GRUDA Poštnina plačana v gotovini* MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO lllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllBIIIIIBIllIBIIIlilllllHlIlllIMMIliailllllllllllillllllMililllllllllllllilSlllIliallMIllillimillllilIMBSIl XI. JUNIJ 1934 6 GRUDA Revijg za kmetsko prosveto. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — Celoletna naročnina Din 30'— Za dijake Din 20'—. Posamezna številka Din 3'—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Tavčarjeva 1. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 13.440. Glasilo „Zveze kmetskih fantov in dek!et“ v Ljubljani. — Izdaja konzorcij ,,Grude'* v Ljubljani (France Koruza). — Urejuje: Dolfe Schauer. Tiska tiskarna Slatnar, družba z o. z. (L. Vodnik in A. Knez) v Kamniku. VSEBINA: Ivan Albreht: Materi. — Joža Musil: Borba za novo življenje. — Ivan Albreht: Zavržen hrast. — Vinko Bitenc: Fantovsko sonce — Marica: Vaška bridkost. — France Gerželj: Svehla, Stambolijski, Radič. — Sandi Turnšek: Mrak. — F. T—k: Zadružništvo in človeška družba. — Kus Viljem: Zena v gospodarstvu. — Krista Jazbinšek: Oblakom. — Organizacija. — Kotiček za dekleta. — Kmetski šport. — Ali veš? — Zapiski. — Uganke. ' Naihol ši šivalni stroj in kolo je samo „ADLER“ Pisalni stroji v treh velikostih kakor tudi pletilni stroji na zalogi Nadomestni deli za vse stroje in kolesa ter pnevmatika edino le pri Josip Peteline, Ljubljana blizu Preficrnovega spomenika, ob vodi. Kmetijska družba, r. z. z o. z v Ljubljani Novi trg štev. 3 (prej Turjaški trg) je najstarejša kmetijska korporacija, ki zastopa interese našega kmeta pred oblastmi ter ga ščiti pred izkoriščanjem. Vnovčuje: živino, krompir, žita, fižol, sadje, grozdje, razno seme in vse druge pridelke, ako so po svoji kakovosti sposobni za trg in če jih imajo zadrugarji v zadostni količini na prodaj. Razen tega Kmetijska družba izdaja kakor do sedaj svoj strokovni list „KMETOVALEC“ ki naj bi ga imel vsak napredni kmet in vsaka kmetska hiša. Kmetovalci, pristopajte kot člani h Kmetijski družbi, ker samo člani bodo v bodoče imeli korist od svoje stanovske organizacije. Član Kmetijske družbe po novih pravilih je dotični. ki je podpisal pristopnico in vplačal enkrat za vselej delež od Din 10'—. Jamstvo znaša še Din 10'—. Novi člani Kmet. družbe plačajo razen deleža še vpisnino od Din 30' —. Naročnina na Kmetovalca znaša letno Din 25' —. Lepe opreme! Ugodno odplačevanje! Pouk v umetnem vezenju biezplačen 6. JUNIJ 1934 XI. Materi Ivan Albreht Za hribi tolminskimi sonce zahaja in zarja poljublja obronke gora, v zlatih valovih zoreče si klasje pesem o materi zemlji Šumija. Zarja v očeh se ti krotkih je vžgala, pesem iz prsi ti trudnih vzkipi, v gubah na čelu in brazdah na licu večna molitev trpljenja drhti. Greva po stezi, po poti in cesti, muren nevestico vabi na ples, veter te boža in v rojih gorijo . . zvezde na svodu visokih nebes. Noga zastane in pesem utihne, zvon oglasi se drhteče Iz lin — in po molitvi tvoje nežno vprašanje: »Ali se spomniš kdaj mene, moj sin?« »Ko bom utrujena večno zaspala, ali boš sklonil kdaj zame glavo: — Kar je premogla, vse meni je dala, vrni ji svoje ljubezni nebo!« Takrat le nemo sem stisnil se k tebi, glavico v gube sem krila ti skril, in slišal sem peti vso božjo prirodo, ko mrak naju v plašč je nevidni zavil. Danes pa, mati, kot romar pobožno romam v ta sveti trenutek nazaj in vem, da je vse, kar kje lepega klije, mater naših kmetskih mučeniški sijaj. Borba za/fiovo življenje Jbza Musil i"V» ' jSr si.'.v . v!1 !v/\ • i-: i /. v e: 'tjjp- »Dobre vesti, tovarifgr — ,,Pripoveduj!“jeneiičakano silil vanj Sojer. “--------> »Predvsem prinašam jamstvo »Osrednje zadružne zveze", da bo sprejemala vse^ naše pVidellče, poljedelske in živino^ Pojasnil sem jim podrobno položaj, kakršen je pri nas, da namreč daleč naokoli ni večjega mesta, ki bi bilo trg za naše pridelke, vsled česar smo na milost in nemilost navezani in prepuščeni tovarni, ki ji nameravamo prav zdaj napovedati gospodarski boj. Dobil sem jamstvo, da nas bodo v času tega gospodarskega boja vsestransko podpirali. Kakšno pa je razpoloženje med ljudstvom?” »Za našo stvar sijajno! Mislim, da bo na naši strani večina ljudstva, ki nas bo v boju podpiralo. Že danes si upam izjaviti, da mora tovarna podleči naši volji: ne damo surovin, potrebnih za predelavo. Da bi jih pa tovarna uvažala od drugod, to bi si vsak kapitalist premislil, s tem bi se predelava močno podražila,” je navdušeno govoril Sojer. „Tudi to so dobre vesti. Kljub temu pa se moramo ravnati po dobro premišljenem načrtu. Najprej je potrebno, da ustvarimo središče in stržen naše moči, to pa more biti samo zadružna organizacija. Tudi v mestu so bili mnenja, da je najprej potrebna organizacija, na katero se bodo šele mogli opirati vsi nadaljnji naši korakir Kakor danes v Podgori, tako moramo čimprej prirediti po vseh sosednjih vaseh in občinah sestanke, na katerih bomo sprejemali in upisovali člane. Največja skrb pa je, da bodo vplačani deleži. Če pride do tega, da bomo prevzeli tovarno, bomo tudi morali plačati delniški družbi primerno vsoto. Ne živimo v sovjetski Rusiji, kjer je bila zasebna posest razlaščena; živimo v državi, kjer so z zakonom zaščitena načela zasebne lastnine. Dalje! Ne bodimo nespafnetneži .ter ne mislimo, da nam bo kapitalistična družba kar enostavno prepustila tovarniško podjetje. Branili se bodo, in trdno sem prepričan, da bo ta boj trdovraten in obupen. In končno moramo celo računati s tem, da utegnejo ti »gospodje" reči, da jim je vseeno, četudi tovarno za nekaj let zaprejo . . .“ „Naj jo zaprejo!" je upadel Aleš v premišljene Kolenčeve besede. »Mi bomo to vzdržali,* je še dodal Peter Sojer. »Mogoče je, da vzdržimo, zlasti ‘če nas bo centrala podpirala, toda ne pozabljajta, da so z nami — delavci!" »Ti so z nami složni!" je povdaril Sojer. »To je lepo, toda delavci ne smejo biti za svojo složnost poplačani z bedo in stradanjem; ki jih čaka, če se- ustavi v tovarni obratovanje." »Poskrbeli bomo zanje,je vzkipel Aleš. »Le polagoma in s premislekom! Utegne se zgoditi kljub najtrdnejši volji pomagati delavcem, da nam naposled ostane edina možnost, ž njimi složno deliti svojo in njih bedo. Ker moramo s tem računati; nioramo vse, kar hočemo podvzeti, najprej temeljito premisliti. Nesporno je, da je naša ideja dobra. In ne čudim se, če se zanjo navdušuje tudi delavstvo. Uresni- čenje naše ideje bi pomenilo tudi zanje zboljšanje težkega položaja. Upam, da se tudi med delavstvom javlja pravilno razumevanje gospodarskega življenja, da namreč mi vsi, ročni delavci, ne potrebujemo pri zamenjavi dobrin in produktov, ki so nam za življenje nujni, nobenih prekupčevalcev, posrednikov, zajedalcev in skledoliznikov, ki imenitno in razkošno živijo in se redijo od sadov našega dela. Toda za uresničenje vsake ideje je potrebna posebna taktika. Tudi nam. Boj, ki ga začenjamo proti kapitalističnim pijavkam našega kraja, mora temeljiti na naših vaseh, odkoder mora ta boj tudi izhajati," se je naposled obrnil Kolenc k obema tovarišema. »Torej — kar se tiče naše občine, smo vsi pripravljeni — a midva z Alešem bova priskočila na pomoč povsod, kjer bo treba,' je dodal Sojer. »Določiti moramo dnevni red današnjega sestanka," se je Aleš vmešal. A Sojer mu je pojasnil: „Kar tiče sestanka, je popolnoma enostavno'. Kolenc bo v glavnih potezah razložil, zakaj pravzaprav gre, nakar takoj pričnemo z vpisovanjem članstva. .Jaz naj govorim?" »Kajpada, ti. Iz sosednje vasi si, zato bodo tvoje besede več zalegle." „Dobro, kakor misliš, Sojer. Toda v debati in razgovoru mi vidva pomagata." „Seveda!” * Kmalu nato je bil sestanek v polnem teku. Med prisotnimi je bil tudi Vranica. Togo je sedel za mizo ter hlastal govornikove besede. Kolenc je govoril preprosto toda prepričevalno; bil je pravi ljudski govornik, ki je znal v srcih udariti na pravo struno. Po Kolenčevem govoru, ki je našel med prisotnimi močan odmev, se je razvil obširen razgovor. Na nešteta vprašanja in pripombe so odgovarjali ter pojasnjevali vsi trije: Kolenc, Sojer in Aleš. Pozno je že bilo, ko se je šele pričelo vpisovanje članstva v zadružno organizacijo. Večina navzočih se je takoj vpisala! Delo je šlo naglo od rok. Le nekaj omahljivcev se je boječe stiskalo v kot, kjer je sedel Vranica nedolžno in brez volje ko da je odrt na meh, zdelo se je, da ga stvar prav nič ne zanima, v resnici pa je pazljivo sledil prav vsemu. „Vi, tam zadaj se ne boste vpisali?" »Saj je še čas. Še Vranica se ni vpisal." „Jaz — jaz — jaz bom še počakal. Jaz v vse to ne verjamem. Boljši vrabec v roki, nego golob na strehi," je Vranica jecljal ter se izvijal. Besede Vranice so neprijetno prekinile mirni potek sestanka, prav zavoljo njih se par omahljivcev ni vpisalo v zadrugo. Vendar pa je bil uspeh kljub temu imeniten; večina navzočih je stopila v organizacijo, tako da je bil pripravljalni odbor zelo zadovoljen. Po končanem vpisovanju je bil sestanek zaključen. Ura jie šla na polnoč. Aleš je odšel iz krčme z Vranico. »Torej, gospod Vranica, vztrajate na svojem sklepu?* je Aleš pre-Mnil molk. »Vztrajam!* »Kakor vidim, vam je torej suženjstvo in hlapčevstvo všeč.* „E, sinko, zdaj imamo vsaj nekaj, to pa, kar vi počenjate, pomeni, da ne bomo imeli nič. Odločno sem proti. Vedno sem bil s poslovanjem tovarne zadovoljen, nimam kaj oporekati, zato tudi nočem imeti z vami nič skupnega!* »Čudno je, da ste samo vi zadovoljen, ko pa vsi ostali tarnajo in oporekajo. Vaša stvar je, če pristopite kot član zadruge. Toda da vam kdaj kasneje ne bo žal zavoljo te trdovratnosti,* je odločno dejal Aleš. Prišla sta do Vraničine domačije. Na poslednje Aleševe besede je Vranica molčal. »Lahko noč,“ je voščil Aleš, ko je Vranica krenil s ceste proti hiši. „Lahko noč,* je Vranica mrmraje odzdravil. Vas je bila tiha, zavita v toplo poletno noč. Aleš je s težkim srcem nadaljeval pot; kar je nasilno zatiral v sebi, kar je premagoval z neumornim delom, je oživelo z dvojno silo. Čar tople poletne noči je dvigal v Aleševi duši grenke spomine. Cilkin obraz je boleče zažarel pred očmi. S hlodov, kjer je nekdaj vasoval Aleš s tovariši, je zvenel pritajen smeh in razgovor. Aleš že dolgo ni bil na hlodih, kajti to večerno vasovanje in pomenj-kovanje ga je bolestno spominjalo na minule dni. Ozrl se je po poti. Proti njemu je prihajalo dekle. »A, ti si, Marta!* jo je ogovoril, ko sta se srečala ter se ji brez besed pridružil. Aleš je zaman iskal besede, da bi navezal pogovor; še sam ni mogel razumeti, zakaj se je pravzaprav Marti pridružil, zdelo se mu je, da mu to ukazuje neznana sila: »Na kljubost Pavletu,* si je pojasnil ter opravičil. Molče sta prišla do Vraničevih. Marta se je ustavila ter se naslonila na vrtno ograjo. In Aleš je stopil k njej. »Kje si bila, Marta?" je vprašal naposled. »Pri prijateljici.* »Morda pa s fantom?* »Nimam nobenega! Jezen je name.* „Jezen?“ Zakaj?* »Mislim, da zastran našega očeta, ki nama je prepovedal sestajati se. Prosila sem Pavleta, naj očeta ne draži ter mu predlagala, da bi se nekaj časa ne sestajala. A Pavle me je takrat pustil samo, ne da bi kaj dejal,* je z žalostnim glasom pripovedovalo dekle. »Pa veš, kaj je s Pavletom?* ,V preteklih počitnicah sem zvedela od Cilke, da je Pavle že del j časa v tujini.* ,In ti nikoli ni pisal?* »Njkoli.* »Pozabil te je/ »Vem,* je tiho dejala Marta. » Drugo ima/ se je Aleš ozrl na Marto. Dekletu so stopile solze v oči, na obrazu so se zarisale bolestne poteze. Komaj slišno je vprašala: »Katero? Jo poznaš, Aleš?* „Poznam,* je odvrnil Aleš, in zdelo se je, ko da bi rad še nekaj povedal, a mu je beseda zastala v grlu. .Katero vendar?* »Cilko Sojerjevo!* »Cilko Sojerjevo? Saj je bila vendar tvoje dekle.* »Razšla sva se.* »Cilka in Pavle?* Tega si nikoli nisem mislila. Ali ti je to zaupal Pavle sam?* je vpraševala Marta. »O Pavletu ničesar ne vem; odkar sem šel v vojake, nisva več govorila. Vem pa zatrdno, da sta se v mestu Cilka in Pavie sestajala, da je bilo med njima več ko prijateljstvo.* »In jaz sem zaman čakala,* je vzdihnila Marta. »Zaman; prav zaman, Marta. A ne bodi žalostna! Tudi jaz sem se varal o Cilki, pa nisem obupal. Bili so dnevi, ko je bilo zame življenje neznosno breme, a vendar nisem klonil pod težo. »Fant si, jaz pa le slabotno dekle. Dolgo bo še, predno se zaceli rana v srcu. Doslej sem vsaj upala, da se Pavle vrne. Zdaj se odpira pred menoj grozen prepad in samota,* je zajokala Marta. »Marta, ne joči,* jo je tolažil Aleš. »Mogoče veš, Aleš, kje je sedaj Pavle?" „Ne vem, Marta. Vem le, da je v tujini; še ni dolgo, kar mi je to povedal njegov brat. Sicer pa še Mlinarjevi sami ne vedo, kje je. Vsak dan je bojda drugje.* Pri Vraničevih se je z ropotom odprlo okno. wMarta, ali ne misliš danes v hišo? Naj mar pošljemo po tebe?* je rezko zaklical Vranica. »Oče me kliče, domov moram, Aleš,* in že je Marta izginila za vogalom. ' Vranica je legel v posteljo, čim je prišel iz krčme. Toda zaspati ni mogel. Znova in znova je premišljeval in ponavljal, kar je čul v krčmi ter računal, kako močno se bo prikupil tovarnarju Adolfinu, ko mu vse to pove. »Toda kako/ je ugibal. „Vsak dan ne morem k njemu, da ne bi vzbujal suma. Sosedje ne smejo zvedeti, da sem v stikih s tovarnarjem/ Preobračal se je v postelji z leve na desno ter iskal in tuhtal najboljšo rešitev. Naposled se je odločil, da tovarnarju vse to napiše, pismo pa odnese k njemu Marta. S to odločitvijo in mislijo na nagrado je Vranica naposled usnul. (Dalje.) Zavrženi hrast Ivan Albreht Onstran holma, kjer se vijugasta cesta pomuzne v gozd, je pokrajina čudovito zastrta. Na desni in levi se vrste bukve in gabri, bresti in breze, vmes kje skupina smrek, drugje gruča temnih borovcev, tam pa, kjer je zelena samota najtišja, domuje na obli vzpetini častitljiv hrast, ki je videl že kdo ve kojiko rodov v svoji senci. Deblo je bunjasto in grčavo, mogočne korenine so kakor orjaške žile razpletene po zemlji, vejevje, pa je razraščeno v košato krošnjo, ki pod seboj ne privošči niti grmu niti nobenemu drevescu prostora. Celo trava je v hrastovi senci pičla in borna, ljudje pa vedo povedati, da je tu zato taka pušča, ker je prevzetno drevo nekoč dalo zavetja človeku, ki si je sam seger po življenju. Odtlej ni pod hrastom rasti ne miru. Niti božja podoba ne obstane na bunjastem deblu. Ako jo kdo danes pritrdi nanj, jo bo jutri zaman iskal tamkaj. Kogar zaloti viharna noč v gozdu in bi moral mimo hrasta, stori najbolj prav, da se obrne in gre, od koder je prišel. V slepečem bliskovem svitu bi sicer videl grozote, ki bi ga ugonobile. ..............' Mladina tega ne verjame, Lukanov Šime pa ve, kako je s hrastom in z Lipčevim Štefanom, ki tudi ni hotel 'verjeti,da rase nesrečno drevo res Bogu za hrbtom in je torej do kraja zavrženo. Lukanov Šime je moder mož, zdravi rane in odganja bolezni, zagovarja gadji pik, hodi v ris, napo- • veduje ujme in bridkosti, požar in povodnji. Zgrbljen in plešast lazi okrog, iztika za zelmi in zdravilnimi koreninami, vati maže, pripravlja obliže in rad pomaga, kjer le more. Vzlic temu se ga ljudje boje, posebno ženske, a zlasti še mlade žene, ki žive v pričakovanju. Pravijo namreč, da ni nikoli dobro, ako taka ženska prevečkrat ^STeča Šimeta. Otroka potlej rado meče božje ali pa je hrastav in grintav in tako dolgo boleha, dokler slednjič za vedno ne zatisne oči. ‘ Lipčevka,' Štefanova" mati, se je štela s šimetom nekaj v rodtf in se ga seveda ni nikoli preveč bala. Tudi tiste dni je rada pokramljala z Lukanovim. Ženske so jo sicer pfevidno svarile; toda Lipčevka je ravnala po svoji glavi, ko pa je postala mati in je bil mali Štefan kakor breskov sad, se je celo smejala bojazljivkam, češ: v :£' . >.s: i: • »Alf ste videle,^koliko1 je vreden vaš strah?* ■ r Znanke so zmajevale z glavo in molčale, ker si niso dale vzeti svoje vere. ObČiiddvaje so motrile otroka, kako raste in se naglo razvija/ pa je rekla marsikatera: ' H ' : „Če verjamete ali ne’ meni se še zmeraj zdi, da bo s tem Štefanom nekaj narobe. Otrok preveč hiti pokonci. c • v ----- Mati je bila vesela, kadar je slišala kaj takega, pa tudi oče Lipec, ki je bil tnizar, je menil, da govori iz žensk sama gola favist. Ker je bil deček res' nenavadno močan, ga je zgodaj vzel v delavnico fn ga pričel uriti v mizarski obrti, ki pa Štefanu 'ni bila nič kaj pri srcu. >• ) (Dalje.) fr H V, wmm f* 'k Čr ii ...it (O-VM "fr1)' iiivjJ' feL’-. ■ ■ ■ ■■ .J *n4 ! i y, n t."' Jihjdp- z.mn mm *mm ..« .: • W 80 i(ff■' ‘ 1| H r.3. 'V ] ,.-! v • SiU1 1* **l:’ 'R''?: •*•' -ftivieflMedi&MOfržetut^čtVL iiuri ?■»•>*’ .'>q; *•> < - • :.i: ! ; 'S)i u'6o tis.'! *. J> .sner-t :\ «*5W t -itt*'. rt a( st-*?*# •wr.?j .■«tth*L » ;>6t3 V-iJ ■» : v, r.n ivul Fantovsko sonce Šaljiva zgodba z resnim poudarkom Vinko Bitenc 6. Bitka pod Klajbovo hruiko. Anžonov Francelj se je bil vendar odločil, da gre z očetom ,snubit" Brenteževo Micko. .Saj iz te moke tako ne bo kruha, si je govoril v mislih." »Grem pa že zato, da ustrežem očetu in da bo mir pri hiši.* Bil pa je še drug vzrok. Po tistem nočnem dogodku pod Deglovim oknom se med tednom z Maričko nista nič videla. Franceljnu se je zdelo, da se ga Marička nalašč izogiba. Zakaj — je seveda lahko sklepal. Pod okno pa se ni upal, ker je vedel, da Degel gotovo opreza krog hiše in pazi na hčer, kakor zmaj na zakleto kraljič’no. Zato je Francelj iztuhtal nekaj drugega. Ko se je nekoč mudila kokošarica Majda pri Anžonu, jo je Francelj naskrivaj potegnil na stran in ji v naglici naročil, naj sporoči Marički, da jo zvečer pričakuje pri tisti bukvi na ozarah. In pri tem ji je stisnil v roko kovača. Majda je z največjim veseljem opravila naročilo, toda — narobe. Babnica je bila naglušna, pa ni dobro razumela Franceljnovih besed. Marički je z vso važnostjo pošepnila na uho, da jo bo Francelj zvečer čakal v gostilni pri Butku. Tudi Marička se je oddolžila Majdi za veselo novico s srebrnikom. Čudno se ji je sicer zdelo, da jo Francelj vabi v gostilno; vendar se je po večerji natihem izmuznila iz hiše in je šla. Franceljna seveda ni bilo tam. »Tega mu pa ne odpustim", se je sama pri sebi jezila Marička; ,ne bo se delal norca iz menel Zdaj bom pa nalašč ubogala očeta. Če pride Nace v nedeljo k nam, bom kar rekla: da.M Ob istem času se je jezil tudi Francelj. Slonel je ob košati, samotni bukvi na ozarah in čakal »odrešitve*. A Maričke ni bilo od nikoder. Ves pobit se je Francelj odpravil proti domu. .Zdaj pa vem, da ji ni nič zame. Tudi prav. Ona meni nagaja, jaz bom pa nji. Nič več se ne bom protivil očetovim željam. Nalašč grem v nedeljo snubit v Jarše, pa če samega hudiča dobim v zakon." Prišla je nedelja. Po kosilu je Francelj izvlekel koleselj iz ropotarnice. Opasal si je sestrin predpasnik, prinesel škaf vode in lepo očedil koleselj, da se je svetil, kakor na novo prepleskan. Ko se je Francelj umil in preoblekel, kakor se za snubca spodobi, sta sedla z očetom na voz. Pod klancem sta zavila iz vasi na pot, ki vodi proti Jaršam. Votlo so bobneli debeli tramovi brvi, ki je držala čez potok, pod težo koleslja. Francelj se je nehote spomnil na noč, ko mu je od tod nekje prifrčal kamen mimo ušes. O, zdaj ve, da takrat ni bil nihče drugi, kakor Likebov Načel Ob mislih nanj je Franceljnu kar kri butnila v glavo. Krepko je švrknil z bičem po konju, da je koleselj kar odskočil preko brvi na pot, ki veže Brdo z Jaršami. Če misliš na volka, volk pride. Ta stara prislovica se je tudi topot uresničila. Francelj je mislil na Naceta in glej: nasproti je dirjal koleselj z Likebovitn Nacetom in njegovo materjo. Francelj je spoznal Naceta že od daleč po njegovem klobuku, ki ga je nosil vedno potisnjenega na stran. Vedel je, kam sta Likebova dva namenjena; saj je Majda bobnala ves teden po Brdu, da se pride Likebov Nace iz Jarš v nedeljo ženit k Deglovi Marički Le počakaj! — je šinilo Franceljnu v misli — zdaj ti jo pa zagodem! Boš tekel nazaj proti Jaršam — brez Maričke! Udaril je po konju, da je zahrskal in se vzpel kvišku. „Tak ne dirjaj tako*, se je ujezil Anžon. .Saj vidiš, da prihaja voz nasproti." .Naj!* je Francelj še bolj nategnil vajeti. „Kdo sta pa ta dva?“ je vprašala Likebška sina, ko je zagledala nasproti prihajajoči koleselj z dvema moškima v njem. Na vso moč štemano se je držala, židano obleko je imela na sebi in žametasto ruto na glavi. Okrog vratu ji je bingljala dolga zlata verižica. .Stari Anžon in njegov sin," je odgovoril Lipe in stisnil zobe. „Poznam konja in koleselj. Pa ti ta junec zagamani vozi po isti strani, kakor jaz. Nalašč se mu ne izognem*. .Kakopal* je zaskrbelo Likebško, ki je poznala sinovo trmo in togoto. ,Le napravi spet kakšno neumnost." Vozova sta se približala drug drugemu, oba po isti strani ceste. Kazalo je, da bosta z vso silo treščila skupaj. Pa nista. Anžonov konj je obstal tik pred Likebovim, strigel z ušesi, se vzpenjal, a se ni več premaknil naprej. »Umakni se, Jaršovec!" je zavpil Francelj in hotel skočiti z voza, pa ga je oče komaj obdržal. »Brdskim zelencem se ne bom umikal!" se je Nace zbadljivo zasmejal. .Naš je vozil po pravi strani,* se je zavzela Likebška za sina. »Zakaj pa drvita naravnost v konja!" Francelj je stisnil bičevnik v roko in skočil z voza. Zdaj ga Anžon ni mogel več obdržati. .Kdo je zelenec?* »Ti že!* »Še enkrat reci!* »Tisočkrat, če hočeš!* Francelj je planil k vozu in zavihtel debelejši konec bičevnika. Še o pravem času ga mu je oče izvil iz rok. Kakor maček se je zakadil Nace z voza. V naglici je obtipal vse žepe, a noža ni mogel najti. Slučajno ga ni imel pri sebi. „Primojduš, pa se dajva!" Po bliskovo je Nace slekel suknjič, ga vrgel v travo in zavihal rokave. .O, jaz pa ne bom vihal rokavov!" se je rogal Francelj, .te bom kar tako premlatil, da ti bodo za vselej prešle skomine po Marički." Likebška je vpila in vlekla sina proč, Anžon je krotil Franceljna, pa vse ni nič pomagalo. Vročekrvneža sta se spoprijela, se metala po travi, Vsttjil^ki Spet- padala. Zdaj; 'jfe 'bil eden spddaj, zdiij drugi. Likebška^jejvila rokeinjokala. Anžon 'j* klel in kašljaif Kotija sta bila zavili s poti in se £asla vttravi. Nekaj-'žeftsk fn otrok, ki so šli od' popoldanskega opravila v cefkvi, ise jO-UStavilo ob desti in radovedno zrločudrii pfetep. 1 ti i vb Frandelj iri Nfcfce sta se bila presuvila m prevalila že do srede travnika, kjer je Ob samotnem kozolcu stala Klajbova> hruška. Pravili so,> da je stari Klajb, ki je že pied več leti umrl, pod tem drevesom priklical hudiča in mu je ta povedal, kje naj .koplje šaft" *::v > <. ' . Pavle Medič: Zasluženi počitek Upehana, z razmršenimi lasmi, razpraskana in raztrgana sta Francelj in Nace odnehala. Eden se je naslonil ob hruško, drugi ob špirovec kozolca. Gledala sta drug drugega, kakor bi se hotela požreti. Naenkrat je Nace spet naskočil nasprotnika. .Zdaj se pripravi, hudič!* Toda v tem trenutku ga je zgrabila od zadaj za roko Brenteževa Micka. .Mir smrkavca 1 Če ne vaju jaz oba namaham!* je zavpila in potegnila Anžonu, ki se je ob hruški ukvarjal s sinom, bič iz roke. .Le glejta me debelo, lel Ali je to lepo za taka fanta, pa še snubca po vrhu, da se ob belem dnevu pretepata, kakor dva paglavca ? Prav v Jarše se vaju sliši. Pod bregom sem stala, poslušala in gledala. Sem mislila, da gredo Čiči v vas. Le škoda, da nisem malo preje pritekla, pa bi'zdajle vidva ne bila vsa raz. capana in spraskana." Ljudje, ki so se zbirali ob poti, so se smejali in krohotali. Eden je zaklical: .Živijo, Micelj!" m Izgledalo je;,, da je pretep končan, kajti Likebov Nace se je dal pregovoriti materi in Micki, ki ga je kar vlekla proti vozu. ko je Francelj gledal Micko, njeno sloko postavo, moške kretnje in njieno robato hojo, se je moral glasno zasmejati. Torej tako nevesto mu je izbral oče! Nace je zaslišal smeh in ga je kar vrglo nazaj. Iztrgal se je Micki in bil mahoma spet pod hruško! »Ti se boš mefti posmehoval? Na, hudiči' je nameril pest, a ni zadel, ker ga je Francelj podrl na tla. Zdaj se je pričela prava bitka, v katero seje vmešala tudi Micka, Likeb-ška, Anžon in nekaj moških. Micka je bila z bičevnikom zdaj po enem, zdaj po drugem. A Francelj in Nace se nista izpustila. Vsekrižem so padali udarci, razlegalo se je vpitje, prerekanje, klofute, smeh in krohot. Bogve, kako bi se bila stvar končala, da se niso baš takrat pripeljali mimo nekoliko okajeni gasilci iz sosedne fare. Imeli so nekje vajo z novo brizgalno. Brž so zaznali, za kaj gre, odvili cev brizgalne, jo napeljali v potok in pričeli v širokih curkih brizgati na pretepajočo se kopico pod hruško. To je pomagalo. Francelj in Nace sta brž odnehala, ko sta začutila hladne curke vode. Vsa premočena so ju slednjič vendarle spravili narazen, na vozove in — domov. Likebov koleselj z Nacetom in Likebško se je obrnil nazaj proti' Jaršam, Anžonov s Franceljnom in očetom pa proti Brdu. „Boš pa drugič prišel snubit, Francelj!" je zaklicala Micka, ki je bila tudi vsa mokra, za vozom. Po vseh bližnjih vaseh je bilo na ta račun več tednov dosti govorjenja in smeha. Največ je imela opraviti kokošarica Majda, ki si je štela v sveto dolžnost, čimpreje razglasiti dogodek po hišah in po bajtah. Seveda je sama marsikaj pridala, da je bila novica tem zanimivejša. Anžon je menda dejal, da bo tožil; isto je pravila Likebška. A do tožbe vendar ni prišlo. Preden je prišla jesen, so ljudje že večinoma pozabili na dogodek. Na Brdu in v Jaršah pa je ostalo vse pri starem. (Dalje.) Vaška bridkost Marica Dežuje, dežuje . . . Kmetič tuguje, vse nade iz srca izruje. Kljuje, kljuje. Denarja zmanjkuje, davkov več kmet ne zmaguje. Grmi in bliska. Na travniku stiska vsem grablje v roko potiska. Joče, joče se deca krog koče. Glad jo že umoriti hoče. Oče, Oče! Ta dobri Nebeški oče , se nas usmiliti noče?! Švehla, Stambolijski, Radič (Tvorci slovanskega agrarizma) France Gerželj Po današnjih družabnih, gospodarsko-socialnih in političnih razmerah, ki vladajo na Balkanu, zlasti v Bolgariji, moremo ugotoviti, da je pokojni Aleksander Stambolijski sila prodorno zrl pred seboj ves bodoči družabni in socialni razvoj na Balkanu. Nekaj dni pred svojo smrtjo, ko je bolgarsko kmetsko-delavsko gibanje bilo krvavo bitko z meščansko in buržujsko reakcijo, je Stambolijski dejal: .Nekoč boste iskali Stambolijskega, da bi reši) Bolgarijo ..." V tem trenutku Stambolijski ni mislil nase, ampak na usodni družabni razvoj na Balkanu. Sicer je Stambolijski že zgodaj spoznal, da je družabni razvoj na Balkanu več desetletij za družabnim razvojem Zapadne Evrope, kjer se je takrat kapitalizem bohotno razcvetal in kjer sta meščanstvo in buržuazija popolnoma zavladala nad kmetskim in delavskim ljudstvom. Toda uprav v tej dobi je iz Zapadne Evrope prehajal ta družabni razvoj na Balkan; fevdalne in patrijarhalne razmere in odnosi so se jeli preobražati v novo, moderno kapitalistično dobo. Polagoma sta se na mesto fevdalnih gospodarjev pričeli stvarjati dve vladajoči družabni skupini — meščanstvo in buržuazija, ki sta pod krinko nacionalizma jeli izkoriščati delovno ljudstvo. Ta družabni proces je danes na Balkanu še v razvoju; današnje razmere so samo ogledalo tega družabnega razvoja. In kakor je Stambolijski po svojih idejah in delu napovedal borbo temu .nacionalnemu" meščanstvu in bur-žuaziji, tako seveda tudi ni prezrl zapadno- evropskega kapitala, ki je pričel podjarmljati Balkan kot nekakšno moderno kolonijo, kot igračko evropskega kapitalizma in imperijalizma. Aleksander Stambolijski je bil tako fanatičen idealist in tako neustrašen borec, da se-je na čelu kmetsko - delavskega gibanju spustil v borbo s tem družabnim razvojem. Za vsako ceno je hotel zaokreniti družabni razvoj v drugo smer — preteči kapitalistični družabni red in nadvlado stvarjajočega se meščanstva in buržuazije presekati ter nadomestiti s kmetsko-delavskim agrarnim socializmom. Njegove ideje so za takratne družabne razmere na Balkanu pomenile družabno revolucijo; mnogi njegovi spisi, govori, delo in zakoni njegove vlade, ki jih bomo kasneje navedli, to samo potrjujejo. Če je bilo po idejah Stambolijskega takratno agrarno gibanje tudi nacionalno, je to razumeti odtod, ker tvorita večino bolgarskega naroda kmetski in delavski človek; v bistvu je bilo torej gibanje izrazito družabnega in socialnega značaja. Ostalih družabnih skupin sicer ni odklanjalo, toda podrediti so se morale po načelu Stambolijskega — .da more kmetsko-delavske interese prav braniti edino kmetsko-delavski človek.* Aleksander Stambolijski je bil po svojih idejah kot voditelj gibanja predvsem borec za agrarno-socialni demokratični družabni red ne le v Bolgariji, temveč na celem Balkanu, kjer tvori kmetsko - delavski človek družabno večino. V borbi z meščansko reakcijo, ki sta jo netila in podprla tujerodni car in zapadno • evropski kapital, je Stambolijski padel, prej nego so njegove družabne ideje zaživele svoje polno družabno življenje, ki bi dalo Balkanu in predvsem Bolgariji popolnoma drugačno podobo, kakor jo ima danes. Kmetsko • delavsko ljudstvo pa bo moralo preživeti in se preboriti skozi družabni razvoj, ki bi mu ga neustrašni borec Stamboljski prihranil s svojimi družabnimi, socialnimi, gospodarskimi in političnimi reformami. Med bolgarskim kmetsko - delavskim ljudstvom je danes, po enajstih letih tragične smrti, Aleksander Stambolijski legendarna oseba, ožarjena z nadejami in upi za bodočnost. V imenu tega genijalnega kmetskega moža so osredotočena vsa gospodarska, socialna in politična hotenja delovnega ljudstva. Njegove ideje so bolgarskemu podeželju in vasi neizčrpni vir moralnih sil, so historična pravila, na katera se ljudstvo v svoji nadaljnji družabni borbi sklicuje, so politična, socialna in gospodarska vera, in naposled ogromen kapital, s katerim sicer nasledniki nekoliko nepremišljeno gospodarijo, ki pa mora naposled kljub vsemu obroditi bogat sad, zakaj seme je trajno in globoko vsajeno v množico. Življenska pot Aleksandra Stambolijskega je večna borba, polna burnih dogodkov, kakor ognjen zubelj, ki zagori v silne višine in nenadoma ugasne. Sam je čestokrat dejal: »Razen borbe ni treba ničesar drugega, v borbi smo rojeni, v borbi dojeni, v borbi je naša čast, v borbi je naša rešitev, borba je smisel življenja 1“ V življenju Stambolijskega je zlasti značilna naglica, s katero je hitel, ustvarjal in delal, ne oziraje se na desno in levo je premočrtno takorekoč drvel čez silne zapreke k svojim ciljem. Aleksander Stambolijski je izšel iz malokmetskega doma. Rodil se je v 1. 1879 v Slavovici, mali vasici v okraju tatarpazardžijskem v južni Bolgariji. Roditelji so bili silno siromašni, toda skromni in povsod spoštovani. V prvih otroških letih ga je že zadel prvi udarec življenja, ko mu je umrla mati. Mačeha ni mogla nadomestiti materinske ljubezni. Svoja prva leta je preživel kot vaški pastir, na kar je bil kot fante silno ponosen. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju. Že v tej dobi je pokazal tolike duševne sposobnosti in prirodno inteligenco, da ga je oče poslal v srednjo kmetijsko šolo v Sadovo. Odtod je šel študirat v Plevno. Kot siromašen študent je že v zgodnji mladosti občutil vso pezo življenja, toda njegova neutešljiva žeja po izobrazbi je premagala vse ovire. Česar mlademu fantu ni dala šola, mu je v bogati meri dalo življenje, kot najboljši učitelj človeštva. Mladi Stambolijski je bil v tej dobi silno dovzeten, podjeten, pogumen in znatiželjen, zavoljo težkih razmer, v kakršnih je Živelo kmetsko ljudstvo, pa nekoliko zagrenjen. Prvi, ki je mladega Stambolijskega navdušil, razpalil ter mu pokazal pot v kmetsko gibanje, je bil odločni in požrtvovalni učitelj Janko Zabunov iz Plevna, organizator »Kmetske zveze*. Ta je bil kot neustrašni borec za pravice kmetskega ljudstva Stambolijskemu vse življenje najsvetlejši vzor. Ob njegovi strani in z njegovo pomočjo je Stambolijski že leta 1898. aktivno posegel v mlado gibanje in javno življenje. Zabunov in Stambolijski sta bila tista sila, ki je potom »Kmetske zaščite*, ki je izhajala v Plevni pod uredništvom Zabunova, dajala gibanju duha in revolucionarno borbenost. Po končani šoli v Plevni je Stambolijski nekaj časa učiteljeval kot vaški učitelj v večih vaseh domačega okraja. Tu se je oženil z odločno in podjetno Mileno Taskalovo. Bogata ženitev mu je omogočila nadaljevanje študij. Opustil je učiteljevanje, odšel za nekaj časa v Sofijo, nato pa študiral višjo kmetijsko šolo v Halle-u v Nemčiji. Ta doba je v njegovemu razvoju najvažnejša. Poleg strokovne izobrazbe je posvečal največjo pažnjo študiju družboslovja (sociologije). Njegov bistri prodorni duh je globoko spoznal ustroj takratne družbe in vsega javnega življenja. Toda bolezen je študij prekinila; Stambolijski se je z bogatimi spoznanji in sposobnosti vrnil iz Nemčije v Plevno. Mrak Sandi Turnšek Mrak na zemljo tiho pada, tiho gozd sta in livada. Noč razgrinja krila svoja, da bi zemljico pokrila kot je včasih mati tvoja tebe, detece, povila. Na zemljico žarke svoje nje soseda luna seva, a črez gozd in mirne trate sove tužni glas odmeva. , Pod nebesnim pa obokom svetle zvezdice gorijo, dobra majčica otrokom poje tiho melodijo. Zadružništvo in človeška družba F. T-k Zadružništvo ima svojo ideologijo, ki je gospodarsko - socialnega značaja. Ta ideologija je povsem svojstvena, odnosno ne zavisi od drugih ideologij, kakršne so n. pr. politično-socialne (strankarske), kulturne, viteške i. t. d. Zato zadružništvo ni navezano na nobeno drugo družabno tvorbo ali gibanje, dasi samo na sebi zopet ni poseben družabni red ali celo svetovni nazor. Zadružništvo je gospodarsko-socialna veda, nekaka sredina med kapitalističnim liberalizmom in socijalističnim etatizmom (etatizem je stremljenje po podržavljanju gospodarskih poslov. — Op. ured.), torej nekak demokratični gospodarski solidarizem, ki hoče na podlagi zasebno lastninskega družabnega reda organizirati človeško družbo tako, da bodo vsi ljudje opravljali koristno delo in da bodo vsi po zaslugah in izvršenem delu pra- vično deležni vseh potrebnih gmotnih in kulturnih dobrin. Ta svoj namen zasleduje zadružništvo z mirnim delom, s prepričevanjem in vzgajanjem ljudi, torej brez zakonite prisiljenosti ali celo revolucionarne nasilnosti. Kakšen je oz. naj bo torej odnos zadružništva napram ostalim družabnim organizacijam? i' *' Glede na osnovno načelo (samopomoč in samouprava) zadružništvo v načelu odklanja vmešavanje države in odklanja tudi državno pomoč v obliki gmotnih sredstev. Vendar je to stališče samo načelnega značaja, ki pomeni predvsem, da država ne sme uporabljati zadružništva v kake nezadružne ali celo politične namene, saj to več škoduje zadružništvu, kakor pa koristi državi ali vladajočemu režimu. Saj bi se s tem zaneslo v zadružne vrste boj in razkroj, pa tudi poslovanje bi se oddaljilo od osnovnih zadružnih načel. Z ozirom na socialno in občekoristno nalogo zadružništva pa je vendar potrebno, da država zadružništvo podpira z dobro zadružno zakonodajo, da ga pripusti k vsem poslom in obrtom, ki se tičejo zadružnikov, da mu proži davčne ugodnosti, v kolikor so upravičeni z ozirom na socialno - politične naloge države in potrebe zadrug, da mu vsaj v začetku olajša detinske težave. Prav tako je treba priznati državi tudi pravico, da vrši nad zadružništvom primerno kontrolo, vendar to le po ustanovah, ki ima v njih tudi zadružništvo besedo in ki po svojem ustroju ne dopuščajo okostenele birokracije. Bolj delikaten je odnos zadružništva do političnih strank. Osobito s pravimi ljudskimi strankami ima zadružništvo mnogo skupnega. Marsikje vrše stranke del svojega socialno gospodarskega programa prav z ustanavljanjem in pospeševanjem zadrug. V nekaterih državah in v precejšnji meri tudi med Slovenci so bile in so deloma še prav politične stranke, odnosno njihovi voditelji inicijatorji in voditelji zadružnega gibanja. To vmešavanje strank in strankarjev je v toliko dobrodošlo, v kolikor se na ta način bolj živahno pospešuje zadružno gibanje, vendar pa le dokler služi samo zadružništvu samemu, odnosno zasleduje samo čiste zadružne cilje. Škodljivo pa postane tako vmešavanje, čim prično stranke izkoriščati zadružništvo v svoje namene, bodisi z uporabljanjem zadružnega denarja za finansiranje strankarskih podjetij, bodisi z izrabljanjem istega za volilno agitacijo ali celo z ustanavljanjem zadrug samo v strankarske namene. A tudi načelno vmešavanje ni koristno, ker je v takem primeru vodilna strankarska in ne zadružna ideologija, zato tu ni pravih zadrugarjev, temveč so le strankarji. Končno je vmešavanje tudi nevarno, ker se zaplete zadružništvo v strankarske boje in je ogrožen njegov obstoj, zlasti če je stranka, ki ga je podpirala, v opoziciji. Zato je treba zadružništvo nevtralizirati napram političnim strankam, osobito dandanes, ko je v njem samem gibalna sila dovolj močna in ko se politične stranke hitro spreminjajo in celo propadajo. Poravnajte naročnino — razširjajte naš tisk! 171 Žena v gospodarstvu Kus Viljem One so bile tedaj popolnoma samostojne in so same orale, sejale, žele in spravljale, ako jim pridelkov že poprej niso zapisali in na vojaški način pospravili. Razen nekoliko slabšega obdelovanja zemlje je šlo vse kmetijsko delo uspešno naprej in ako bi ne bilo vedno terjajoče vojaške roke, bi bilo pri hiši tudi nekaj beličev in mnogo glav živine v hlevu. Poleg trdne volje in vztrajnega dela imajo naše kmetske ženske še eno prav lepo lastnost, ki jih odlikuje in viša nad moške. One so in znajo biti štedljive, one znajo vsako paro obrniti tako, da nudi celotni kmetiji nekaj dobrega in koristnega, one si mnogokrat rade od ust pritrgajo, samo, da se gospodarstvo uspešno razvija. In za to svojo zadnjo krepost včasih mnogo trpe od svojega neuvidevnega moža; ta zadnja lastnost jim često krajša življenje. Le poglejmo naše kmetske matere, kako so .zgarane", dočim so njihovi možje čili in zdravi. So častne izjeme, vendar splošno je tako. Naša priprosta kmetska žena skrbi za lastno družino, skrbi za življenje svojih malih živali, prodaja na trgu ali v trgovini svoje pridelke in težko dela na polju in na senožeti. Koliko dela ima s krmljenjem domače živine in prašičev, koliko truda ji doprinaša skrb za gospodinjstvo in koliko vzgoja otrok. Za vso svojo požrtvovalnost in neumorno delo pa mora često mnogo prestati od moža, da celo od lastnih otrok. Često jo najdemo objokano in razžaloščeno v izbici, ko mož veseljači in popiva v gostilni. Naloga naše odraščene kmetske mladine je, da se uživi v položaj svojih mater in jim z dejanji in besedami pomaga. Le tako se jim bo saj nekoliko oddolžila za vse njihovo delo in požrtvovalnost. 111. Vpliv kmetskega dela na žensko dušo. Najrazličnejša dela podeželske žene, katera se v glavnem razdelijo na gospodarstvo in gospodinjstvo, imajo na razvoj njene duše velik vpliv. Ker je vsaka žena ne samo žena, marveč tudi človek, skrbi, da v polni meri izvrši nalogo žene, ki ji jo je naprtila priroda, da je torej soproga in mati in skuša uveljaviti tudi svoje človeške zmožnosti, pri čemer ji njeno gospodinjstvo in druge vloge nudijo mnogo priložnosti. In zato najde kmetska žena, ki je v večini primerov tudi zakonska žena, mati in sotrudnica pri gospodarstvu, v delu vso zadovoljnost za svoja vsečloveška stremljenja. Zadovoljivo delujejo na njo okoliščine, ker vidi in sešteva rezultate svojega dela, ona lahko spravlja prihranke od svojega zaslužka, dočim zahteva njeno gospodarsko in gospodinjsko delo vse polno opravkov, katerih izvršitev hitro izginja (kuhanje, pranje, likanje, pospravljanje i. t. d.) To delo često ni ocenjeno niti od žene, ki ga je izvršila, niti od njene družine. Denar, ki ga je žena zaslužila ali prejela kot izkupiček za prodano blago in izdelke, ji daje določeno količino samozavesti, vzpodbuja jo k nadaljnjemu delu in ji razen tega nudi tudi možnost, da ga v primeru potrebe uporabi v prid svoje družine, naj si bo to že za šolanje otrok, ali nakup strojev ali zemljišča. Samostojno odločevanje, kako uporabiti zasluženi denar, daje kmetski ženski določeno mero samostojnosti in jo oprošča trpečih in neprijetnih občutkov odvisnosti. To je važno v tem primeru, ako ji mož le nerad daje gmotnih sredstev ali ji daje sredstva, vendar na neštedljiv način. Ako služi žena tudi sama denar, dobro ve, kako težko ga je služiti in to jo uči šteditl in pravilno obračati denar. V slučaju, da služi tudi mož, zna prav skrbno izrabiti svoj denar za gospodinjstvo, možev pa uporabi na najkoristnejši način in za nabavo najpotrebnejših reči. Končno pa tudi obvezno in pravilno izvrševano delo deluje kar najblagodejnejše na ženo, zato ker vzgaja v njej čut natančnosti, poštenosti in odgovornosti, kar se prenaša tudi v njeno domače življenje in v odgojo otrok. Trdni temelj kmetskega družinskega življenja je globoko zasidran pri obojestranski uvidevnosti in vzajemni pomoči. Zato naj žena pomaga možu pri njegovem delu. Njihovo skupno zanimanje za uspeh tega dela je najtrdnejši družinski steber, posebno pa še tedaj, ako je vzrastla težnja po skupnem delu iz vzajemne ljubezni. Ta ozka odvisnost interesov vseh