INTERVJU VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Petra Vanič | Pogovor z Jurijem Krpanom: poklici prihodnosti | str. 24 - 25 | 24 J urij Krpan je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Od leta 1995 je umetniški vodja Galerije Ka- pelica. Kot kurator in selektor je sode- loval na številnih doma čih in medna- rodnih festivalih; bil je organizator in umetniški vodja slovenskega paviljona na 50. beneškem bienalu (2003), pro- jekta Cosinus BRX v poslopju Evropske komisije v Bruslju (2005–2009), kurator U3 – petega Trienala sodobne slovenske umetnosti v Moderni Galeriji (2006), kurator najve čje intermedijske razsta- ve v Sloveniji Arzenal Depo 2K9 (2009) in Galerije Kapelica na Ars Electronica v Linzu (2008). Na tem festivalu je bil v letih 2010, 2013, 2015, 2016 in 2017 v žiriji za podro čje hibridne umetnosti. Leta 2014 je bil sokurator slovenskega paviljona na arhitekturnem bienalu v Benetkah. Katere so najbolj pere če dileme se- danjosti in kako vplivajo na razvoj prihodnosti?  Ne dolgo nazaj smo čas ozi- roma geološko dobo, v kateri živimo, poimenovali Antropocen, saj je prvi č, odkar je nastal planet Zemlja, za njegove strukturne spremembe odgo- vorna človeška vrsta. Človek je s svo- jim intenzivnim izkoriščanjem virov, onesnaževanjem, prenaseljenostjo in industrijsko pridelavo hrane porušil naravno ravnotežje zemeljskega eko- sistema. Klimatske spremembe, ki so nastale zaradi prevelikih emisij oglji- kovega dioksida, onesnaženje zraka in vode ter komercialno iztrebljanje nekaterih živalskih in rastlinskih vrst povzro čajo sedmo veliko izumiranje rastlin in živali. Potreba po spreme- njenem načinu bivanja in proizvo- dnje dobrin je edini imperativ, ki mu je treba slediti, če želimo ohraniti še tisti del kakovosti življenja, ki nam omogoča civilizirano družbo. Da bi prihodnost bila človeku prijaz- na, moramo kot človeška vrsta nase prevzeti odgovornost za preživetje in uspevanje tudi drugih vrst. Le v uravnoteženemu sobivanju z drugimi živimi bitji in s smotrnim izkoriš ča- njem anorganskih virov bomo lahko živeli človeku dostojno življenje. Kako bo živela družba prihodnosti in kaj bo ta družba potrebovala?  Na to vprašanje obstajata dva diametralno nasprotna odgovo- ra: eden meri na distopi čni in apo- kaliptični scenarij, v katerem bodo preživeli le tisti privilegirani ljudje, ki bodo imeli dostop do podpornih sistemov, potrebnih za življenje,. Drugi scenarij pa vse nas poziva k spremembam, ki bodo omogo čile vsaj ohraniti okolje in naravne vire, kot jih poznamo danes, in tako omogočiti preživetje vsem. Sodobna znanstvena spoznanja nam omogo- čajo, da vedno bolje razumemo sebe kot vrsto v ekosistemu drugih orga- nizmov in zato smo o njih sposobni razmišljati druga če kot do zdaj. Člo- veško odvisnost od rastlin in živali (a tudi tistih vmes) vse bolj upošteva- mo in vse bolj se krepi zavest o tem, da je nekaj še mogo če spremeniti in rešiti naš planet. Poznamo tudi teh- nologije in dejavnosti, ki bi nam to lahko omogo čile. Človek je razli čne tehnološke pripo- močke uporabljal že od pradavnine. Od primitivnih tehnologij, ki so mu omogočale varnost in preživetje, pa do današnjih visokotehnoloških oro- dij je človeštvo naredilo ogromne ko- rake. S pomo čjo novih tehnologij, ki bodo vse bolj personalizirane, bomo lahko nehali čezmerno izkoriš čati naravne vire na industrijski na čin in s tem ustvarjali boljšo porazdeljenost proizvodnje. Za to, da bomo posa- mezniki uporabljali najnovejše teh- nologije, ki optimizirajo izkoriš čanje surovin za življenje posameznikov in družbe kot celote, pa moramo ustva- riti načine prenosa znanj in veš čin, ki nas bodo za to usposobili. Kako mislite, da bi se moralo na hitri razvoj odzvati izobraževanje?  