List 34. Tečaj LIV. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld; 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". Izubijani 21. avgusta 1896. Ceh o v in teh nocejo prepustiti nemški samovolji Politiški oddelek. Češka Čehi in Nemci. šolska Matica snuje za češke manjšine češke šole in Čehi so sedaj jeli prirejati izlete v take nemške kraje. Vlada je sicer jela prepovedovati češke društvene izlete v nemške kraje, a to ne bode dosti pomagalo. Prirejali bodo pa Odnošaji mej Čehi in Nemci na Češkem in Morav- izlete zasebniki, katerih pa nikdo prepovedati ne more. skem so se zadnji čas jako pooštrili. Čehi so začeli na- Češki turisti, ali člani kacega češkega društva se zgo penjati vse sile, da si pridobe v teh dveh kronovinah vore, da ta ali oni dan obiščejo svoje narodne brate v pravice, ki jim gredo. Na Moravském se suče boj naj- tem ali onem nemškem mestu Taki izleti bodo vsekako bolj okrog tega, da se Nemcem iztrgajo mnoga mesta, ki imajo največ slovansko prebivalstvo, a nemško upravo. povzdignili češko narodno zavest. Te stvari se mislijo iotíti Čehi sistematično Naj- Povsod v tacih krajih je hud boj. Nemce podpirajo skoro prej bodo napravili natančne sezname čeških gostiln in povsod židje. Vzlic temu se pa morajo le umikati češki obrtnikov po nemških mestih, da bodo vedeli kje se usta odločnosti. Nasprotje Nemcev proti Čehom ljalo tudi do narodnogospodarskega boja Čehi pa pnpe so popri viti, kje kaj kupiti v nemškem mestu. Tembolje se bode množil prihod Čehov tembolje se bodo tudi množile jeli se gesla: »Svoji svojim!" in ne kupujejo več pri češke gostilne in hoteli. Marsikak Čeh, ki se sedaj zmatia nemških in židovskih trgovcih. Ker so okolice mest tudi za Nemca, našel bode svoje slovansko srce. Nemci se m ' • ■ y * V* iJMH — m * W IT češke, nemški trgovci hudo čutijo ta pritisk in se prito- tega jako boje, kajti dobro vedo, da se bode nemški žujejo zaradi tega pritiska. Oblastva so jih sprva podpi- značaj marsikakega mesta precej skazil, če se začno Čehi rala, in kaznovala slednjega, ki je priporočal naj se Čehi bolje zavedati drže gesla : n Svoji svojim". Toda kmalu se je dognalo, Češke občine, na čelu Praga so pa sklenile na vso da to ni zakonito. Okrajni glavar v Litovelu je bil v tem moč podpirati češke manjšine v nemških mestih. Dovo-oziru najtrdovratnejši. On je že nedavno prepovedal češke ljujejo v ta namen znatne svote. Če bodo pa Nemci še napise na prodajalnicah, češ da s tem se odvajajo nadalje tako surovo postopali proti Čehom ljudje od nemških in židovskih trgovcev. Toda moža so že poučili, da njegovo razlaganje zakonov ni pravo in so ga za nekaj časa celo odstavili od službe. Ta narodnogospodarski boj za nemštvo jako ob se pa jim preti, mestih. da bodo Čehi jim z jednakim povračali v čeških / Borba ki se je začela na Češkem kaj ljiva pomen Čehi hočejo sploh dokazati, da na Češkem pravega čutljiv Napolnjuje je z največjim strahom. Pravih nemškega ozemlja ni, da je torej potrebno, da je po Nemcev je tako v teh krajih malo. Največ so le židje in vsej deželi češčina jednakopravna z nemščino. To se jim ponemčeni Čehi, ki dobro češki znajo, na te ljudi se pa bode tudi posrečilo. Nemci ne smejo dosti zanašati Židj e že zaradi protise Nemci se bodo še kesali, da 1890. leta pri konfe mitizma omahujejo î bi še dalje podpirali Nemce. Na- rencah na Dunaju se niso postavili na pametnejše stališče za krat se utegnejo izneveriti nemštvu in cela vrsta mest in dovolili v razdelitev okrájev po narodnostih ne bodo za nemštvo izgubljena. Potem je v nevarnosti tudi Češko, temveč tudi za Moravsko in Šlezijo. Tedaj bi bili nemška večina v deželnem zboru. čehi v to radi přivolili in mir bi bil zavladal. Na Češkem pa sedaj Čehi posebno pozornost obra čajo na svoje sobrate v tako imenovanem nemškem za Sedaj pa bode prej ali slej pokazalo se nemško ozemlje na Češkem za prazno iluzijo, na Moravském se ključenem ozemlju. tem ozemlju biva nad 100.000 tudi nemško gospodstvo dolgo ne bode dalo ohraniti. 