vamosi človeka, narave, družbe ter dvUiza-cijskih dosežkov ter kako si je treba prizadevati za varno življenje. V knjigi jc mogoče najti precej izvirnih vojaSkih iAuienj, ki bi lahko bile zelo pomembne pri načrtovanju obrambnih priprav v državah nekdanje Jugoslavije. Med njimi je prav gotovo spoznanje o povezanosti med ravnotežjem sil na fronti in spoštovanjem prekinitev ognja. Avlor BeSkcr, tudi sam visok vojaški poveljnik, namreč ugotavlja, da vse dokler ena od strani na fronti Čuti. da ima vojaško prednost. ne spoštuje prekinitve ognja. Tako se na Hrvaškem niso mogli obdržati prvih štirinajst podpisanih prekinitev ognja, ker jc agresor nadaljeval z bojnimi akcijami v smeri zamišljenega vojaškega cilja Velike Srbije. Sele vzpostavitev ravnotežja sil na fronti jc odprla dejanske možnosti za spoštovanje premirja (BcSkcr. str. 29). Zanimivo je spoznanje o nepravočasnosti organiziranja obrambe, ki se kaže tudi v ukinjanju sistemu usposabljanja mladih za obrambo in zaščito, in to celo med neposredno vojno nevarnostjo. Za graditev vsake sodobne vojske pa jc pomembno vedeti tudi. kakšne so poslcdicc vstopanja strankarskega razmišljanja v vrste njenih vojakov. Hrvaška vojska jc na samem začetku imela značilnosti strankarske organizacije. spontani odpor agresiji se je namreč začenjal v posameznih strankah, ki so oblikovale svoje bojne enote in jih pošiljale v osvobodilne akcijc. med širjenjem vojne je bila strankarska aktivnost prepovedana, vojska sama pa je vse bolj temeljila na vseljudski podpori. Patriotizem očitno ni povezan s strankarskim razmišljanjem Za hrvaSko vojsko sredi vojne tako velja, da velika večina častnikov in celo podčastnikov ni bila v nobeni stranki, pa ludi med vojaki je bilo takšnih le polovica.
Knjiga obsega 142 strani. 15 originalnih fotografij z bojiSča z motivi poniSenih kulturnih in zgodovinskih spomenikov. 19 tabel s podatki iz empirične raziskave ter 20 nazornih grafičnih prikazov.
Ljubica Jeluiii
LA HNKA PEROVIČ
Zatvaranje kruga
(Ishod razcepa 1971-1972).Svetlost. Sarajevo 1991
Delo Zapiranje kroga - nekoč vodilne srbske in jugoslovanske politične delavke l.atinkc Perovič. danes pa ideološko neobremenjene beograjske intelektualke - je izSlolcta 1991 vSarajcvu. VSarajevu.mestu ob Miljacki. s plurietnično sestavo prebivalstva in takrat še nerazruSeno in nepožgano. Kmalu po izidu knjige pa so se eksplozivno razvijali (udi danes zastrašujoči in apokaliptični dogodki, ki so kraj izida knjige Latinkc Perovič spremenili v ruševine in ki na neki način simbolično predstavlja propad nekdanje Jugoslavije ter vojaSko arogantno in p<ilitično hudodelsko reševanje »srbskega vprašanja«.
Knjiga Latinkc Perovič Zapiranje kroga je družboslovno pomembna analiza v marsičem za kasnejšo usodo Jugoslavije pomembnega političnega dogajanja. Delo. ki skupaj z Registrom oseb šteje 471 strani velikega formata, ima poleg uvajalnega predgovora in pomenljivega uvoda dva velika problemska sklopa: Poizkusi reform in Obdobje po IX kongresu ZKJ. Združevalno ogrodje knjige je razmišljanje o pojavih tako srbskega kot ludi drugih jugoslovanskih nacionalizmov, o opcijah, ki jih je ponujal srbski »liberalizem« in prek lega pojava politično in moralno vrednotenje srbske komunistične politične elite in tudi drugih političnih elit nekdanje Jugoslavije. Vendar Latinkin pristop ni personalističcn. Politične elite, njihovo ravnanje, ideološko zancsenost in mesijan-sko zagnanost z zgodovinsko in sociološko metodo členi iz obstoječih družbenopolitičnih in družbenoekonom-skih razmer. Glede na položaj Latinkc Perovič v takratnih političnih (srbskih) strukturah nosi delo pečat obravnavanja z vidika »insidc story«. Vendar kljub temu avtorica nc zdrkne v subjektivistično pripoved in tudi ne v komunistično nostalgičnost. Dogmatski apriorizem. ki so ga načenjali srbski liberalci - seveda liberalci komunistične provenience - je ogrožal pol-lične in interesne položaje do takrat v ekonomskem. političnem in vojaškem sedlu
relativno trdno sedečih lastnikov politične mo(i, ki so se zbirali okoli Josipa Broza Tita. Politična gerontokracija. oznamcnova-na s svojim mcsijanskim kliicjem, je v spopadu s srbskim liberalizmom sicer zmagala. Razkoraka med samoupravno demokratično dcklarativnostjo in oblastniško samopaš-no dejavnostjo pa ni mogla premostiti. Branje Latinkine knjige vsiljuje premislek o tem. da so dogmatske komunistične elite kl]ub retoriki o samoupravljanju In kljub fasadi demokracije v bistvu občevale le med seboj, samoupravni populus pa je bil potisnjen na obrobje.
Latinka Perovič polni svoje besedilo Zapiranjcga kroga z znanstveno analizo. In to zlasti še tam, Icjer prek členitve spopadov ra/ličnih razvojnih konceptov med »liberalci« in »konservativci« obravnava odnose v jugoslovanski federaciji, vlogo Zveze komunistov, pa tudi pomen mednarodnega dejavnika, utelešenega zlasti v politično vsiljivi tutorski vlogi Sovjetske zveze L Brež-njeva. Družboslovno Živahno so intonirani (udi tisti deli obseZne avtoričine knjige, kjer L. Perovič na ravni zgodovinskega posploševanja vrednoti državni socializem, kolektivizem, egalitarizem. kult voditelja.
Kljub bogati podatkovni podlagi knjige delo ne zaide v utrujajočo faktografijo, temveč na zgodovinsko sintetičen način predstavi »zapiranje kroga«. Ali ni tudi iz takšnega »zapiranja kroga«, vsaj delno, zrasla tudi -kvadratura kroga« sedanje srbske politike? Tudi v tem bi utegnila biti ena izmed sestavin družboslovne sporočilnosti predstavljene knjige Zlasti še za tiste, tu mislim predvsem na politologe in sociologe, ki bodo proučevali globlje razloge raiipadanja in razpada jugoslovanske federacije, ki v svoji avtentični obliki, brez politično poudarjenega partijskega veznega tkiva, pravzaprav ni nikoli obstajala. Knjigo jc mogoče šteti med tisto vrsto tehtne znanstvene literature, ki - sine ira - razkriva globlje plasti partijskih nacionalnih in ideoloških podlag dogajanja v Jugoslaviji. In to na način, ki se je otrescl cenene noslalgičnosti in poenostavljanja.
BoStjan Markif
Božo Repe
»Liberalizem« v Sloveniji
Borec. Ljubljana 1992
Uveljavljeni slovenski zgodovinar srednje gencracijc Božo Repe. ki je že v preteklosti s svojimi članki in razpravami s področja sodobne zgodovine pritegnil pozornost ne le zgodovinske, ampak tudi politološke in sociološko strokovne javnosti, se tokrat predstavlja z zgodovinsko monografsko študijo -Liberalizem« v Sloveniji. Delo. ki je izšlo v okviru revije Borec (št. 9-10/92). obsega skupaj z angleškim povzetkom 274 strani besedila. Dodano je tudi nekaj slikovnega gradiva in pod njim nekaj pomenljivo poan-tiranih misli. Tako poleg fotografske predstavitve -dramatis personae« (danes že rahlo pokritih z bolj ali manj ironično zgodovinsko patino) lahko zasledimo nekaj zgoščenih razmišljanj glede na glavno temo avtorjevega dela. Seveda zavoljo slikovnih vložkov delu ne pripisujem narave fotograf-sko-besednega albuma, temveč opozarjam le na razgibano komponiranost knjige. Dr. Božidar Repe je svoje delo razdelil poleg spremne besede in sklepa v devet poglavij: Opozicijska in allernativna gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji od konca vojne do začetka šestdesetih let; Politični program slovenskega »liberalizma«; Ekonomski koncept slovenskega »liberalizma«; Časovna razmejitev obdobja »liberalizma« in nekaj splošnih značilnosti obdobja; Obdobje delne sprostitve političnega življenja in iskanja novih političnih in gospodarskih poti (1964-1967); Prelomno leto 1968; Cestna afera v Sloveniji; Konec obdobja »liberalizma«; Primerjava slovenskega »liberalizma« s tedanjimi gibanji drugod po Jugoslaviji.
Dogajalni prostor in čas Repetove študije sta Slovenija in obdobje v času od druge polovice šestdesetih do začetka oziroma sredine sedemdesetih let, čeprav Repe. vendar bolj mimogrede, posega tudi na zunajslo-vensko dogajanje. Vendar obdelava celotnega jugoslovanskega liberalizma, ki bi na zgodovinski. sociološki in politološki sintetični način obravnaval ta pojav, ie čaka družboslovno pero.