proti nadležnim dlakam sredstvo za odpravo dlak «Dulmin». To kremo za odpravo dlak, ki v 3 do 5 minutah uniči vse te nadležne dlake in zavre, če jo pogosto uporabljate, nadaljnjo rast, proizvaja tvornica parfumerij dr. M. Albersheim. Naročnina u llat s krojno prilogo .n 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105—, za pol leta Din 54—, za Četrt leta Din 27—; za Ameriko ln Inozemstvo dolarjev 5-—; za Italijo Lit 50—. Posamezna Številka Din 5—, krojna priloga Din 2—, gospodinjska knjiga Din 80—. Deset broširanih Dia 60—. leposlovnih knjig Din 100—. Vezava teh knjig Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravnlStvo Rija PodkrajSkova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Rokopisi se ne vračajo. Tiska DelnlSka tiskarna, d. d. v Ljubljani predstavnik Miroslav AmbrožIČ. OSVEŽILO IN LEPOTO dosežete, če uporabljate preizkušene soli Isla. Za nego telesa: sol Isla iz chypre za kopanje. sol Isla iz igličevja za kopanje. Za intimno higieno: sol Isla za izpiranje. Zahtevajte vedno originalne soli Isla! Lepo vezana knjiga bodi kras knjižnice v Vašem d omu! Take vezave, od preprostih do najfinejših, Va m oskrbi Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/11. Zdravnik: «Daj, pokaži jezik!* Dečko: « Jezika pa ne pokažem!» Zdravnik: «Zakaj pa ne?» Dečko: cVčeraj sem ga pokazal papanu, pa me je počil po zobeh.* — Za šest dinarjev hrenovk, ampak takšnih, ki niso sveže. — Zakaj hočeš takšnih? — Zato, ker je ata rekel, da jih bom sam pojedel, če prinesem pokvarjene. * — Ne vem, kaj naj naredim, kn me tako zebe! Kaj naredite vi. kadar vam je mraz? — Jaz se takrat po navadi tresem. * Preiskovalni sodnik: «Ali ste bili že kdaj zaprti?* Obtoženec: