\RHIVI XV 1992
Iz arhivskih fondov in zbirk
73
nalncm kongr.su m-ru v Budimpešti (1963), o kongresu indonezrukit zena v Djrkarti (1964) ter konferenci o izobraževat ju v Nainbiju (1968) ..dr.
Vilfanov., se je ve dne radi» odzvala vabilom in imela veliko predavanj iz ra~ličnih področij: po-
topisi o Indiji m Nepalu, ko eksistenca ter juge Jovanska zunanja politika <kvekeiski seminar v Švici 1917), o volitvrh v Jugoslaviji (Marihor 1958); med t :mami je tudi nacionalno in manjšinsko vprrSanje (Maribor 1961), socializem, m-dnarodne delavko gibanje in druge
MaijaD Rožant n n-egova zapu čina
Boris Rozman
Manan Rožanc, pisatelj, dramatik, esejist, pu-blidst se je rodil 21. novembra 1930 v Slapih pr Ljubljani. O tre Sivo in mladost je pr:iivel v L jubljani, kjer je živi si in ustvarjal vse do osemdesetih let, ko se je začel vse pogosteje umikati na Kraj. Po končani nižji gimnaziji in gnfičn» šoli je bil nekaj čas? zaposli n v tiskarnah, nato pa je de]oval knt svobodni književnik in pozneje kot Iportni delavi.c, dokler se nt znova v centi porvetil kulturi, kar je mogoče videti iz nj:igtvih tehtnih in poglobljenih del v zadnjih letih.
Najprei je objavlial v revijah. Sodeloval je pri Perspektivah, Problemih, bil je vedja eksperimentalnega ghdaliiča Oder 57, ki je leta 1954 uprizorilo njegrvo družbenopolitična drame Topia grr-da. Na tem mestu naj omenim še dve njegovi dram': Jutro polpreteklega včeraj in Stavba. Pre.izku-.il se je v vseh literarnih zvrsteh: Črticah, novelah, romanih dramah^ esejih in filmskih scenarijih Svojo pot je začel z novelami, od zbirke M-tvi in vsi osteli do Zračne puške in pozneje Vstajenje mesa. Njegovi osrednji romaneskni besedili sta vsekakor Slepo oko grspoda Janka in vojno obdobje oživljajoči roman Ljubezen, ki jima je pozneje ob esejistik - Demon Iva Daneua, Iz krvi in mepa - in drug-' pr povedni prizon pridružil Se Metulja, Hudodelce,. Nebesa, Sentimentalne čase, ■ Mi rkov evangelij 1/8, Le^io Divina, Indijansko zimo in Umor Tik pre d smrtio je izšla njgova knjiga esejev Mahinejskr kronika, po mnenju kritikov eden najboljših piispevkov sodobne slovenske Književnosti.
Pmv s svojo esejistiko, s katero bralca neneh no izzrva, z nj'*m pohmizira m ga sili k oblikovanju histr :gL nedogmatikega stališča, je Marjan Rožuic najtiajneje zaznamevaj sodobno slovensko duhovnost in intelektualno misel.
Marjan Rržanc je v ^istvu že sam uredil svojo zapuščino. Vsak dokumunt, vsak dopis, pismo,
ki gu je dobil oziroma odpos!?l, je shranil v fas-cikel. Ob tem je seveda iz casopicov izrezoval članke, katerih avtor je bil, ki so govorili o njem, ali Ki so ga zanimali. Vse to je ravno tako kronološke vključeval v faseikle med doku-mentirijo, zato se mi je zdelo najprim ;rneje. da popii :m vsak dokument posebej. Na koncu sem napravil popis, ki obsega 52 tipkanih strani. Za zapuščino, ki je ¿hranjena v devetih arhivjk:h škatlah, ki obsega 'sovno obdobje od leta 1918 do 1991, je to res vi liko, vendar nujne potrebne, da dobiš pregled nad gradivom.
Pri pisatelju ne gre za literaturno zapušeino. Sicer se v fondu nahaja nekaj tekstov in rokopisov njegovih kratkih del (7godb, esejev; razmišljanj, tudi pesmi .) m prevodov, ki verj-tno nikoli riso bili objavljeni. vendar v primerjavi z njegovim jpubom to ni pomembno. Su pa v zapuščini ČASOPISNI IZRF^KI o vseh njegovih objavljenih delih m prevrdih Kot je razvidno, je najvi.č pi?al za mariborski Večer. Ta mu je objavil vrsto z^odb, ki jih nnogi bralci, ki danes Rc ranča poznajo, niso brali. Drugi sklop časopisnih izrezkov predrtavljajo njegov prevod^ eseji, razmišljanja, ravno tako objavljeni v slovenskih osrednjih casopiiih Dclo; Večer 7 dni ... Nekaterim je znano, da je Ma an Rožanc začel svojo pot kot športni novinar, b.evilri časopisni izrezki iz Ljudske Pravice, Viscera m Dela to dokazujejo. Največji sklop pa predstavljajo časopisni izrezki, ki govjre o njem, o njeguvem delu in o vsjm, kar se ]e v zvozi z njim dogajale. Ko sn je npr. pojavila afera v zvez- z njegove dramo Topla gr,da preko njih izvemo vse. k^ko je drama nastajila, kakLnc je bilo uradno mrenje o njej, kaj so o nji ¡j menili posamezniki (psma bralcev). Na tax na iin nas seznanijo z v urin njegovim delom.
Vsi scenariji, ki jih je napisal so seveda sestavni del zapuščine.
