KOMENTARJI IN  GLOSE
KAJ POMENI VSTOP V GATT? Naša država je že od petindvajsetega avgusta polnopravna članica Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT — General Agreement on Tariffs and Trade) toda zdi se, da v zagonu k življenjski ravni, ki naj ustreza današnjim 550 dolarjem jugoslovanskega in približno 900 dolarjem slovenskega letnega narodnega dohodka, zanimanje javnosti za praktične posledice tega dejanja pri tako vsakdanjih rečeh, kakor so danes nakupi uvoženih avtomobilov, pralnih strojev ali malih kmetijskih strojev, še narašča.
Navzlic precejšnjemu obilju informacij o GATT in jugoslovanskem pristopu v dnevnem tisku kaže, da obstaji še mnogo nesporazumov. Stik med članstvom Jugoslavije v GATT in neposrednimi carinskimi dajatvami za uvozno blago ni tako trgovsko neposreden, kakor bi se utegnilo zdeti na prvi
pogled.
* * *
Predvsem je treba zato, da bi to pojasnili vsaj v najbolj splošnih obrisih, odgovoriti najprej na vprašanje, kaj sploh je GATT. Med današnjimi mednarodnimi   organizacijami   je   GATT   pravzaprav   edinstven   primer.   GATT
1161
namreč hkrati je in ni organizacija v institucionalnem smislu. Njegovo poglavitno nalogo dovolj jasno označuje že ime: to je sporazum, ki naj prispeva k temu, da se bodo znižale ovire, ki so napoti prostemu pretoku blaga v mednarodni trgovini. Sklenjen je bil kmalu po koncu druge svetovne vojne z namenom, da naj bi po načelih mednarodnega trgovinskega liberalizma pomagal pri obnovi razdejane Evrope. Z mednarodnim valutnim skladom in mednarodno banko za obnovo in razvoj naj bi bil valutno-investicijsko-trgo-vinska »sveta trojica« mednarodnih ekonomskih instrumentov. Tako je bil sprva prirejen le potrebam visoko razvitih industrializiranih dežel s svetovnega Severozahoda. V letih, ko se je pričelo vprašanje razvitih in nerazvitih vse bolj prebijati v ospredje, ni bilo malo kritikov, ki so mu nadevali ime »trgovinski klub bogatih«. Vzdevek je slonel na splošni podmeni, po kateri si liberalno svetovno trgovino lahko privoščijo pač samo tisti, ki so že dovolj močni, da jim to bolj koristi kakor škoduje. Pred nekaj leti, najbolj očitno pred prvo svetovno konferenco o trgovini in razvoju, ki je bila spomladi 1964 v Ženevi, so najbolj prizadeti iz vrst nerazvitih in predstavniki vzhodnoevropskih socialističnih dežel sprožili celo akcijo, ki naj bi namesto GATT ustanovila novo mednarodno trgovinsko organizacijo. Ta naj bi bolj upoštevala potrebe in interese razvijajočih se držav. Vzdržljivost GATT je treba najbrž pripisati predvsem temu, da se je njegovo članstvo precej razširilo z vrsto razvijajočih se dežel in da so se tudi njegova določila spremenila njim v prid.
Kaj je pravzaprav temeljno načelo GATT? V najpreprostejšem smislu bi ga lahko opredelili približno takole: ustvarjati v mednarodni blagovni menjavi take razmere, ki dopuščajo čim bolj prost in čim manj diskriminiran pretok blaga iz dežele v deželo. Ze s tem je GATT sporazum in organizacija, ki je usmerjena k svetovnemu gospodarskemu povezovanju in k pretvarjanju relativno zaprtih nacionalnih enot v bolj združen gospodarski prostor, kar bi moralo samo po sebi odpirati možnosti za urnejši razvoj vsega sveta. Seveda postane ob natančnejšem pregledu njegovih določil in uveljavljene prakse jasno, da zadošča tej načelni nalogi šele delno, a se navzlic temu spreminja v želeno smer.
Obsežni in tudi pravniško zapleteni tekst GATT obsega štiri poglavitne dele, vrsto aneksov in razne dodatne resolucije in sklepe, ki so nastajali v preteklih dveh desetletjih. Temeljni principi pa so ostali isti in bi jih lahko izrazili približno takole.
Vse članice GATT smejo ščititi domače gospodarstvo pred tujim uvozom le s carinami, ki so za vse enake. To se pravi, da članstvo v GATT prepoveduje enostransko uveljavljati kontigente, ki količinsko omenjujejo uvoz, enostranske valutne ukrepe (devalvacije, revalvacije), ki bi prizadeli tuji uvoz, pa še vrsto drugih zaščitnih instrumentov, ki v tej ali oni obliki uveljavljajo diskriminacijo zoper tuje blago.
Verjetno najpomembnejše določilo, ki velja v GATT, je znana »klavzula največje ugodnosti«. Ta klavzula določa, da mora sleherna članica GATT, ki da drugi članici določeno trgovinsko ugodnost, dati prav tako ugodnost hkrati tudi vsem ostalim članicam GATT. To se pravi, da Jugoslavija na primer ne more cariniti (primer je izmišljen) italijanskih avtomobilov za 11 odstotkov, zahodnonemških ali francoskih pa za 15 odstotkov, marveč da morajo veljati za vse članice enako visoke carine. To pravilo ne zajema edino carinskih unij med posameznimi članicami, ki jih GATT priznava (npr. Evropska gospo-
1162
darska skupnost ali Commonwealth). ZR Nemčija lahko dovoli dotok francoske pšenice na svoj trg brez carin, nima pa zato obveznosti, da bi morala dovoliti tudi brezcarinski dotok jugoslovanske pšenice, ker Jugoslavija ni član EGS. Nekaj podobnega velja tudi za trgovino v okviru Commomvealtha. Britanija daje kmetijskemu uvozu iz manj razvitih članic Commonvvealtha visoke preferenciale, pa ji zato ni treba dajati enakih preferencialov vsem članicam GATT, tudi tistim, ki niso hkrati včlanjene v Commomvealth. To se pravi, da članstvo v GATT ne odpravlja avtomatično diskriminacije nasproli tretjim partnerjem, ki jih uveljavljajo zaprte regionalne trgovinske cone ali carinske unije. Pač pa velja »klavzula največje ugodnosti« za medsebojno trgovino vseh članic GATT, ki menjavajo blago čez meje notranjih carinskih unij in mimo njih. Če na primer ZDA dajo neko ugodnost določenemu indijskemu blagu, morajo priznati enako ugodnost tudi jugoslovanskemu blagu iste vrste.
Letos je obveljalo še eno načelo GATT. slovito i-četrto poglavje« sporazuma, ki daje precej bistvene olajšave deželam v razvoju. To poglavje določa, da deželam, ki jih GATT šteje med razvijajoče se ekonomije, ni treba dajati visoko razvitim deželam recipročnih ugodnosti v medsebojni trgovini. Praktično to pomeni, da lahko razvijajoče se dežele — in mednje šteje GATT za zdaj tudi še Jugoslavijo — zaščitijo določene panoge svojega gospodarstva z višjimi carinami kot pa so tiste, ki ščitijo iste gospodarske panoge v visoko razvitih partnerkah. Praktično bi to pomenilo, da bi v primeru, ko bi Jugoslavija in Francija trgovali z avtomobili, Jugoslavija lahko carinila francoske avtomobile na svojem trgu bolj kakor pa Francija jugoslovanske na svojem. Primer je izmišljen in postavljen v dokaj drastični obliki, a princip je s tem ilustriran. Razen tega predvideva to četrto poglavje med drugim tudi to. da naj dajejo visoko razvite članice GATT »visoko prioriteto« odpravljanju ovir, ki so napoti izvozu iz nerazvitih, zlasti še pri tistih vrstah blaga, ki so za razvojno strategijo slednjih izredno pomembne. Določila četrtega poglavja zadevajo predvsem primarne vrste blaga, ki pomenijo včasih skoraj edini izvozni dohodek nerazvitih. Z vsemi temi določili je GATT precej podprl težnje in interese razvijajočih se dežel ter tako tudi občutno odprl vrata, skozi katera se mu bo lahko pridružila še marsikatera razvijajoča se dežela.
* * *
Posebno zanimivo poglavje v poslovanju GATT in pri uresničevanju njegovih načel pomenijo pogajanja v okviru tako imenovane Kennedvjeve runde. Zamisel je sprožil pokojni ameriški predsednik pred tremi leti in pol. Po njej naj bi se sporazumeli, da bi v petih letih po sporazumu znižali povprečne carine v trgovini med severno Ameriko in zahodno Evropo za polovico. Pozneje, ko je ideja prešla na teren praktičnih pogajanj, so jo zaradi vrste težav precej obsekali: carine naj bi se po tistem, kar pričakujejo realisti iz mednarodnih gospodarskih krogov, danes znižale samo za 25 do 50 odstotkov, pa še to samo za industrijsko blago, medtem ko bi se kmetijske carine zmanjšale komaj za kako desetino. Toda hkrati se je proces po drugi plati razširil; medtem ko naj bi po prvotni ideji znižanje zajelo le ZDA in visoko razvite zahodnoevropske države, so se v pogajanja pozneje vključile tudi druge članice GATT in sodeluje zdaj tudi  Jugoslavija. Kaže, da bodo nekje sredi prihodnjega leta mara-
1163
tonska pogajanja, ki potekajo v organizacijskem okviru ženevskega centra GATT, dosegla konec prve etape — zakaj ža zdaj je jasno, da se proces s tem najbrž ne bo ustavil.
S tem se že zastavlja vprašanje, kakšno »bilanco« si lahko Jugoslavija obeta od vstopa v GATT.
Predvsem kaže, da je razvoj dogodkov v jugoslovanskem gospodarstvu ustrezal razvoju dogodkov v GATT. Linijo zbliževanja bi verjetno lahko začeli zasledovati že v letu 1950, ko je zakon o delavskih svetih ustvaril prvi mejnik na poti od administrativno-planskega k plansko-tržnemu sistemu, od centralističnega k policentrističnemu gospodarskemu odločanju. Tak razvoj je potekal v nenehni sintezi z naraščanjem našega družbenega proizvoda in narodnega dohodka ter s krepitvijo jugoslovanskega ekonomskega potenciala. Narava GATT pa se je hkrati vse bolj premikala od »kluba bogatih« k mednarodni organizaciji, ki skuša vse bolj inkorporirati tudi interese revnejših.
Dejansko je začela Jugoslavija sodelovati z GATT v letu 1959, ko je postala pridružena članica te organizacije. Reforma v letu 1961 je uveljavila pri nas carinski sistem in je GATT leto dni pozneje ugotovil, da se naš zunanjetrgovinski režim ujema z njegovimi načeli in pogoji. Tedaj je Jugoslavija prešla iz pridruženega v začasno članstvo. »Začasno« predvsem zato, ker naše carinske tarife še niso imele dolgoročne narave in je bila mera zaščite še vedno previsoka za razmere, ki so veljale v GATT. Lanska gospodarska reforma pa je znižala jugoslovansko carinsko povprečje s 25,29 odstotkov na 11,7 odstotkov ter hkrati diferencirala štiri različne skupine blaga: surovine z nizko carinsko zaščito, reprodukcijski material s srednjo zaščito ter sektor opreme in sektor blaga za osebno potrošnjo z visoko carinsko zaščito. Hkrati je reforma ukinila izvozne premije. S tem je bilo pogojem za popolno članstvo v GATT zadoščeno.
»Bilanco« vstopa bi lahko v zelo preprosti obliki opredelili približno takole.
Priključitev k sporazumu o carinah in trgovini zagotavlja našemu gospodarstvu dolgoročne in stabilne trgovinske pogoje z 68 državami. Med temi so skoraj vse visoko razvite države Zahoda in važnejše razvijajoče se dežele. Hkrati je Jugoslavija zagotovila tako stabilne trgovinske pogoje tudi vsem tem partnerjem. Drugače povedano, s tem dejanjem se jugoslovansko gospodarstvo tudi institucionalno vključuje v pravno reguliran krog mednarodne trgovine in si tako pomaga prebijati se više na lestvico svojega razvoja.
Jugoslavijo članstvo v GATT obvezuje, da bo spoštovala nediskrimina-cijska načela v mednarodni trgovini, da se bo dosledno odpovedovala diferenciranim valutnim tečajem in drugim administrativno-trgovskim tvorbam podobne vrste. To pomeni, da zdaj obstaja tudi mednarodno priznana in uveljavljena zavora, ki bo pomagala preprečevati, da bi se v primeru »mladostnih skušnjav« še kdaj skušali zateči k bistveno neekonomski zaščiti panog ali podjetij z nizko storilnostjo. Skratka, za težnjo k visoki storilnosti smo sprejeli tudi mednarodne obveznosti, hkrati pa svojemu lastnemu gospodarstvu precej onemogočili nastopati na tujih trgih z nelojalno konkurenco in pretiranimi dumpingi.
Razen tega bodo morala biti razveljavljena diskriminacijska določila iz dvostranskih sporazumov z nekaterimi državami, ki so omejevala prosto trgo-
1164
vino, določala preferencialne pogoje, dopuščala nižje cene in uvajala posebne zaščitne klavzule.
Sleherno spremembo v carinskih postavkah, ki bi zajemala pomembnejše skupine blaga, bo Jugoslavija morala vnaprej predložiti v razpravo v GATT. Med pogajanji o vstopu v GATT je bilo 197 carinskih pozicij za najvažnejše vrste blaga konsolidiranih« — to se pravi za daljše obdobje utrjenih na enakem nivoju. Ta skupina zajema predvsem reprodukcijski material in nekaj opreme. Niso pa še konsolidirane carine za precej vrst blaga, ki jih pri nas še ne proizvajamo dolgo, ker ni bilo mogoče oceniti, do kolikšne mere jih nova carinska tarifa ščiti in koliko ne. Zanimivo je, da je med predstavniki 21 držav, ki so v pogajanjih z Jugoslavijo zastopali GATT, prevladovalo mnenje, da sedanja carinska tarifa »razsodno« ščiti naš gospodarski razvoj. To navsezadnje niti ni čudno: povprečna gladina naših carin je med najnižjimi na svetu.
Ob zaključku naj omenimo še tole: avtomobili, pralni stroji in podobne vrste uvoznega blaga se med pogajanji o vstopu Jugoslavije v GATT po izjavah naših delegatov niso znašli med postavkami, ob katerih bi se morala stališča zbliževati...
Dušan   Dolinar
1165