JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drugi razred. (Dalje.) Pes: Vrste psov; veldkost in navade; zakaj imajo psc; draženje psov; krotki in boječi psi; aobje; stekel pes; hrana. Sedlair: Kaj dela sedlar; iz česa; vrste usnja; barve; violna, žima, morska trava; niti; orodje; kovinasti deli; koliko računa; ali živi njegova družina doibro; brez dela; varčnost. Kioiar: Deli kolesa; iz takšnega lesa so; kriog; premer; deli voza; kovinski deli; kdo mora okovati kolo ali voz; bairvanje voza; kioliko stane kolo; fcoliko voz; ka'kšno orodje ima kolar; pomočnik. Sprememba toplote: Kolifco sto« pinj je zunaj; vedno toplejše; sneg v dolini in po gorah. Krma: Seno iz raznih travnikov; otava; kaj so že porabili; koliko sena še imajo; ali ga bodia morali fcupiti ali ga bodo prodali; rezanica; vrste slam; koliko slame še imajo; repa, pesa in Jcorenje; vrste; kclifco šc imajo; kakšne barve so kali; kam rastejo; krompirs jeve kali so strupene; koliko sena, slame ali repe poje na dan vsa živina; 'koliko poje le eno govedo; katero krmo morajo kiupiovati; po čem so otrobi, oljnate tnopine, sol. Kokoši: Razlika po barvi nog, kljuna in ušes; razlika po barvi perja; po velikosti; kakio imenujejo vrste; katera nese največ jajc; petelin; vrsta; njegove navade; koliko časa vali koklja; dobra mati; koliko časa vo= di piške; ka'ko se pozna jajce že v enem ali dveh tednih, če se bo zvalilo pišče; jajce S€ še^ lahko porabi; jajca za valjenje iz druge hiše; le od dobrih kokoši dobra piščeta; po čem so kakoši; po čem piščeta. G 'o 1 o ibji: Barve; hrana; mladiči; pri* jazmost do njih; ali imamo od golobov korist ali škodoi; po čem so. Kemična gnojila: S katerimi gno« jIII smo pognojili gredice: dušik; kalij; fos» for in fosforna kislina; apnen dušiik; kalijeva sol; superfosfat; kako se raztopijo v vodi; po čem so; koliko dkg smo posejali na gre> dico; kateri Ijudje so še pognojili s kemič« nimi gnojiM; kaj so pognojili; kioliko; kje so kupili. Sadra: Kipi iz sadre; zmočen prah; voda izhlapi; oblilka zmočene sadre ali kaše v negativnem adtisku. Sadno drevje: Mah in lišaj po drev» ju; pijeta sok; snaženje s krtačo; mazanje z raztopljeno kalijevo soljo; rak na deblu* \ odni poganjki; kako jih obrežemo; prego^ ste veje; solnce in sok; sajenje v razdalji in y vrsti; jama; zakaj skopljema globo!ko in širolko jama; kol zabijemo, preden vsadimo drevesce; dolžina fcola; drevesne korenine; zemlja okrog korenin; gnoj; kako stlačimo zemljo; skleda; voda in gnojnica; ka'ko prn vežemo drevesde h bolu; koliko stranslkih vej ima drevesce; kafco smo jih poirezali; za= varovanje drevesca; divjakd; cepljenjc v za« rezo in za lub; orodje; koliko vcjic bo po« gnal ccpič; enoletna mladika; očcsa; ka'ko bo drevo čez eno leto; kako si napravimo smolo; smola, špirit, olje, voselk; hrana v očesih; katere vrste so cepili; kako so si na« pravili cepiče; lub pri mladih in polnih deb* lih prerežemo; cena drevesc; kmetijska po» družnica; drevesnica. Vrt: V jeseni prekopana zemlja; gre» dice; gnoj; semena; gomolji; čebulice; kako sejemo in sadimo; zalivanje; gnojenje z gnlojnico; po gnojnici rastejo listi; salata; kapus; ohrovt; koleraba; špinača; svež gnoj; pri rdeči pesi in kiorenju nočemo listov, am> pak sadove; ne sveže pognojiti; grah in na« tiški fižol; tulipan; mačeha; hiaoint; narcis; lepotični grmi; cena semen in čebulic; ka« ljenje; listi; steblo; cveti; prašniki; pestiči; barva; vonj; lepota. Pomlad: 21. marc; kdaj soilnce vzhaja in zahaja; kako dolg je dan; kako dolga je noč; kje vzhaja in zahaja solnce; kje stoji lopoldne; dolgost sence palice opoldne. Oranje: Katere njive še niso preorali; ali &o peščene ali ikrvnate; Sachov plug; plužni deli; kaikjo ga prcobrnemo; s starimi ptugi delamo ogone; zakaj niso iogoni dobri; kdaj so ogoni potrebni; plitva zemlja; mo> kra zemlja; ikako dolg in širok je irazior; ško^ da prostora; kako še enkrat razrahljamo zemljo, ki smo jo preorali jeseni; razruše« valec; brana; njeni deli; cena plugov; kafco se orje mokra, suha ali srednje mokra zems lja; črvi v zemlji; kako jih uničujemo; živina pri oranju.