74
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI XV 1997
Posebno vrednost predstavlja Rožančeva OSKBNA KORESP'" 'NDENCA. Preko nje spoznamo tudi osebno mišljene rijcgovih priiateljev, znancev in posameznikov, ki na področju slovenski kulture nekaj pnmenijo; o njegovem delu, idejah in dejanjih. Velika vr< driost je v tem, da ; Rožanc vsa pisma pral v dvojniku. Mej korespondenco je tudi veliko razglednic, dop:snic, čestitk in razrih dopisov založb, trkam in drugih ustanov, s Katerim, je sodeltval. Posebei p? je npr vodil jvoje »dopi ¡čuvanje« s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanj:? (sta-rostra pokojnina, delovna dobf ..). Os-bno dokumentacijo v ^apuščir. predstavna n jkaj njegovih knjižic (šolsVih - spričevala, bančnih, vt jaška), priznanj in 101 fotogiafija. Fotografije so povezale z Roiancem, njegovo dr<iino in z njegovim delom, zajemajo pa čas od približno leti 1946 dc 1989. V zapuščini je tudi 16 ilurtraoj, delo Marjana Roiarca. Le-te opazim" tudi na nekaterih njegovih neobjavlj'sn:h iekstih m glasilu Družina v svobodi, ki ga je urejal leta 1947 Zanimiva je slasti njegova risba, ki predstavlja zapjmikia. Poleg njegovih ilustracij ie v zapuščini njugo« pertret, ki ga je narsal DuSan Petrič.
Poseben sklop predstavlja gradivo, ia je nastalo ob njegovi smrti. Poleg obvestila o pogi :bu, oimrtnic iz časopisov, totogranj s pngrrba so-talnih brzojavk- teli igrcmov. pisem in žalni1 knjige naj na tem m ;stu omenim tudi revije, ki so mu posvetile veliko pozornost. Prva je Časnik za mišljenje, 'imetnost, kulturna in rel;giozna vprašanja 2000 (Mananu Rožaneu v spomin) in Nova revija, katere številka 1G1/102 mu je bila posvečena. Nova revija je v zbirki Interpretacije zelo kompleksi"- predstavila njegov opus, Žalna seja za Marjanom Rožanrem jc posneta na kaseto in predstavlja sestavni del zapuščine, Na kaseto je posnet tudi literarni «ecer, posvečen Marjanu Rožam :u. V bistvu je bik ta oddaja izvi.dena že leta 1972- ob smrti pa so jo 7. 2 1992 na Radiu Slovenija ponoviH.
To m gradivo, k, ga je >urtvaril* Maijai. Rofinc, je pa grfdivo, ki se nanaŠL nanj in, ki govorijo o njem, Zapušči ia orez takega gradiva ravno tako ne bi bila kompleksna.
Grrdivo Miijana Rožanca je popisano in na osno/i popi=a ga bo v kratkem Komite za druŽVene dejavnosti razglasi* 'a «hivskč gradivo.
Raj vsebuje zapuščina Vitomla Zupana?
Bcris Rozman
Z-.puščina pito* ila Zupann, sli venskegr pesnika, pisatelja, aramatika in filozofa, je popisna in strokovno obdelana, in p-av krralu bo laz-gJašena za kvltrrm spomenik, se pravi da bo tudi u/adno dob'la trajni pomen za znanost in kulturo Zapuščina zajema Čai od leta 1908 do leta 1987 m je shranjena v 19 arhivdkih Škatlah (l,y tekočega metra)
Življenje Vitomila Zupana je bilo burno in dinamično To se da sklepfU iz vsakega lisia m dokumenta. ki sestavljajo njegovo sapuščirc. Bii je delavec na ladji v angleški mornarici, smiv čank uČiteij, veliko je potoval. Bil je boksar kuijač na ladjah, pleskar v Franciji, postavlj J^c strelovodov^ itd, Ubil jc svojega naj bolj šeg.: prijatelja - po ne: reči, bil aretiran, obtožen poskusa uboia, nemorale, ^dajanja dria^mih ¡krivnosii in sc-Tažne propagande Bil je zaprt m to kar nekaj let. Vseskozi pa je pisal pesnu, drame, razno krijšo in daljšo prozo, scenarije in filozofsko, pnihološkt razprai.
NajmanjS1 del njegove zapuščine predstavlja OSEBNA DOKI 1MFN TACLTA To sestavljajo Številna potrdi^ foto&ratije, karikrture, ki se nanašaj*1 nanj Med dokumenti sc nahaja celo rodovnik psa, ki ga je. imel leta 1955. Najstarejši del zapuščine predstavlja korespondenca Žjpano vih stfTŠrv in sorodnikov (1908-1917), ki je sorazmerno dobro ohranjena. Del gradiva predstavljajo pisma, ki jih je pisal ženi, sinovoma, sodelavcem, prijateljem, direktorjem, del pa korespondenco, ki je bila naslovljena nanj. M?d viemi dokum ;nti se nahaja eelo nekaj korrspon-denc , katere ustvarjalec pi bil Zupan niti m bila njemu namenjena. V ta sklop je postavljeno vse, kar se nanaša na njegovo ^mrt leta 1987. Največ ie seŽalniih brzojavk, k. so .ih njegovi sorodnik? dobivali od vsepovsod. Na koncu tiko ' nenovane osebne kore ipondepce |e nekaj gra '"■va, ki se nanaša na Zupanovo de-ovanje pri Društvu "loven skih tiirrskih drlavc-v. Gre za nekakem poročila in zapisnika, ki kažejo, da se