članov družine je najuspešnejše merilo pri vzgoji otrok in vodi k uravnanosti temperamentov, ki jo podeželani dostikrat ne umejo pravilno. Prav posebno na Gorenjskem se v tem pravcu mnogo greši. Moževa beseda mora veljati, čeprav je od korenine napačna. Mož in žena sta tu često dva popolnoma različna sveta. Mož ima besedo vsepovsod, žena mu tudi pri najvažnejših življenjskih vprašanjih ne sme svetovati. To je napačno. Tu se je držati pravila: Mnogokrat ima mož prav, dostikrat pa tudi žena. Včasih je torej le možev ukrep napačen. Zato se torej posvetuj z ženo in vsak še manjši korak bo imel znaten uspeh in dobre posledice za oba. Pa kako čudna je vzgoja otrok, ko le-ti opazijo, da ima oče vse pravice, mati pa nič. Zato nimajo taki otroci nikakega spoštovanja do matere in jo včasih uvažujejo kot deklo. Torej še enkrat: Vzajemnost. (Dalje.) Oblakom Krista Jazbinšek Oj oblaki, vi oblaki, Vi nebeške ptice, Le razvijte, le razpnite Brze perotnice! In v daljave nedogledne Urno mi hitite, A s seboj vse upe moje, Želje vse vzemite 1 In v daljavi potopite Vse v morje jih širno — Ko srce bo prazno, pusto Morda bo bolj mirno . . . Ig pri Ljubljani. Tukajšnje društvo se prav lepo in marljivo razvija. Fantje in dekleta pristopajo mnogoštevilno k organizaciji, zavedajoč se naloge in dolžnosti, ki jih čakajo v življenju. Prvi letošnji izlet smo napravili na Kurešček, kjer smo se pridružili ostalim tovarišem ižanskega okrožja. Z veseljem smo posegli v razgovore o postavitvi planinsko - smučarskega doma na Kureščku, kateremu smo — vsaj mislimo — zbrali najlepše mesto. V dobi, ko si skoraj vsi privoščijo šport kot telesno kulturo, kmetski mladina noče stati za hlevnimi vrati, temveč hoče tudi ona poleta, svežega zraka in zdrave proste zabave. Zato pozivamo vse tovariše in prijatelje našega pokreta, naj nam kakorkoli pomagajo tudi z malenkostnimi zneski, da bo »Planinsko - smučarski dom“ ižanskega okrožja Zveze na Kureščku čim ponosnejši in lepši. Šinkov turn. Naše društvo v Sinkovem turnu je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. aprila 1.1. v šolski dvorani. Zbora se je udeležilo razen članstva tudi veliko število drugih 'kmetskih fantov in deklet, ki so se začeli živo zanimati za našo organizacijo. Po poročilih funkcionarjev, ki so bila zelo izčrpna, smo si izvolili naslednji odbor: Franjo Kristan ml, predsednik; Franc Zamen ml., podpresednik; Ivana Sršen, tajnica; Janez Gosar, blagajnik; odborniki: Alfonz Inkret, šol. upr., Franc Marn, Miha Hafner, Albina Sršen. Namestniki: Viktor Kristan, Angela Sršen, Janko Hafner. Nadzornika: Franc Kristan, st. in Franc Zamen, st. Delegata za občni zbor Zveze: Viktor Kristan in Franc Zamen, ml. Za prosvetarja smo izvolili našega agilnega šol. upr. tov. Alfonza Inkreta. Po volitvah je imel novo izvoljeni predsednik na na-vzočne lep govor in je prosil vse fante in dekleta za sodelovanje, da se bo društvo v bodočem letu razvijalo in delovalo tako, kot zahtevajo potrebe naših vasi in kmetske mladine. Orla vas. 8. redni občni zbor našega društva se je vršil v četrtek, dne 26. aprila. Zvezo je zastopal naš tov. Ivan Kronovšek. V svojem govoru je vzpodbujal člane k vztrajnemu delu za procvit društva, prikazal razliko med nami danes in pred 8 leti ter pojasnil veliko korist, ki jo imajo člani od društva. Letos je naše društvo prav uspešno delovalo, to pa le radi sloge in tovarištva, ki vlada med nami. Napravili smo dva poučna izleta in sicer na grajščino Novi Klošter pri Št. Petru v Sav. dolini in na potujočo kmetijsko razstavo v Št. Jurij ob j. žel. in istočasno na kmetijsko in gospodinjsko šolo. Udeležili smo se tudi pod-odborovega izleta na Mrzlico. — Posebno veličastna pa je bila naša prva konjska dirka v Sav. dol., ki je privabila tisočero množico. Dalje smo priredili znano Tiranovo zgodovinsko igro „Za staro pravdo". Tudi pri tej so se naši tovariši zelo potrudili. Sami so si priskrbeli hrvatske narodne noše, kar je. pomen in pestrost igr? posebno povzdignilo. Igro je režiral naš šol. upravitelj g. Josip Jarh, kateremu bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala za ves njegov trud, ki ga je imel kot režiser ter ga prosimo, da nam ohrani še v naprej svojo naklonjenost ! Sodelovali pa so naši člani tudi pri podod-borovi manifestaciji in tekmi koscev v Šoštanju. Tečaja za vkuhavanje sadja in zelenjave, katerega je priredil celjski pododbor na gospodinjski šoli v Št. Jurju, so se udeležile 4 tovarišice. V dekliški prosv. tečaj smo poslali eno tovarišico. Izvolili smo naslednji novi odbor: predsednik tov. Jože Povše, podpredsednik tov. Ivan Cizej, tajnik Karl Herodež, blagajnik Jože Povše. V ostali odbor pa naslednje: Ivan Plaskan, Ida Cizej, Amalija Kronovšek, Jože Štorman, Amalija Kajtner, Ivan Kronovšek, Fani Turk, Franc Stepišnik in Marijo Koruni — Prejšnji predsednik tov. Franc Kronovšek je odšel k vojakom in mu želimo, da se zopet zdrav vrne med nas. Ustanovili smo tudi kolesarski in ženski odsek. Občni zbor je bil zelo živahen in porok, da. bomo tudi v bodoče agilno delali za zmago kmetske misli! Bloke. Dne 29. aprila t- 1. se je vršil v Novi vasi sestanek zastopnikov Društev kmetskih fantov in deklet iz našega okraja, ki je imel namen ustanoviti pododbor Zveze za logaško okrožje. Številna društva nujno rabijo medseboj povezanosti, sodelovanja in enotnega delovanja v duhu našega pokreta. Sestanek je otvoril predsednik društva iz Nove vasi tov. Ivo Lenarčič, ki je v svojem govoru razpravljal o namenu pododbora, katerega kliče v življenje močan porast naših organizacij. V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Ivan Korošec, predsednik ; Stanko Lenarčič, podpredsednik; Franc Gornik, tajnik. Odborniki: Jože Debevc, Grahovo, Viktor Preme, Stari trg, Stanko Pavlič, Ravnik, Franc Praprotnik, Gora in I. Kovačič, Gorenje Otave. Revizorja: Ciril Zigmund, Stari trg in Jakob Šilc, Grahovo. Pri prihodnji seji se bo sestavil delovni načrt za letošnjo sezono. Šmartno ob Savi. V soboto 28. aprila zvečer smo se zbrali šmarski fantje in dekleta in še drugi iz sosednjih vasi na sestanku, kateri se je vršil v Šmartnem pri Kebru. Sestanka se je udeležil predsednik Zveze tov. Kronovšek in naš šolski upravitelj tov. Stupica. Oba sta nam v jedrnatih besedah orisala namen Društva kmetskih fantov in deklet. Vsi smo bili navdušeni, kajti spoznali smo, da si moramo sami s svojim trudom pripraviti pot v boljšo bodočnost in smo si radi tega ustanovili svojo lastno organizacijo, ki bo predstavljala moč in voljo naše kmetske mladine. Novo mesto. 29. aprila t.l. so se kmetsko-pro-svetni delavci zbrali v salonu hotela ,Koklič“ v Novem mestu, da poživijo delo Kmetske prosvete, ki je zastalo po krivdi nekaterih funkci-jonarjev. Nov duh je zavel v vrstah prosvetnih delavcev, ki so sklenili, da v osveženi organizaciji za vsako ceno zbude in razgibljejo novo delavnost in z resno voljo bodo cilj tudi gotovo dosegli. V najkrajšem času bo odbor objavil seznam predavanj in imenik predavateljev. Društva kmetskih fantov in deklet si bodo poljubno in času primerno lahko izbrala temo za predavanja. Vse prošnje in želje pa vse dopise naj pošiljajo na naslov; Kmetska prosveta za Novo mesto, v roke tajnika Karla Štrbenka, nast. mešč. šole, Novo mesto. Hajdina pri Ptuju. Tukajšnje društvo se razvija prav zadovoljivo kljub raznim govoricam nekaterih ljudi, ki jim kar ne gre v glavo naše mladinsko gibanje. Čeravno naletimo na odpor in nenaklonjenost pri takih, od katerih bi po- moč in sodelovanje najbolj pričakovali, se je na praznik 10. maja sklical drugi sestanek vseh kmetsko zavednih fantov in deklet. Na sestanek, ki se je vršil pri tovarišu Cestniku, so prišli vsi že vpisani člani in članice, kakor tudi drugi, od katerih se jih je nekaj odločilo na sestanku, da vstopijo v naše vrste. Tako ima sedaj društvo okrog 20 članov. Sestanek je Otvoril tov. Cestnik Jurij, ki je v kratkih besedah poudaril pomen naše organizacije za kmetsko mladino. Po daljšem razgovoru o društvu ter njegovih prireditvah se je sestanek zaključil' z zadovoljstvom vseh članov. Ta sestanek nam je pokazal, da smo na pravi poti in nam dal vzpodbudo za nadaljnje delo. Čeravno so nekateri trgali naša vabila ter se smejali in norčevali iz nas, se nismo in se tudi nikdar ne bomo ustrašili takih, ki ne razumejo današnjega časa, ki jim je vse drugo več, ko pa napredek in povzdiga naše vasi. Vedite pa, da bomo šli po začrtani poti naprej do zmage! Vabimo vse one, ki še niso člani naše mladinske organizacije ter imajo voljo delati z nami, da čimprej pristopijo v naše društvo, ker le v skupnosti je moč! Rogaška Slatina. Na praznik Vnebohoda so imeli naši okoličani zelo pomembno zborovanje: zaslužnemu javnemu delavcu gospodu t Vinkotu Zurmanu je izročil obč. odbor z županom g. Verkom na čelu krasno izdelano diplomo častnega občana, za katerega je bil soglasno izvoljen v priznanje njegovega 50 letnega nesebičnega, požrtvovalnega in uspešnega dela v korist domače občine in občanov. Nato se je vršil prav številno obiskani ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet za Rogaško Slatino in okolico, ki mu je predsedoval tov. Karl Drofenik. Zastopnik Zveze tov. Tomšič je v svojem nagovoru očrtal namen in važnost mladinske organizacije na deželi ter naštel glavne naloge, ki jih bo moralo društvo vršiti v dobrobit svojega članstva in vse okolice. Šol. upravitelj tov. Verk je v svojem lepem govoru opozoril na dejstvo, da so na zborovanju navzoče tri generacije: najstarejša, ki je svoje življensko delo že dovršila, starejša, ki mora baš v sedanjih težkih časih nositi vso skrb in delo za obstanek, ter končno mladina, ki se pripravlja, da stopi v bližnji bodočnosti na njihovo mesto. Tej mladini velja njegov poziv, naj se za to svojo nalogo temeljito pripravi, čemur naj služi predvsem društvo, ki se ustanavlja. Ko so bila odobrena društvena pravila in rešene tekoče zadeve, je bil, izvoljen društveni odbor. Novoizvoljeni odbor je šel takoj na delo in še istega Udeleženci izleta na Rifnik dne 6. maja 1934, ki so aa priredila naša društva v Sv. Juriju ob j. £., Slivnica, Dramlje in Ponikva ob j. ž. dne ukrenil vse potrebno, da začne poslovati društvena knjižnica, da se pripravi prva javna društvena prireditev in uredi vse društveno delovanje. — Novemu društvu, ki ima vse predpogoje za uspešno delovanje, želimo najlepši razvoj l Št. Pavel pri Preboldu. Društvo je priredilo 13. t. m. poučen izlet v Št. Jurij ob j. ž. Udeleženci so prisostvovali slavnostim Ipavčeve pevske župe, ogledali so si pa predvsem moderne gospodarske naprave kmetijske in gospodinjske šole; ravnateljici ge. Goričan-Knezovi se za naklonjenost še na tem mestu iskreno zahvaljujemo. AdleSiČi. Pri nas se je pred kratkim ustanovilo Društvo kmetskih fantov in deklet in smo si na prvem sestanku izvolili pripravljalni odbor iz sledečih tovarišev: Miha Grabnjan, predsednik, Jure Cvitkovič, podpredsednik, Alojz Črnič, tajnik, Anton Kapele in Mirko Skube, odbornika. Pravila smo že vložili oblastem v potrditev. Nekaterim ustanovitev društva ni bila všeč, menda bi radi, da bi kmetska mladina ostala še na- Sv. Jurij ob južni železnici. Nedelja, dne 6. maja bo mladini iz Voglajnske doline ostala v trajnem spominu. Društva iz Sv. Jurija ob železnici, Dramelj, Ponikve in Slivnice so prihitela na ta dan v Sv. Jurij ter so si skupno ogledala banovinsko kmetijsko in gospodinjsko šolo ter razne kmetijske naprave. Z velikim zanimanjem je mladina sledila razlagam g. ravnatelja ing. Petkovška in g. voditeljice Knez-Goričanove. Nato smo pohiteli na bližnji Rifnik. Ob zvokih godbe so dekleta iz gospodinjske šole v slikovitih narodnih nošah zarajale kolo, fantje pa zapeli. Posebno so se izkazali Slivni-čani, ki imajo lasten pevski zbor. Domačin tov. Merslavič je zbrano mladino, ki je je bilo nad 200, in goste iskreno pozdravil, želeč, da bi ta majniški izlet v lepi naravi dal navdušenje za novo složno delo naše mladine. Tov. Kronovšek, predsednik Zveze je v jedrnatih besed poudarjal važnost mladinskih organizacij. Tov. Hajnšek se je spominjal šentjurškega rojaka, junaka Malgaja, ki je pred 15. leti na ta dan padel za svojo domovino. — Bil je sin preproste kmetske hiše. Nadalje je izvajal, da je le dobra izobrazba dalje nevedna in nezavedna, ker s takšnimi ljudmi je lahko pometati. Mi imo pa drugega mnenja in se zavedamo, da se moramo organizirati in v skupnosti iskati pravice. Jasno je, da se nam bodo pridružili vsi, ki kmetsko mislijo in čutijo, drugih pa itak ne maramo. mladine pogoj in temelj dobre organizacije ter podlaga za uspešno delo. Tov. Zdolšek iz Ponikve je očrtal položaj kmetske mladine in kmeta sploh nekdaj in sedaj. Nato je še tov. ing. Kro-pivšek podal zgodovino rifniškega gradu, ki je sedaj že v razvalini, in zgodovino Št. Jurja. — Le prehitro so potekle ure. Slivničani so se odpeljali z godbo na lepo okrašenem vozu na svoje domove, drugi pa peš ali s kolesi. S seboj so odnesli najlepše vtise in polno navdušenje za naš zdrav kmetski pokret. Sv. Jurij ob Taboru. Dne 22. aprila je imelo naše društvo svoj peti redni občni zbor, kateremu so razen članstva prisostvovali tudi tovariši iz Braslovč. Delovanje društva v minulem letu je bilo precej živahno. Priredili smo tombolo, ki nas je gmotno zelo podprla. Dramatiki odsek je uprizoril dve drami: »Lepa Vida* in „Za staro pravdo". V pretečenem letu je ustanovila tov. Angelca Ocvirkova dekliški odsek, ki je imel glavno nalogo vzgajati mlad naraščaj v zavedna kmetska dekleta; sedaj se je spremenil v ženski odsek. Napravili smo tri izlete in sicer na Menino, v Logarsko dolino in Solčavske planine ter na Mrzlico. Vršil se je tudi štirinajstdnevni ženski prikrojevalni tečaj, s katerim so bile udeleženke zelo zadovoljne. Izvoljen je bil večinoma stari odbor s tov. Ivanom Ocvirkom na čelu. Pretečeni dve nedelji smo imeli poučna predavanja o prašičjereji in o prvi pomoči pri nezgodah pri živini. Predaval je znani strokovnjak g. Šribar iz Celja. Dne 10. maja smo pohiteli na lepo razgledno točko Goro Oljko. Sešli smo se s tovariši iz Braslovč in tako smo preživeli v majniški naravi par veselih uric s pesmijo in dobro voljo. Zadovoljni smo se razšli'z upanjem, da se na binkoštni ponedeljek zopet vidimo. Grahovo pri Cerknici. Naj se oglasimo tudi mi Notranjci, kmetski fantje in dekleta, živeči ob lepem Cerkniškem jezeru. Ne mislite si, da smo mi kar tako, tudi pri nas smo se zdramili in ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet, v katerem prav pridno delujemo za povzdigo naših notranjskih vasi. Na praznik Vnebohoda smo priredili komedijo „Voda", katera se nam je prav dobro obnesla pod režijo tov. učiteljice Zdenke Mercinove in tov. učitelja Stanka Novljana. Pevski odsek, ki ga je organiziral tudi tov. učitelj, prav pridno deluje. Obema prosvetnima delavcema izrekamo za njun trud in požrtvovalnost našo najiskrenejšo zahvalo. Meseca junija bomo priredili v Cerkniški dolini veliko tekmo koscev in žanjic, katera bo veličastna manifestacija naše kmetske misli. Za delo smo vsi navdušeni, kajti zavedamo se, da si moramo sami z lastnim trudom pripravljati pot v boljšo bodočnost našega kmetskega stanu. — Ljubljanski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je imel svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 27. maja t. 1. Bilanca njegovega dela v preteklem poslovnem obdobju je aktivna: ustanovilo se je ižansko delovno okrožje, ki uspešno vrši svojo nalogo, organiziral se je poseben ženski odsek pododbora; vse propagandno delo v naših vrstah za kmetijsko-stro-kovne natečaje, je delo ljubljanskega pododbora; povečalo se je število društev in pomnožilo število članstva; upostavljena je stalna vez med posameznimi društvi v območju pododbora, ki se vzdržuje deloma v obliki posebnih okrožnih odborov, deloma z rednimi obiski sosednjih društev, gostovanjem i. t d. Društva ljubljanskega pododbora tvorijo harmonično enoto in so zato močan steber naše celokupne omladinske organizacije. Za bodočo poslovno dobo je bil izvoljen stari odbor brez spremembe. Obenem se je sklenilo, da priredi ljubljanski pododbor ne 17. junija o priliki proslave 10 letnice obstoja društva v Želimljah pododborovo tekmo koscev. Zaplana pri Vrhniki. Čas je že, da tudi mi nekaj poročamo, kako se naše mlado društvo razvija. Dne 17. decembra smo sklicali ustanovni občni zbor. Prijavilo se je takoj 24 fantov in deklet. Še isti dan smo izvolili pripravljalni odbor in porazdelili delo v društvu. Po govoru tov. šol. upravitelja Nanuta Viljema, ki je očrtal namen društva in prečital pravila ter objasnil posamezne točke pravil, se je izvolil sledeči odbor: Matija Možina, predsednik; Franc Mesec, podpredsednik; Nanut Viljem, tajnik; Jakob Mesec, blagajnik, Pivk Karel, Troha Ludvik in Jakob Jelovšek, odborniki. Par dni pozneje se je sklicala odborova seja, na kateri se je sestavil načrt dela. Ker vsebujejo pravila sama že toliko dobrega in nudijo društvu delo na vseh popriščih, ni bilo težko sestaviti delovni načrt. Od tega časa gre delo prav pridno izpod rok in se je do danes razvijalo takole: 6. januarja smo imeli smuško tekmo za člane in nečlane na progi 14 km, zvečer pa se je igrala veseloigra „Zob za zob“. — 4. februarja smo priredili smuško tekmo za mladino in odrasle. Mladinska proga je bila dolga 6 km, starejših pa 18 km. Kakor pri prvi, tako se je tudi pri drugi tekmi odzvalo lepo število tekmovalcev. Zmagovalci so bili tudi tokrat bogato obdarjeni. Pri obeh tekmah je prispel prvi na cilj domačin — tov. Karel Troha, ki se je odlikoval že pri sokolskih tekmah v Škofljici in večkrat tudi na Vrhniki. — 11. februarja smo igrali veseloigro „V Ljubljano jo dajmo", 2. aprila. pa Vombergarjevo „Vrnitev“. S to igro je društvo napravilo propagandni izlet v Št. Jošt nad Vrhniko. . V mesecu marcu je društvo imelo 1 mesečni tečaj iz sadjarstva, katerega je vodil tov..Nanut; ta pouk je obiskovalo 22 fantov. Ob koncu tečaja smo prišli do zaključka, da nam je potrebna škropilnica za škropljenje sadnega drevja. Organizirali smo med kmeti-gospodarji podporne člane in kmalu nato smo kupili samo-delno škropilnico. Danes škropi društvo pri 20 kmetijah sadno drevje. Dekliške sestanke vodi učiteljica Angela Nanut. nik, da v plemeniti' tekmi pokaže svojo moč in da čast kmetskemu delu. Ob pol 3. popoldan so se začeli zbirati fantje in dekleta iz Krške vasi, Viher, Drnovega, Gorice, Hrastja, Leskovca in drugih krajev; prišli so gostje in sodelavci iz Cerkelj in Krškega in se formirali v povorko. Povorka je šla skozi ves Leskovec, na čelu so jahali konjeniki, za njimi je šla krška gasilska godba, za njo je vihral Zvezin prapor. Za njim je šel krški pododbor s predsednikom Zveze. Njemu so sledili v strumnem koraku kosci, za njimi so šle tov. grabljice, četa malih koscev, četa malih grab- Udeleienci izleta, ki ga je priredil dne 13. maja 1934 naš Krški pododbor na Sto/drago Krika vas. Naše društvo je priredilo s tov. društvi iz Leskovca, Viher, Hrastja in Gorice izlet na Stojdrago, ki je ena najlepših izletniških točk v Gorjancih. Ta izlet nam je nudil prijetno razvedrilo sredi težkega kmetskega dela, bila pa je to tudi lepa manifestacija gibanja kmetske mladine na Krškem polju. Učvrstili smo medsebojne vezi in se pogovorili o našem nadaljnjem delu. Domov smo se vrnili veseli in zadovoljni ter podkrepljeni z novo silo, ki je toliko potrebna za naše nadaljnje udejstvovanje. Krško polje. Dne 3. t. m. je priredil krški pododbor Zveze v Leskovcu tekmo koscev. Prijavilo se je 17 tekmovalcev, udeležba ljudstva je bila ogromna. Zavihrale so naše jugoslovanske zastave, zadonele so koračnice, oglasile se naše lepe kmetske pesmi, udarila je v korak četa naše mladine in dvignil se v zrak ponosni naš zeleni kmetski prapor. Četa koscev je krenila na trav- Ijic in končno silna množica pristašev našega pokreta. Godba je igrala, zaorile so pesmi in v soncu so se bleščale mavrične barve naših kmetskih noš. Povorka je bila veličastna in izredno dolga ter izraz discipline naših mladih kmetskih sil. Sprevod je krenil skozi vas na travnik, ki je bil ozaljšan z mlaji in narodnimi zastavami. Tribuno je zasedel pododbor, okoli njega so se formirali naši fantje in dekleta, ostali prostor je zavzela mnogoštevilna množica. Ob 4. je pozdravil tov. preds. krškega podod!