334 večini prebivalstva tako nima opore, temveč sloni na veleposestvu in židovstvu. Če pa imajo jedenkrát Češko beže z otoka večjih nemirih ondi. Moritve so na dnevnem redu Kristijanje Avstro-Ogerska je predlagala velevlastim in Moravsko Čehi v rokah, se tudi Šlezija jim ne bode dolgo branila, ker je tudi po večini slovanska. Nemci so sebi omajali blokadovanje Krete. Ta misel ni prodrla Rusija je temu pred logu posebno nasprotovala Revolucijski odbor se pripravlja s tem, da so hoteli le sami gospodovati na to, da slovesno proglasi neodvisnost Krete Ruski listi so V ze stališče. Nemškemu gospodstvu bode kmalu odklenkalo. prej priporočali, da naj bi se Krečani pri poznali kot vo na slovanském severu jujoča se oblast, vsled česar bi Turčija potem rajši dovolila kake koncesije Če se zdaj utegne res zgoditi, da revolucijski odbor Politični pregled. dožene slovesno proglasitev neodvisnosti otoka, je priČakovati, proglasitvi ne bodo ugovarjale in to zgolj za- da velevlasti radi tega ne, da Turčija čim preje zadovoljila KreČane in naredila mir mej nezadovoJjnimi prebivalci. Čuj e se, da je Volilna agitacija na Koroškem je jako živahna v provizorna vstaška vlada za slučaj, da se velesile u prie slovenskih in nemških krajih. Sklicujejo se shodi za shodom. združenju Krete z Giško, sklenila zahtevati, na] prevzame Slovenski shod na Pokrčah je okrajni glavar Mac Nevin pre- Angleška protektorat čez Kreto. Turčija se obotavlja dati povedal zaradi neke živinske bolezni, druge slovenske shode pa pravice Krečanom, ker se zanaša na nejedinost velevlastij. skušajo Nemci s tem preprečiti, da pritiskajo na krčmarje, Vendar se pri tem lahko zmoti. Če bi stopile Rusija, Anglija naj za slovenske shode ne dajo prostora Dosedaj se namen ali Grška odločno na noge, bi tudi v tem slučaju velevlasti jim ni nikjer posrecil Nekateri krcmarji so pač odrekli prostore, pa so se dobili drugi. Samo nemški rovarji so imeli vsled vlasti nejedinosti skupno ne nastopile proti ali oni vele- Tedaj bi se prav lahko zgodilo, da pride Turčija ob nekaj škode, ker krčmarje celo plačujejo, da odrekajo prostore. Kreto in to vsled svoje trmogiavosti Nemški konservativci in Slovenci imajo upanje, da v marsi- katerem okraju izpodrinejo liberalne oziroma narodne Nemce. 9K ili ili đ& ífe rří ft. fti & ."h rfc df» ■•Ýí rh d& & ííi řfeífi jtirtiii» ífc ífe čfeífc .^á&Ad&íttd^liíttcfiííi ftufe & & Večine ne bodo dobili, ker to odločuje veleposestvo, kakor v mnogih drugih deželnih zborili. Kaltenegger, navaden štajerski kmet, ë: <3 = «5 « Obrtnija. ............................. * je pa dtželni áWWSfllWfW^^ * in državni poslanec, je postal nakrat nenavadno sloveca oseba. Narodni in liberalni Nemci napenjajo vse sile, da bi ga vrgli Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) XI. Zbornični svetnik Karl Luckmann poroča Morre, ki je nekak najuplivnejši liberalec na Gorenjem Štajer- o dopisu c. kr. dežel. predsedstva, ki naznanja, da je pri novih volitvah za štajerski deželni zbor, prav kakor bi šio za to, da vržejo kacega veljavnega konservativnega vodjo. skern, je popustil svoj volilni okraj, da kandiduje proti Kalten- deželni zbor kranjski v svoji seji dne 8. februvaria eggerju, ker to zmatra za svojo narodno dolžnost. Kaltenegger t. 1. sklenil nastopno resolucijo: „Visoka c. kr. vlada je pa lahko ponosen, da se njegovi osebi pripisuje tako važ- se naprosi, da predloži državnemu zboru zakonski nost, kakor da ž njim stoji ali pade kak vladni sistem. Kaj načrt,- po katerem se do volijo za obrtnostna podjetja, je pa Kaltenegger tako strašnega storil, da se ga tako boje. Nič ki se tekom 5 let na novo ustanove y mestu Ljub-druzega, kakor govoril je za dvojezično gimnazijo v Celju, ljani in katasterskih občinah Spodnja Šiška, Vodmat Okrog tega se sedaj suče ves boj. Upamo, da se ne posreči in Vič one davčne in pristojbinske olajšave, katere vsem silam vreči tega vrlega kmeta. Češka zmaga V Kijevu na Moravském so Čehi zmagali pri volitvah v mestni zbor v vseh treh razredih Do- so se dovolile z zakonom z dne 10. avgusta 1895., drž. zak., štev. 131, za okoliš Trsta in katastersko občino Milje". kr. deželno predsedstvo želi zvedeti sedaj je to mesto imelo nemški zastop. Nemci so zaradi svo- stališče, katero zavzema zbornica nasproti zaprošenim jega poraza grozno poparjeni. Mesto ima svojo nižjo gimna- davčnim in pristojbinskim olajšavam. Prosi torej, da zijo. Ta zavod je bil dosedaj nemšk, da si vanj zahajajo naj- se mu naznani, kateri obrtnijski predmeti in v koliki več slovanski učenci, v bodoče bode pa zavod češki. To naj- množini se razpečavajo osobito v Ljubljani in v oko- huje peče Nemce. Hudo je pa jim tudi, ker vedo, da to ni lici in kateri se od zunaj uvažajo. Dalje, kateri pred- zadnje mesto, katero prej ali s zgube. Sedaj mest. v katerih je velika večina prebivalstva slovanska, še jednajst meti se že izdelujejo v Ljubljani in glede katerih bi ob- bilo želeti in na to delati, da bi se izdelovali v Ljub činski zastop je pa nemšk. Vsa ta mesta skušajo izviti Cehi ljani in njeni okolici. Prosi se tudi naznaniti, če ima Nemcem iz rok. Zmage pri občinskih volitvah pa vplivajo na in za katera obrtnostna podjetja ima Ljubljana po-deželno- in državnozborske volitve. Vse ne bode nič pomagalo, goje, da bi se mogla ta razviti in katere olajšave je Pokazal se bode slovanski značaj Moravske, nai to še tako neljubo. Rusija in Avstro-Ogerska. Nemcem eventuvelno dovoliti obrtnostnim podjetjem, ki bi se Določeno na novo ustanovila in na katere vrsti podjetij se konečno, naj raztegnile te olajšave. Slednjič se želi, da se spo- da ruski car in carinja prideta na cesarski Dunaj dne 27. av- roči, ali je sploh priporočati dovolitev takih olajšav gusta. Na kolodvoru jih sprejme cesar s člani cesarske rodo- in kakšen financijelen vpliv bi imele osobito na že Carska dvojica nstane na Dunaju dva dni. Na dvoru obstoječa podjetja. Predno razmotrimo te točke, treba bodo razne slavnosti tem povodom. I deležil se bode ruski car je poznati zakon, o katerem je bil govor v kranjskem tudi vojaške parade. Ta sestanek dveh mogočnih vladarjev deželnem zboru. Ta določa : vine. nima sicer sam ob sebi političnega namena, likega pomena za dobre prijateljske odnošaje, a Rusijo in Avstro-Ogersko in ohranitev evropskega miru. cijo, vendar ve- Clen I. „Vladi se daje oblast, da takim obrtnost- vladajo mej nim podjetbam, katere se v času mej 1. dnem janu- so jasen in očiten porok za varja 1896. 1. in 31. dnem decembra 1900. 1. na novo Pozneje poseti car tudi Fran- ustanove in v obrat spravijo v mestu tržaškem, v da utrdi prijateljske odnošaje Rusije tudi do te države, njegovem okolišu ali v katasterski občini Milje, dodeli Zagotovlja se, da carska dvojica obišče tudi Berolin. Kreta. uspešnih korakih, se bili v pomir- j en j e krečanskih prebivalcev s te ali one strani storili, poro- v členu II. tega zakona oznamenjene ugodnosti glede plačevanje davkov in pristojbin, ako navedene podjetbe nameravajo narejati take predmete, kateri na čila ne vedo ničesar povedati. Nasprotno se čuje o čedalje se v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem 335 - zboru, ali sploh še ne narejajo ali se pak narejajo samo v obsegu. ne ustrezajočim danim gospodarskim razmeram, in ako se ob jednem spozna, da je ustanovitev teh podjetb sploh v korist narodnega gospodarstva. Člen II. Ugodnosti, ki jih je dodeliti morajo ob-segati : a) prostost od kolkov in neposrednih pristojbin za pogodbe o ustanovitvi družeb, ako se napravi del niška družba, vendar samo vštevši prvo izdajo dělnic in delniških začasnic in pa na trajno dobo največ dvanajstih let za delniške kupone; naposled za pri-dobitve zemljišč za namene cbratovanja do časa, ko se prične obrat; b) prostost od dobitkarine, uvedene s cesarskim patentom z dne 15. decembra 1815.1. (pr. s. z. za ljubljansko gubernijo, III. dopolnilni zvezek št. 22), in do-hodarine, uvedene s ces patentem z dne 29. oktobra 1849. 1. (drž. zak. št. 439), in pa od vsakega državnega davka, ki bi v bodoče utegnil stopit) na njeno mesto, izvzemši osebno dohodarino, na dobo dvanajstih let od časa. ko se obrat prične , c) prostost od domarine glede mestnosti, neposredno namenjenih za obrat obrtnosti, ako niso vzete v nájem, za isto trajno dobo." Če natančno premotrimo člen I. in presodimo. da je težko določiti, kateri predmeti se v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, narejajo v obstoječim gospodarskim razmeram neustrezajočem obsegu, moramo priti do sklepa, da se mořena vprašanje, kedaj in katerim obrtnostnim pedjetbam naj se dovolijo olajšave, le od slučaja do slučaja odgovoriti. V Ljubljani in njeni okolici obstoje: stavbena mizarstva, stavbena ključa vničarstva, tovarna za stroje, tovarna za gasilno orodje in kovinsko blago, tovarna za dratene žebljičke, zvonolivarna, več to-varn za opeko, tovarna za barveni les, pivovarne, továrně za parkete in lesno blago, tovarna za kavine surogate in kandite, c. kr. glavna tobačna tovarna, bombažna predilnica in tkalnica, tovarna za volněno blago in dve tovarni za usnje, tovarna za papir, továrně za drobljenje lesa, tovarna za klejni in drugi debeli papir, parne žage, tovarne za slamnike, pod-jetja za pohištveno opravo, tovarna za lim in koščeno moko, mlini itd. Na te obrtnostne stroke bi se olaj-šave, katere želi zakon, ne mogle raztezati. Nasproti uvaža se v Ljubljano mnogo oblačilnega blaga vsake vrste in ker so na Kranjskem tri znatne bombažne predilnice in tkalnice, pa nobene apreture, bi se lahko ustanovile belilnice, barvarije, apreture in prirejeval-nice, bombažne preje in blaga. Kuhinjska posoda se uvaža in rentovala bi se morebiti tovarna za poste-kleno kuhinjsko posodo, ker ni na jugu Avstrije nobene take tovarne. Z uspehom bi lahko delovali tovarna za dratene mreže in kartonažna tovarna i. dr., za kateri obrtnosti se tvarina izdeluje v bližini po cenah, ki so zmožné konkurence in katero tvarino bo tudi zmirom dobiti. Tudi na ustanovitev sladkorne tovarne bi se lahko mislilo, kajti poskušnje s pride-lovanjem pese so se v deželi obnesle. Pri tem se pa mora poudarjati, da bi dovolitev olajšav zadela na ugovor konkurence. Tovarna za jeklena peresa, je-klena pisna peresa, plančete za moderce, tovarna za pile, tovarna za. kmetijsko orodje, predilnica za konopljo, tovarna za blago iz konoplje, tovarna za orožje, tovarna za godala in glasovire, tovarna za gumbe iz lesa, rogov, kosti, kostenca, bisernih matic in kovine, tovarna za živalske in rastlinske konserve, tovarna za bakrenasto blago, tovarna za svitlo usnje in us-njene tapete, tovarna za makaroni, tovarna za majolike, tovarna za vozove, tovarna za pohištvo iz za-pógnenega . lesa, tovarna za šivalne stroje in velocipede, čistilnica za olje, tovarna za voščeno in usnjene sukno, tovarna za pšenično in rižovo skrob, tovarna za vinski kamen in vinsko kislino, tovarna za roko-delsko orodje, tovarna za volnene trakove in dr. Vseh teh tovarn ni na Kranjskem in blago izdelano v teh in še drugih tovarnah se uvaža. Toda če pomislimo, da v Ljubljani in okolici nedostaja vodna moč in da je rujavi premog, katerega je mnogo v deželi po raz-merju kakovosti izvanredno drag in znižanja cene tudi tako dolgo ni pričakovati, dokler bodo vsi večji premogokopi v lasti jedne družbe, je jasno, da bi industrijska podjetja v označenem okolišu zelo težko mogla tekmovati z jednakimi podjetji v drugih deželah, četudi je dobiti dosti in cenenih delavskih močij. Vkljob temu bi morebiti zamogel tak zakon jednega ali drugega podjetnika vspodbuditi, da bi ustanovil v Ljubljani ali okolici novo industrijo, posebno če bi se mu posrečilo za isto doseči znižanje cen premoga, kar bi bilo morebiti mogoče Olajšave, katere bi bilo želeti, so v zgornjem sklepu visokega deželnega zbora označene. Dovolitev olajšav naj je v kompetenci vlade in naj isto podeli le za taka industrijska podjetja. katera na Kranjskem še ne obstoje, da ne bodo obstoječa od olajšav izključena podjetja v deželi imela povod pritoževati se zaradi oškodo-vanja. Odsek predlaga: Zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje. — Predlog se sprejme. X. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča o dopisu kranjskega deželnega odbora, v katerem se na znanja, da je dež. zbor kranjski v svoji 14. seji dne 8. februvarja 1896 nastopno sklenil: „I. V pospeševanje industrije in trgovine deželi Kranjski se usnuje urad, naslonjen na trgovsko in obrtniško zbornico kranjsko, kateri ima stopiti v zvezo s c. kr. avstrijskim trgovinskim muzejem na Dunaju in kateri ima nalog- 1.) dajati nepristranska in stvarna pojasnila onim, ki se zanimajo za kako stroko industrije ali trgovine ; 2.) proučiti sedanje industrijske stroke v deželi in seznaniti zastopnike teh s potřebami tu- in ino-zemskega trga in posredovati tem za zveze z raz-nimi trgi; 3.) proučiti naravne in gmotne pogoje in moči v deželi Kranjski za osnovo novih industrijskih strok. II. Urad je vezan, redno poročati deželnemu odboru o svojem delovanju. III. Dotične stroške je pokriti iz kredita za obrtni pouk. IV. Deželnemu odboru se naroča, da v tem oziru potrebno ukrene s trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani": Ker imajo ti sklepi namen na Kranjskem že obstoječo industrijo in trgovino kolikor mogoče pod-pirati, pospeševati in pouzdigniti in tudi delati na ustanovitev novih industrij, je pač ob sebi umevno, da mora zbornica te sklepe le toplo pozdraviti in da mora z vsemi svojimi močmi na to delati, da se ures-ničijo ideje, ki so zapopadene v teh sklepih. Če se namen tudi le deloma doseže, se mora s vso goto-vostjo trditi, da se bo povzdignilo tudi blagostanje dežele. V dosego namena pa niso le prebivalci, temveč ob sebi umevno tudi vlada, dežela in zbornica močLo I interesovani in če pošteno sodelujejo vsi faktorji, đo- 336 seglo se bode tudi brezdvomno nekaj koristnega. Iz- predlaga : Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr vedba pa je zelo težavna, ker todobno ne poznamo okrajno glavarstvo črnomaljsko v tem zmislu izreče osebe, katerim naj bi se zaupal novi urad. zbornica Ker je Predio pri stvari močno interesovana, je odsek mnenja, da naj bi se deželnemu odboru predlagalo, da naj bi doslej, dokler se ne omogoči ustanovitev samostojnega urada oskrbovala v sklepih obsežena opravila zbornica in sicer po odboru, obstoječem iz petih se sprejme (Konec sledi.) Obrtnij ske raznoterosti. V Čudo moderne tehnike. Strokovni list „Extrablatt gospodo v, v katerem odboru naj bi bil tudi fûr ôsterr.-ung. Papier-Industrie" objavil je te dni následní napravili nedavno v papirnici ki so zbornični tajnik. V odbor bi torej ustopili štirje zbor- zanimivi poskus, nični člani. ki naj bi o obstoječih industrijskih stro- tvrdke Menzel & Oo. v Olgenthalu. Šlo je zato, da bf konsta- ga kah v deželi in o teh potrebščinah podajali v prvi tovali, koliko je treba ôasa, da se spremeni živo drevo v ca- ta natnen posekali so tri velika drevesa v bližini sopis vrsti stvarna pojasnila in bi pomagali posredovati, da se napravijo zunanje zveze in ki bi ob sebi umevno papirniee. To se je zgodilo ob 7. uri 35 minut zjutraj v pri se posvetovali in sklepali o vseh korakih, katere bi sotnosti lastnikov papirniee in notarja, ki je bil pozvan, bilo v tej zadevi storiti v dosego namena. Poročila službeno potrdi ta poskus. Posekana drevesa so spravili na deželni odbor bi imel odbor predložiti zbornici v žago posvetovanje in sklepanje. Dežela bi imela zbornici košceke da na papirniee, kjer so jih zrezali v 0 30 m dolge, drobné Ti povrniti koščeki došli so v mehanični mlin in žaganje izdatke v gotovini. Da se more namen došlo je v velike cebre, kjer so je pomešali z drugimi tvari- doseči, bi se moralo stopiti v zvezo s c. kr. avstr. nami, potrebnimi za izdelovanje papirja Ta zmes je tekla po trgovinskim muzejem in poprositi za tega podporo, stroju za izdelovanje papirja in ob 9. uri 34 min. odrezala se Zbornica bi imela potem, kakor hitro deželni odbor temu pritrdi, dotične daljne korake storiti. Dalje je v tiskamo, oddaljeno prva pola. Zrezani papir prepeljali so v prisotnosti notarja kake kilometre od neobhodno potrebno, da se napravi seznam obstoječih papirniee in ob 10 uri bil je list dotiskan. Drevo se je torej spremenilo v industrij v deželi in se stopi v zvezo s podjetji, da 2 urah 25 min. v časopis! Oinenjeni lastuiki papirniee pa se doseže to, kar želi sklep l., 2. Nadaljni seznam bi niso zadovoljni z izidom tega poskusa, ampak nadejajo se, da imel obsegati pogoje in moči za ustanovitev novih industrijskih strok ali novih priprav za industrijska pridobe prihodnjic še kakih 20 minut. podjetja, v kateri namen bi se moralo poizvedeti, kje se nahajajo vodne moči, premog in materijalije za industrijske predmete. Konečno bi se odbor imel tudi s tem baviti, na kateri način bi bilo ustanovitev novih industrijskih strok gmotno podpirati. Odsek « € Kmetijstvo. predlaga torej : Čestita zbornica naj v navedenem Resolucija o kmetistvu. smislu izreče svoje mnenje. Predlog se sprejme. XI. Zbornični tajnik poroča, da je c. kr. okrajno soboto in nedeljo je v Ljubljani bil shod kato- glavarstvo črnomaljsko v svrho posvetovanja glede liških delavcev. Ta shod je sklenil več resolucij glede ustanovitve zadruge za sodni okraj črnomaljski do- preustrojen ja socijalnega reda po kršćanskih načelih. ločilo 28. aprila. K temu posvetovanju je posvetovanju je zbornica poslala odposlanca. ki je mnogobrojno zbranim obrtnikom razjasnil postavna đoločila glede ustanovitve in namena zadrug. Pri tem je pojasnil na to določila iz novel k obrtnemu zakonu z dne 15. marca 1883. drž. zak. št. 39 in z dne 8. marca ki naj bodo tako 1885, drž. zak. 22, katera je upoštevati pri ustano-vitvi zadrug. Glede kmetijskega stanu je shod sklenil sledečo resolucijo : 1. Zastopniki slov. del. stanov izražajo, da se naj v vseh slov. pokrajinah snujejo svobodné kmečke zadruge njim lahko pristopijo vsi * i da i sodnem okraju črnomaljskem je 37 mlinarjev in žagarjev, 17 čevljarjev, 13 mizarjev, tudi najrevnejši zastopniki kmečkega stanu. 2. Kmetije naj uporabljajo pridelane surovině čim kolar, 11 krojačev, klučaničar, 2 steklarja, ko Zadruge naj iz vačev, 4 peki, 1 tkalec, 2 slikarja, 1 brivec, 1 klepar, 1 klobučar, 2 opekarja, 20 mesarjev in klavcev, največ moči naravnost v svojo potrebo, delovanje sukna, platna, usnja itd. prevzamejo in na-predku časa primerno s potrebnimi stroji izdelujejo za zidarji, pa 1 apneničar, dimnikar idelovalec soda-vode, svoje ude. dalje 71 trgovcev, 100 gostilničarjev in 12 žganjetoč-nikov, torej skupaj 310 trgovcev m obrtnikov. Na- . Carine same ne morejo rešiti kmetijstva. x. , , . r , , . . + x 4. Treba je umetnih gnojil za kmetijstvo na Slo- vzoči so pred vsem poudarjali, da bi bilo najkonstnejse, . p ' ...... da bi bili rokodeljski obrti jedna za druga zase. Ker venskem sploh, in one rudmnske snovi, ki služijo v na-je pa teh premalo in so te razdeljeni na celi sodni domestilo opešane rodovitne prsti in namestu hlevnega okraj in se je z več strani izrazila misel, da bi v gnoja naj v posameznîh deželah poiščejo in vporabljajo tem okraju mogla kaka zadruga le obstati, ko bili i v nji združeni vsi trgovci in obrtniki, so se navzoči obrtniki zjedinili v tem: Delati je na to, da se usta- in naj bodo tako proste kakor gramozne jame za osi panje cest. novi zadruga vseh trgovcev in obrtnikov sodnega 5. V posameznih slov deželah i kjer ga še ni 7 na okraja črnomelj skega. Ob tej priliki volil se je tudi pravi se kemično poskuševališče, ki naj kmetom brez provizorični odbor, ki naj bi ustanovil in předložil plačno posluje. pravila, če politična deželna oblast odobri krajevni obseg zadruge. Ker je odsek mnenja, da bi bilo v rssnici najkoristneje, če bi se vsi trgovci in obrtniki črnomalskega sednega okraja združiti v jedno zadrugo, Priznati moramo, da so nasveti dobri, če tudi moramo reči, da je treba radikalnejših preosnov, če se hoče zares pomagati kmečkemu stanu. Pred vsem je treba kakeršna že 11 let obstoji za sodni okraj metliški, upeljati progresivni kmetijski davek, da bodo imeli kme 339 T tovalci manj davka plačevati, veleposestniki se pa huje na misel, da vas Olševek leži više, kakor sosednje vasi pritegnili k davkoplačanju, kakor je to predlagal Čeh Naznanil je tedaj uradno okrajnemu glavarstvu in škofij Stiasny. stvu ? da se vas imenuje Višévek, ne Olše vek. V „Cata Kmetijske raznoterosti. Vsa salata, zlasti zimska, nam gre v cvet, . v • • tozijo logus Cleri" in v uradna pisma je tedaj přišel Više vek. Res, olš ni veliko ondi. Kdo pa more reči da jih pred tisoč leti ni bilo več? Že v 13. stoletji se v listinah vas