Formalni na čin izobraže- vanja je zagotovo dober za splošni družbeni razvoj, saj na sistemski na čin omogoča prenos in usvajanje ved- nosti. Toda vse preve čkrat se dogaja, da po koncu izobraževalnih procesov dobimo šolane posameznike, ki veli- ko vedo, vendar zelo malo znajo. Pri tem razumem znanje predvsem kot uporabo vednosti v praksi, kjer za reševanje nalog ali problemov smi- selno uporabimo vedenje, ki smo si ga pridobili. Za razliko od obdobja pred internetom je zdaj ogromno infor- macij in navodil dostopnih le z enim klikom kjer koli in kadar koli. Zato je še posebej pomembno, da znamo te informacije u činkovito poiskati, jih smiselno organizirati in na črtovati za določeno rabo ter jih nato kreativno uporabiti. Spodbujanje kriti čne misli in kreativne rabe vednosti je klju čno za razumevanje principov, na katerih temeljijo znanost, tehnologije in preostali družbeni sistemi. Glede na bliskovit razvoj vseh teh podro čij nam razumevanje principov omogo či, da razumemo, zakaj in v kaj se razvijajo znanstvene, tehnološke in družbene aplikacije. Preprosto povedano, opol- nomočeni z razumevanjem principov smo pripravljeni na poklice prihodno- sti, v katere so ti principi vgrajeni. Zakaj je pomembno izkustveno učenje in spodbujanje ustvarjal- nosti?  Izkušnje so neprecenljive vrednosti ne glede na podro čje, s ka- terim se ukvarjamo. Te nam povedo, kaj je v danih okoliš činah možno, koliko vednosti še potrebujemo. Omogočajo nam povratno informa- cijo o naših sposobnostih. Zato z delavnicami, ki jih izvajamo za otroke POGOVOR Z JURIJEM KRPANOM: POKLICI PRIHODNOSTI Petra Vanič, Zavod za kulturo, umetnost in izobraževanje Kersnikova, Ljubljana A Talk with Jurij Krpan: Professions of the Future INTERVJU | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 25 in mladino, na Kersnikovi ustvarjamo delovno okolje, v katerem udeleženci lahko raziskujejo, eksperimentirajo, se povezujejo v interesne skupine in se v primeru težav naslonijo na pomoč mentorjev. Temu pravimo raz- iskovalno u čenje. Udeleženci se skozi sodelovanje s preostalimi razvijajo v kritične mislece, razvijajo socialno inteligenco in vodstvene sposob- nosti. Glede na umetniško okolje so udeleženci stalno obkroženi s krea- tivci, vidijo vsako umetniško razstavo v naši galeriji in osebno spoznavajo umetnike in njihov na čin razmišlja- nja, dela in komunikacije. Soo čeni z najbolj izvirnimi miselnimi in izku- stvenimi preskoki, ki jih z njimi delijo umetniki in mentorji, so udeleženci vedno znova spodbujeni, da razmiš- ljajo s svojimi glavami in ustvarjajo drugačne izdelke od kolegov. Z dobrim poznavanjem znanstvenih in tehnoloških principov na eni stra- ni ter s spoznavanjem umetniških pristopov k ustvarjalnosti udeleženci naših delavnic razvijajo ob čutek za to, kaj lahko opravljajo tehnologije in kaj človek ter koliko ustvarjalnosti je potrebno, da neki izdelek zaživi svoje življenje. Tako