>ora Horvatič Tine g. dr. Ipavca, živinozdravnika iz Krškega, ki je zastopal zaposlenega narodnega poslanca in pokrovitelja naše prireditve g. Drmelja Alojza, dalje je pozdravil predsednika Zveze tov. Kro-novška in vse navzočne. V daljšem govoru je živo orisal težnje tuk. mladine po izobrazbi in duševni osamosvojitvi. Bil je živahno aklamiran. G. dr. Ipavec je v imenu narod, poslanca g. Drmelja pozdravil mladino, jo vzpodbujal k delu in želel tekmovalcem mnogo uspeha. Nato je govoril, preda. Zveze tov. Kronovšek. Viharno pozdravljen je obrazložil vzroke in cilje kmetskega mladinskega pokreta in pomen današnje prireditve! Na dani znak se je začela tekma. Vsak tekmovalec je imel pokositi prostor in izmeri 5'50X40. Najboljši čas, dosežen v tej skupini, je bil 8 min. 50 sek. Tej skupini je sledila takoj druga. Tu je bil dosežen najboljši čas 8 minut. Najboljši kosec je bil Ivšič Miha iz Krške vasi, lanskoletni zmagovalec. Dosegel je 29'4 točk od 30 dosegljivih. Dobil je nagrade Din 300'—, dar narodnega poslanca g. Drmelja. Vovk Vinko iz Leskovca je dosegel 29 točk in je zavzel drugo mesto. Nagrada Din 200'—. Tretji je bil Ivšič Franc, brat prvaka in je dosegel 27'1 točk. Dobil nagrade Din 100'—. Četrto mesto je zasedel Pirc Gregor, preds. novoustanovljenega društva v Vihrah; dosegel je 27 točk in dobil nagrade 50 dinarjev. — Prvak Ivšič je dobil lep venec, ki so ga splele leskovške tovarišice. Slivnica pri Celju. Hud udarec je zadel naše društvo z izgubo zveste in marljive članice Julije Vrečko, katero je ugonobila zavratna pljučnica, ko je bila stara komaj 2i let. Mnogo je pretrpela, 7. maja pa za večno zaspala. Kako je bila priljubljena, je pričal njen pogreb, katerega se »je udeležilo članstvo polnoštevilno. Pokojni je v slovo spregovoril na grobu tov. predsednik. Blagi spomin — preostalim pa nase iskreno sožalje. Št. Peter na Medvedjem selu. ■ Tukajšnje društvo je napravilo v nedeljo, dne 27. maja poučen izlet v Št. Jurij ob j. ž. na dveh vozeh. Izleta so se udeležili člani pevskega zbora in godba, ki sta skrbela za dobro voljo. V Št Jurju so si izletniki ogledali skoraj vse naprave gospodinjske in kmetijske šole pod strokovnim tolmačenjem tov. prof. Koprivšeka, ki je po ogledu imel tudi predavanje. Predaval je pa tudi g. ravnatelj Petkovšek o zadružništvu in potrebi skupnega delovanja sploh. Popoldne so se nameravali izletniki udeležiti tekme koscev na Slivnici, a močno deževno vreme jih je priklenilo na Št. Jurij, kjer se je vršila zabava pri najboljšem razpoloženju. Za popolni moralni uspeh tega izleta se je v prvi vrsti zahvaliti g. ravnatelju Petkovšku, tov. prof. Koprivšku in Društvu kmetskih fantov in deklet v Št. Jurju, zastopanem po svojem predsedniku tov. Merslaviču in tov. Hajnšeku. Št., Vid nad Ljubljano^ Tekma koscev, katero je priredilo tukajšnje društvo v nedeljo, dne 3.-1. m. je uspela nad .vse pričakovanje. Ob 3. uri so se zbrali članstvo in gostje pred gostilno Kratka ter krenili z godbo na čelu na travnik, kjer se je vršila tekma. Navzoče je pozdravil predsednik tov. Arhar, pokrovitelj prireditve šentvidski župan g. Babnik in tovariš dr. Janže Novak kot delegat Zveze, narodni poslanec Albin Koman pa je podal mladini pro-gramatične smernice in pomen gibanja kmetske mladine ter njenih prireditev. Tekmi, o kateri bomo obširneje še poročali, je prisostvovalo nad 3000 ljudi. Vihre pri Leskovcu- V naši vasi se je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet. Doslej ni bilo pri nas še nobenega društva. Mladina je dostikrat nesmiselno zapravljala svoj prosti čas. Fantje, ki smo pogledali preko domačih plotov, smo prišli do prepričanja, da tako ne sme iti dalje. Vidimo, kako se drugod širom Slovenije kmetska mladina organizira v Društvih kmetskih fantov in deklet, kako si s smotrnim delom v društvih širi svoje duševno obzorje in plemeniti svoja nagnenja in hotenja ter se utrjuje v kmetski samozavesti, in sklenili smo, da Be tudi mi pridružimo tej veliki vojski v borbi za dosego idealov kmetskega mladinskega pokreta. Pripravljalnemu odboru se je prijavilo takoj 26 fantov in deklet. — Žal moramo ugotoviti, da so ljudje, ki ne morejo trpeti duševno svobodnega kmeta, tudi nam poskušali delo že vnaprej onemogočiti — pa jim pregrešna namera radi poguma naših deklet in fantov ni uspela! Požrtvovalni javni delavec tov. upravitelj Kabaj in tov. učiteljica Mahničeva nas poučujeta v petju in dramatiki in upamo, da se bomo kmalu lahko pokazali pred javnostjo. Beričevo. V nedeljo je praznovalo naše agil- _ no društvo desetletnico društvenega obstoja. Ob tej priliki je priredilo lepo uspelo tekmo koscev, kateri je prisostvovalo za naš kraj rekordno število ljudi in katere poteka niti najmanj ni mogla motiti nagajivost nasprotnikov. Po tekmi se je v društvenem domu razvila prav prijetna zabava. O priliki razdelitve nagrad tekmovalcev je vie navzočne pozdravil društveni predsednik tov. Avsec, v imenu Zveze pa je društvu s toplimi besedami priznanja in zahvale čestital tov. Stanko Tomšič. Našim vrlim borcem ob društvenem jubileju tudi naše iskrene čestitke! Naše društvo v Rožnem dolu: Igralci igre ,Uiitkarji". Št. jurij pri Grosupljem. V nedeljo, dne 27. maji) t. I. se je vršil po programatičnem predavanju, ki ga je imel delegat Zveze tov. dr. Jinže Novak v gostilni pri Goršičn za širše občinstvo, občni zbor našega društva. Izvoljen je bil sledeči odbor: Janez Perme, predsednik; Franc Križman, podpredsednik; Justina Ahec, tajnica; Alojz Drobnič, blagajnik. Odborniki: Pepca Šipelj, Teri Gradišar, Alojz Dremelj, Jože Šuštar, Jože Škulj, Martin Boh; Anton Tomšič in Viktor Kocman pa nadzornika. Prepričani smo, da bo ta odbor delal in da bo naše društvo deseglo mnogo uspehov. Dosedaj šteje 36 članov in 16 članic ter upamo, da nas bo »e več. Šmartno pri Litiji. Naše društvo je priredilo dne 27. maja lepo uspeli majniški izlet na Čatež. Četudi nam ni bilo vreme naklonjeno in se je vsled tega mnogo tovarišev in tovarišic zbalo, je izlet izpadel nad vse pričakovanje. Po prihodu na Čatež smo se udeležili sv. maše, nato pa odšli na znano božjo pot „Zaplaz“ nad Čatežem. Po prihodu nazaj v Čatež smo imeli skupno kosilo pri našem tov. H. Urbančiču. Kosilo je bilo dobro, hvala lepa g. Urbančič!' Med kosilom in na prijateljskem sestanku je igral zbor tamburašev našega društva. Pa ne samo tam, pač pa na celi poti, tja in nazaj! Nazaj grede smo si ogledali ondotno novo cesto, katere delo je vodil župan iz Vel. Loke, g. Zajc, in pa lepo banov, posestvo na Mali Loki. Zahvaljujemo se sestri voditeljici Gospodinjske šole, ki nam je vse razkazala. Med potjo smo se še ustavili pri naših dolenj- skih prijateljih, ki so nas prav lepo sprejeli in počastili. Ormož. V nedeljo, dne 27. t. m. so zborovali v prostorih gostilne Skorčič zastopniki Društev kmetskih fantov in deklet iz ptujskega sreza. „Zvezo“ je zastopal predsednik tov. Ivan Kronovšek, ki je v svojem obširnem in jedrnatem govoru povdaril pomen naših društev na vasi in dokazal potrebo povezanosti in skupnega nastopanja; obrazložil nam je uspehe 10 letnega delovanja Zveze in doslej ustanovljenih pododborov. Drugi je govoril tov. Ivan Vadnjal. šol. uprav, na Humu, ki je med drugim poudarjal potrebo, naj se mladina po izstopu in šole udejstvuje v društvih, kjer naj se pripravi in izvežba za poznejše vodstvo istih. Svoje mnenje so podali tudi zastopniki društev, nakar je po temeljiti debati bilo sklenjeno ustanoviti pododbor Zveze za ptujsko okrožje z začasnim sedežem v Ormožu. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Joško Tomažič, Vitan; podpredsednika: Ivo Škorjanec, Središče in Juri Cestnik, Hajdina; tajnik: Franjo Puklavec, Vitan; tajn. namestnica: Štefica Dogša, Središče; blagajnik: Janže Toplak, Sv. Lovrenc; blagajniški namestnik: Jakob Raušl, Obrež; odborniki: Marta Plepelec, Središče; Lojzika Štampar, Lača ves; Franc Holc, Sv. Lovrenc; Ivan Cestnik, Hajdina; Franc Šnajdar, Hermanci in Stanko Vrbnjak, Sv. Miklavž. Fantje in dekleta, kjer še ne obstojajo naša društva, vzbudite se, vstopite v naše vrste, da bomo strumno korakali, zedinjeni in prežeti v kmetskem duhu boljšim časom nasproti. Moravče. Na binkoštno nedeljo popoldne se je vršil pri nas ustanovni občni zbor. Ob veliki udeležbi je predsednik pripravljalnega odbora, tov. Lojze Pirnat, otvoril zborovanje in v kratkem govoru orisal dosedanje delovanje. Nato je Zvezin predsednik tov. Kronovšek obrazložil namen in pomen društva. Tov. Napokoj, šol. upravitelj je pozdravil novo društvo in izjavil, da ga bo z vsemi močmi podpiral. Sledile so volitve; izvoljeni so bili sledeči tovariši in tovarišice: Lojze Pirnat, predsednik; Francka Detela, podpredsednica; Ivan Lavrač, tajnik; Iva Orehek, namestnica; Ivanka Požar, blagajničarka; Francka Šlibar, namestnica. Odborniki: Močilnikar Jože, Vesel Ciril, Lavroč Ela, Jurjevec Ivana, Cerar Nejče; namestniki: Franc6 Požar, Viktor Zorman, Jaka Cerar, Jože Mrčun, Kokalj Ivan. Nadzorna organa : Tomc Ignac, Jože Urbanija; namestnika: Napokoj Jože, Perko Ivan. Delegata za zvezo: Lavrač Ivan, Francka Detela.Pri slučajnostih je zaprosil za besedo tov. Urbanija Jože ki je v imenu župana pozdravil novo društvo in izrekel nekaj pomenljivih besed, ki so jih navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. Tovariš predsednik je nato zaključil občni zbor z zahvalo vsem navzočim in s pozivom, naj se pridružijo društvu tudi oni, ki se ustanovnega obč. zbora niso udeležili. Društvo naj zraste v mogočno drevo, ki bo razprostirala svoje veje po celi lepi mo-ravški dolini. Sv. Bolfenk pri Središču. Naše društvo se pridno udejstvuje. Po dobro obiskani predstavi zdravstvenih poučnih filmov „Higijena na vasi“ in »Dva brata" o jetiki, smo na binkoštni ponedeljek vprizorili koroško narodno igro „Mi-klova Zala*4. V kljub velikemu številu nastopajočih igralcev je bila igra dobro podana, le vreme je nekoliko motilo, ker smo igro zaradi obsežnosti morali vprizoriti na pro- stem. Obisk je bil mnogo večji, kot pri dosedanjih prireditvah, opaziti je bilo mnogo tovarišev in tovarišic od sosednjih društev, posebno iz Središča. Ko dozori rž priredimo tekmo žanjic in kolesarsko dirko. Želimlje Naše društvo je imelo v nedeljo, dne 29. aprila 1934. 