imenuje Olswic-Olševek, ljudje pa pravijo Vušévk, kar mnoge gospodinje. To se pa lahko zabrani, ako se zareže kocenj blizu pod salatino glavo, ko je že namreč ta precej po dijalektu čisto pravilno nastalo iz Olševek. trda postala, z oštrim in tankim nožem do stržena. S tem se Kaj poljzko polje je razlaganje krajevnih imen. vzame saiati pol redilne moči m ona se ne more dalje raz-vijati ter ostane v trdi glavi. Za seme pa pustimo najlepše glave v cvet iti, katerim pa seveda kočenja ne smemo zarezati. Zato se na to polje nihče ne podajaj, kdor nima na nogah Lišaj pri goveji živini spraviš, ako deneš v 4 trdnih krampežev; na jedni temeljitega jezikoznanstva in litra la- na drugi krajevne zgodovine, zajete iz starih, zanesljivih škega olja in za 20 kr. kafre v eni posodi na peô, da se razstopi. S tem se žival namaze. listin. Časi so minuli j da dandanes samo ugibali, ali pa opirali se pri razlagah imen na napačne vire. * Poučni in zabavni del. E WÂ Predlog razlaganji krajevnih imen. M. P v 15 i piše, da se je kraj Šmarija pod Ljubljano stoletji imenoval Zamarje, kakor kaže Valvazor-jeva kronika VII. bukve, XXVI. poglavje, stran 700, in da je tu zatiški opat Gerhard podělil župi v Zamariji Weisskirchen z všemi vfaranimi vasmi 1. 1456. In dalje » Dolgo že nisem čital članka, v katerem bi bilo na- razlaga tako: „Jednacega izvira je ime Smerjane kupičenih toliko predrznih trditev in toliko napak » kakor .Oboje pa Nemec prelaga v St. Marein. Zamarje, kakor Zamar- jih nasul M. P článek, katerega je prinesel zadnji jane, pomeni kraj za bregom barijskega jezera. Vas Za ponedeljek „Slov. Narod" (št. 187) v listku z naslovom: marje je tudi na Goriškem onostran Ajdovščine Š m arci > „Predlog o mestniku krajevnih imen". Pisatelj trdi, da Pra? Zamarci (Zamorci), se imenujejo sploh vsi seljani se v mestniku pri krajevnih imenih večkrat napačno ra- onostran barja od Pijave Gorice do Lipoglava. To. izvira bita predloga „na" in „v" ter hoče dokazati, da se pri vseh vaseh, ležečih na tleh nekdanjega savskega jezera, iz časov ) ko bila še barijska kotlina jezero, v prazgo dovinskem času tega sledi j da že takrat bival v v rabi v mestniku predlog „ da imajo stare naselbe predlog ker so novejše naselbe, in teh krajih Sloven » na u Ob jednem hoče s Mnogo napak, katerih danes ne bomo rešetali » tem dokazati, da so Slovenci že od nekdaj tukaj stáno- napravil M. P—i v drugih odstavkih, a tu jih va li i še preden si je Sava izglobila strugo proti Litiji in pičil ? ker je vedé ali po zmoti, pokazil Valvazorja naku- . Oni Zagorju, in da so brodarili z Ljubljanskega Grada proti zgodovinski podatek, katerega omenja M. P—i, ima Val vazor v 8. bukvah, v 4. oddelku (in ne v VII. bukvah Kamniku še po širokém jezeru. Gospod dr. Kos, ki pred kratkim v „Izvestjih muzejskega društva" temeljito XXVI. poglavju) na str. 700, in tu poroča Val vazor 5 ) da da so Slovenci prišli še-le v šestem stoletji v je bil Gerhard stiški opat samo jedno leto (1450 dokazal svojo sedanjo domovino 1451) * bil tedaj neusmiljeno pobit Toda počasi ! Slučajno se rabi pri većini vasij, žečih v obširnih kotlinah na obeh straneh Ljubljanskega in da je pod njegovim naslednikom, čigar ime se izgu bilo, patrijarh Ludovik 1. 1456. podařil stiškemu samo farno cerkev Belo Cerkev, nedalječ od „Sama stanu grada predlog » v" v mestniku, to pa ravno zaradi tega ri a î z vzemi vfaranimi kraji Tu stoji tedaj pisano tudi tu ni to pravilo brez Samaria in to je skrajšano iz Sancta Maria; Slovencu je ker leže v ravnini, dasiravno izjeme. Splošno namreč velja pravilo slovničarjev, katere Pa za „Sanct" pri skrajšanju ostal po navadi samo i zavrača, da pri krajevnem imenu, ki pomeni kak in tedaj : Šmarija, Šmartin, Šmihelj itd » * ležeči kraj stoji na M. P višje velja in zato ima tudi to pravilo mnogo izjem. Vzemimo dve vasi prav v zgoraj omenjenih kotlinah. Na ravnem Farna cerkev za nižje ležeče kraje pa šmarijska je starodavna in od nekdaj je že posvečena v Vendar so bili Slovenci muhasti že od nekdaj Mariji i in ta dala ime vasi in okolici, ne pa, da bil to „kraj za marjem, hinter dem