kot se danes kažejo tehnološki potenciali, bo v prihodno- sti vse manj fizičnega, ponavljajo čega se dela, saj ga bodo lahko opravljali stroji in algoritmi. Ustvarjanje vred- nosti, ki že danes stremi k podatkovni ekonomiji, bo potrebovalo vse ve č novih podatkov, za kar bo potrebno zelo veliko ustvarjalnega dela. Poklici prihodnosti bodo tako vezani pred- vsem na delo z drugimi ljudmi, kriti č- no razmišljanje in ustvarjalno delo. Ali so poklici prihodnosti povezani s trajnostnim razmišljanjem?  Poklici prihodnosti bodo morali upoštevati trajnostne in krožne na čine dela, saj bodo morali upoštevati ohranjanje ravnovesja na planetu Zemlja. Še nekaj let bo treba razmišljati o popravljanju škode, ki smo jo ljudje planetu povzročili do danes, v bližnji prihodnosti pa bomo morali razviti povsem druga čne na- čine družbene realnosti, ki bo v ka- kovost svojega življenja prištela tudi kakovost življenja drugih živih bitij. Čez slabih trideset let bomo živeli v brezoglji čni družbi, ki bo mogo ča le z uporabo čistih virov energij. Nabi- ranje energije bo možno iz razli čnih bioloških in kemi čnih procesov, ki so za okolje in živa bitja neškodljivi. Doseganje teh ciljev za današnjo civilizacijo ni lahka naloga in zato je treba te izzive ozavestiti v vsakem posamezniku. Zato so vzgoja, izobra- ževanje, raziskovalno u čenje, razvoj zmogljivosti ipd. izjemno pomembne dejavnosti za spreminjanje dana- šnjih miselnih in vedenjskih vzorcev, za katere se vedno bolj kaže, da so uničevalni in samouni čevalni. Pred nami je ogromen izziv, sestavljen iz neskončno mnogih družbenih inova- cij, ki pa so zagotovo laže dosegljive z dobrim poznavanjem novih teh- nologij, ki nas lahko emancipirajo in opremijo s potrebno u činkovitostjo. V kakšni povezavi vidite sodobno raziskovalno umetnost in inovaci- je?  Sodobna raziskovalna umet- nost tematizira sodobno znanost, tehnologije in družbo, prešito z nji- mi. Ustvarja kriti čne premisleke na eni strani ter na drugi strani skozi specifično estetiko te družbene kode razumeti in živeti z njimi. Umetni- ki/-ce, ki so najbolj ob čutljivi posa- mezniki/-ce človeške družbe, najprej zaznajo spremembe, ki se pojavijo v našem miljeju. Skozi svoja umetniška dela omogočijo, da te spremembe zaznamo in da na čustveni ravni raz- vijamo stališča do njih. Še preden je mogo če neki fenomen poimenovati, ga umetniki že lastijo s svojim poet- skim zamahom in ga s tem naredijo zaznavnega bolj, kot je še do nedavna bil. Umetniki se neprestano spra- šujejo o pomenu teh, v časih komaj zaznavnih, pojavov. To pa naredijo tako, da si je predmet njihovega dela mogo če interpretirati v neskon čnost. Ti dragoceni umetniški spregledi so odličen humus za rast idej, iz katerih podjetni posamezniki lahko dobijo neprecenljive uvide v nekaj, kar sicer ne bi nikoli (ali pa ne pravo časno) zaznali. Interpretacije teh idej lahko podjetnika privedejo do spoznanj, skozi katere lahko razvije svojo družbeno inovacijo (storitev) ali produkt, kot ga še ni bilo. Samo nove ideje tlakujejo nove poti, ki odpirajo nova vrata. V časih so te ideje na prvi pogled nenavadne. Toda navada je železna srajca in svež umetniški pogled jo lahko zlahka razklene, da se s treskom zastarelosti razbije na tleh novega – želimo si: bolj trajnega, varnega, solidarnega in nasploh bolj etičnega sveta.