10. redni občni zbor. Iz poročila društvenih funkcijonarjev je razvidno, da je društvo neumorno delovalo skozi vsa leta obstoja in vztrajalo kljub težkočam ter s požrtvovalnostjo članstva se uspešno borilo proti vsem silam, ki so hotele rušiti temelj društva. Ob 10 letnici lahko zagotavljamo, da se je ideja našega pokreta v naši vasi tako ukoreninila, da jo ne bo izruvala nobena sila. — Društvo stoji tudi materijalno precej na dobrem. Ima dramatični oder, precejšnjo število knjig in tudi finančno stanje je precej zadovoljivo. Občni zbor je ugotovil, da najbolj pogreša društvo lastno streho. Z vztrajno voljo gremo na delo, da si zgradimo dom, v katerem bo našla vsa kmetska mladina svoje zavetišče in ki bo ognjišče za širjenje prosvetnega dela na vasi. Po stvarni debati so *e vršile volitve; izvoljeni so bili: Perčič Ciril, predsednik, Princ Ivan, podpredsednik, Marija Glinšek, tajnica, Miha Kramar, blagajničar. Odborniki: Alojz Kramar, Franc Kikelj, Perčič Angela, Krnc Jakob, Piškur Ivan, Glinšek Valentin, Likovič Ivan, Lovšin Martin, Hribar Alojzija. Nadzorstvo: Centa Anton, Kramar Ivanka. Delegata: Kramar Alojz in Ciril Perčič. Predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje, in dal besedo predsedniku Zveze Kronovšku, ki je podal smernice za delo kmetske mladine na vasi. Končno je tov. Alojz Kramar podal nekoliko misli o proslavi 10 letnice društvenega obstoja; proslava se je vršila dne 17. junija 1934. Kotiček Naš tabor na Krimu. Na praznik Vnebohoda je priredil ženski odsek ljubljanskega pododbora izlet na Krim. Vabilu se je odzvalo mnogo tovarišic iz Beličevega, Notranjih goric, Iga, Dobrunj in drugih krajev, pridružili so se nam pa tudi naši fantje, ki so nam z veselim petjem in vriskanjem krajšali pot. Precej nas je bilo, pravijo okoli 100. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno in omogočilo lep razgled z vrha. Krasen razgled ! Gledali smo ljubljansko barje, po* nosno Ljubljano,, lepo Posavje in naš pogled je objel številne vasice, lepa polja in obširne gozdove, tam zadaj pa so se odražale mogočne Kamniške planine. Veličasten pogled • zlasti za nas, ki ‘do sedaj nismo hodile rta izlete,' ker nas nihče ni navajal k temu irt haS opozarjal na poiičnO stran takih prireditev. Kaj naj še opisujem, rečem samo • — zadovoljne smo bile in si samo želele, da bi se še večkrat snidle na takih izletih. Naši tovariši tamburaši iz Notranjih goric so z igranjem poskočnih pesmi skrbeli za zabavo. Prisrčna hvala jim! Nazaj grede smo se ustavili na Gornjem Igu, kjer je pozdravila vse udeležence naša nacelnica. Tov. Kronovšek je v jedrnatem govoru poudarjal potrebo kmetske samozavesti ih discipline, kateri lastnosti mnogokrat žal pogrešamo v vrstah naše kmetske mladine. Ustanavljajmo kolesarske odseke! ■ Dandanes življenje na vasi ni več tako pusto in oriiejeno kot je bilo svoj čas, ko je bila 'vsaka vas sama zase, ograjena pred svetom in širokim življenjem. Za kmetskega fanta danes življenje na vasi ni več tako enostavno in brezlično;' vas ni vfeč sama zase celota, temveč-je postala center, kamor z vseh strani struji in prihaja življenje. Ta ogromni prevrat in preporod je poleg drugega povzročilo navadno kolo, običajen bicikelj, brez katerega danes kmetski fant kar težko izhaja. Običajno kolo je dandanes' tisto priročno ■; sredstvo," tista vez. k? spaja jjo 5M0, 20' in vte6'vasi v eno sfcfmJ cfcloto, zlasti V kulturnem oziru. V ttj ' iri tej vasi je, recimo, tekma koscev ali žanjic, je gledališka predstava}' zborovanje ati teselica;' irt' na vseh' teh prireditvah jrf :hajti • fflite in dektčta iz cele’ oko-1 litri; peš jih jtf prišlo malo, večina se jih je prif)feljala1 na 'kolesih: Že to je zadosten dokaz?,! cta 'je običajno kolo reS' si*edStVd kifttiirn*ga! febližčv*fmj£'-:in spajanja ' posa1 rttezrtfhvasi V kolekfivhd :kulturno- življehje. Veselo prepevajbč in' Vriskajoč smo prikorakali v Iško vas do! gostoljubne Mazijeve hiše; tu So nas pogostili’ s kislim mlekom'in kruhom, kar se je prav prileg-lo našim lačnim želodcem ' in žejnim grlom; Razšli smo se z željo, da se še “večkrat snidemo. • Zenski odsek ljubljanskega pododbora priredi koncem meseca julija tekmo žanjic v Dobrunjah; dan prireditve in vse ostale podrobnosti objavimo pravočasno. Pozivamo vsa v pododboru včlanjena društva, da že sedaj ukrenejo primerne korake, da naša prireditev čim lepše uspe. Tudi naj društva upoštevajo to‘tekmo pri določitvi svojih prireditev. Mimo tega pa je kolo 'tUdi velikega gospodarsko - socialnega pomena. Samo pomislimo, kako imienitno služi kmetskim fantom in dekletom iz vseh vasi, ki so okoli industrijskih Središč, kamor se fantje in dekleta vozijo s kolesom na delo.' Kmetskemu delavstvu v industriji*je kolo nenadomestljivo' hi priročno sredstvo. Vzemimo še drug slučaj: kadar imata gospodar ali pa kmetski fant opravka v mestu, recimo na sodišču, na davčni upravi ali kjerkoli že, sedeta pač na kolo, s čimer prištedita na • denarju in času. Da, kolo je postalo celo sredstvo za vasovanje ob nedeljskih popoldnevih, ko fant povasuje pri dekletu ali pa svojem tovarišu iz sosednje vasi. Kaj bi naštevali še naprej, ko vendar vsak naš fant in dekle sama najboljše vesta, kolike važnosti in priročnosti je običajno kolo. Silno nespametni bi pa bili, če bi • se' v našem kmetskomladinskem gibanju v kar največji meri ne posluževali tega sredstva. Izrabimo, ga do skjfa^ne možnosti. Namen našega mladinskegajgiljanja, naših ..DtUštfev kme|slč|h fantoy in ,,deklet" 'je poleg- bsta-le&j^itdi v- tejij, da- se iriad seboj čimbolj sptrafaamo,' 'cra ^OSian^mfc čimbolj %no, da postanemo skupnost mlade kmetske-delavske generacije. ,,Pri tem pam. more običajno kolo sluziti bolj kot kakršnokoli drugo sredstvo. Mi thOčfemoV' da boi povsod na našem - podeželju zmagala naša kmetsko-delavska ideja,dphtarstvu«. Zdravniška -pomoč je draga^padarstvo-je poceni: v tem je tudi občutiti socijalno vsebino Kačevih zgodb. Zgodbe so pisane zelo sočno in jedrnato, prepletene s šegavostjo in celo ironijo, ki je pa le zato toli ostra, da bravec čim-prej in čimbolj počuti socijalno .jedrci V zgodbah žive in dihajo Savinjčani- v vsej Svoji' robatosti in, kmetskosti; pravtako je treba omeniti, da je Kačev jezik v teh zgodbah zelo močan in marsikje ga je celo obogatil s pristnimi izrazi in besedami iz Savinjske doline. — Naši mladini in društvom Kačeve zjgodtfe priporočamo. ' J' —2— □ a □ , .Kvadrati. «> . ) Joško Kač. 1. Kar loči njivo od njive V debelo tiskanih kvadratih 2. Naliv ' čitaS ime,'kjer dobro deluje 3. Ptič * - ‘eno izmed ' naših društev. 4. Pritok Dunava Štiri krajni kvadrati ti pa dajo 5. Nekdanja srb. država. ime mesta na Norveškem. Rešitev uganke iz 5. številke: Črkovnica (Sandi Turnšek.) I str A, Ana, Anton, vol, Una; slika, Beneš, pušač, kovač, kreda, Bihač, Otilija, kavarna. Po sredini navzdol': Antonin Švehla/ ' K » in. š i f r e d knjigoveznica , LJUBLJANA Vegova ulica it. 6 M -JU IPB $ff M h ; i'. .*' -S-Kr >kO 4 ž ,r »fiRi NTočn .^prešičje in raz-ni.gpesni Izdelki H ££ j ;.i Janko Zevnik Kupuje vse ! ' Ljubljana 'Vrste živir Dunajska št. 41 nOf preŠIČ^ mn Mlad in napreden kmetovalec uporabljaj stalno umetna gnojila, ker ista povečajo in poboljšajo poljske pridelke. V to svrho priporočamo: Mešano gnojilo Nitrofo«kal • Ruie, ki vsebuje 40/,° dušika, 80/0 fosforne kisline, 8% kalija in 330/o apna. To gnojilo priporočamo za okopavine, posebno za krompir in travnike. Nitrofoskal I, ki vsebuje 80/0 dušika, 6 °/» fosforne kisline, 80/0 kalija in 350/0 apna priporočamo za gnojenje vinogradov, sadonosnikov in vrtov za zelenjavo. Nitrof os, ki vsebuje 40/0 dušika in 120/0 fosforne kisline priporočamo za gnojenje žitaric in travnikov na težjih tleh. Apneni dušik je izvrstno dušično gnojilo in ga priporočamo za vse gospodarske rastline. Z apnenim dušikom naj se gnoji redno vedno pred setvijo in se ga naj zaorje. Travnike pa gnojiti v jeseni ali zgodaj spomladi, ko sneg skopni. Naročajte skupno, ker v tem slučaju Vam pride gnojilo cenejše. Naročila sprejema Tvomica za dušik v Rušah. d. d. j „Rude in kovine" ... I Ljubljana, Masarykova cesta 12 | (Glavno zastopstvo Cinkarno d. d. v Colju) k ■a veliko s svinec, cink, kositer, aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevin«, pocinkana železna pločevina, cinkovo belilo »Briljant**, Cinkopon, cinkov prah, rarne barve i. t. d. Kaplje s rude in stare kovine. Naslov za brzojave: RUDE Ljubljana. Tel. inter. 2727, 2827. Al Kdor stalno varčuje-se bede varuje! Če vložiš v hranilnico vsak mesec enega izmed spodaj navedenih zneskov, se Ti pri pet odstotnem obrestovanju nabere: Znesek po po po po Din 5 letih 10 letih 15 letih 20 letih 10- 681' - 1.550- — 2.659 — 4.075 - 50 — 8.405-- 7.751 — 13.297 — 20.376-— 100- 6.810-— 15.501 — 26.594 — 40.751- — 200' - 13.620 — 31.003 — 53.188'— 81.503. - 300 - 20.430 — 48.504-- 74 782'- 122.255"— 400 - 27.240 — 62.006-- 106.377 — 163 007"— 500' 34 050- - 77.507- - 132.971 - 208.758'— 1.000- - 68.100 - 155.014 — 265-942-— 407.517-- Stopi v krog stalnih varčevalcev! — Piši po navodila na Hranilnico Dravske banovine Celje - Ljubljana - Maribor F. Lubas in sin Podružnica Ljubljana Borštnikov trg 1 dvorišče Imamo v zalogi vseh vrst tl armoni 1< naše svetovno znane znamke. Prevzamemo vsako popravilo, katero strokovno izvršujemo hitro in poceni. KIITEli v&divt&A-jie najsdidmfk KLIlARNAfTDEU l]UniAMAOUKUIINOVAt J TISKARNA DRUZBfl Z O. Z. HE KAMN I K Čekovni račun štev. 10.560 * Moderno urejeno grafično podjetje. Ustanov. I. 1900 * Izvršuje vsa tiskarska dela hitro, lično in po konkurenčnih cenah. Specijalna dela: trobarvne razglednice in prvovrstni tisk knjig * Nujna naročila izvrši takoj Proračuni poštnoobratnol * :e 70 KMETSKI registrovana zadruga z neomejeno zavezo V LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica I Brzojav: »KMETSKI DOM“ — Žiro račun pri Narodni banki — Račun poštne hranilnice 14.257 — Telefon 2847 Podružnici: Kamnik — Maribor Vloge na knjižice in tekoči račun »prejema in jih obrestuje po 4°/0 brez odpovedi, po 6 °/„ pri 8 mesečni odpovedi Jamstvo za vse vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. Stanje vlogi Din 35,000.000*-. Rezervei Din 1,200.000*—. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Oskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje Preskrbuje: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8.—19.l/j in od 3.— 4.'/|, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od H.—12.'/j ure. ^KMETSKI HDCfllUl m POSOJILI,)