Ufer". Popolnoma neutemeljene so razloge krajev Vird leži vas Vic, in vendar se pravi na Viču ; prav v sredi (Vretje-Quellengebiet), Šujica (Ort im Winkel), Utik-utek nekdanje jezerske kotline leži pri Domžalah vas Rodica i Save Marin ? Mirje » Vižmarje, Strahomer itd ) a prene a pravi se na Rodici, ne v Rodici. Dobi se gotovo še umno bi bilo pečati se s tem ričetom kaj drugih primerov, a ne utegnem jih sedaj iskati Znani so razlogi, zakaj je bilo prvotnih naselbin več na gričih, kakor na ravnem. Ne vemo pa, kako so se te naselbine sprva imenovale. Kaj dobro Pač pa bilo dobro da pake, logoma nekoliko ponehale na se delajo sploh v tožilniku in mestniku s pred » v u m n na u Zgodilo bi se » ko v imeniku Koledarja družbe sv. Mohorja pri vseh krajevnih imenih da je M. P—i pojasnil, na kak način stalo v oklepu » v u ali „na (C Slavno družbino vodstvo se začelo pisati » na (( Studencu. Nekaj en&cega je tudi naj na vpisovalnih polah poprosi svoje poverjenike meni znano Prejšnjemu Šenčurskemu župniku i da prišlo pri vsakem kraju po izreki ljudstva pridenejo to bese 338 dico in s tem bode zelo ustreženo všem Slovencem, ki sploh segajo po družbinem koledarju, kadar pišejo naslove pri pismih. To je moj predlog, na katerega me je opozoril g. M. P—i. Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) Šesto poglavje. Na Španskem. (Dalje.) Bilo je vse tiho po gorah ... No, čujte ! — To je znamenje za napad. Kakor bi bili izrasli iz zemlje, pokazale so se na potu temne podobě. Vedno bolje so se približavale temne sence, vedno jasneje so bili videti njih obrisi. Kolumb je dal znamenje, da se pripravijo za strel. — Gospoda — zašepetal je, — mi ne smerao pozabiti, da je nam le odbiti napad, ne pa ga izzi-vati. Tako postopanje bi bilo za nas pogin. V tem so se roparji pre vidno približali. Kolumb jih je seštel. Bilo je nad trideset postavnih, močnih korenjakov, oboroženih od nog do glave. Še kacih dvajset korakov in Mavri zadenejo na zavetišče pot-nikov .. . Nakrat so se razbojniki umaknili in v tem se je zaslišalo tiho pogovarjanje. — Vidi se, da se čudijo, — zašepetal je Kolumb, — da nas niso našli na cesti. Skala nas dobro krije ... Sedaj ... pa pozor . .. Napadovalci so končali svoje posvetovanje. Raz-kropili so se posamični na razne strani. Neki Maver je přišel prav k skali, in dolgo gledal na kraj, kjer so bili potniki. V gosti temi vendar ni mogel ničesa razločiti in je že hotel iti mimo; Jtar je mesec připlaval izza koblaka, ki ga je dosedaj skrival in osvětil Kolumbove tovariše. Maver se je za trenotek ustavil, potem pa z divjim krikom tekel k svojim tovarišem. Čez jedno minuto se je vsa druhal zbrala in šla na potnike. — Radi vseh svetnikov, gospoda, brzdajte vašo gorečnost! — obrnil se je Kolumb k svojim tovarišem. Ne streljajte, dokler ne dam znamenja. — Mari se naj damo mirno pobiti? — rekel je Ferdinand. — Tudi v smrtni nevarnosti ne smemo popustiti premagovanja, — rekel je Kolumb. — Alah akbar ! — je potem glasno zaklical približajočim. — Začuđeni so se ustavili, ko so zaslišali arabski klic. — Alah akbar! — ponovil je Kolumb po arabski. — Zakaj se otroci alaha klatijo po noči kakor šakali in strašijo mirne potnike. — Zakaj pa ti nazivljaš sveto ime Alahovo in govoriš v mohamedanskem jeziku, a potuješ s tolpo nevernikov, katere je danes alah dal v naše roke. — Moji tovariši so, — odgovoril je Kolumb po arabski, — mirni potniki... — Hlapci so severnega kralja, sovražnika mo-hamedancev ... Umreti morajo .. . Umrl bodeš tudi ti, ako jih ne zapustiš.. . — Mi znamo umreti, a poprej pojde vas mnogo v kralj est vo teme. — Molči, neverni pes, naprej bratje! Mavri so s kričanjem pali na potnike mahajoč z dolgimi kindžali in krivimi sabljami. Kolumb je počakal še jedno trenotje, potem pa polglasno ukazal: — Streljajte! Šest samokresov se je sprožilo na napadovalce. Jeden je pal mrtev, drugi so bili bolje ali manje ranjeni. Nepričakujoč tacega napada, so Mavri zatulili in umaknili se tako daleč nazaj, da so bili varni. — Blagoslovljena bodi presveta Devica, — zaklical je Ferdinand, — umikajo se !... — Prezgodaj se je še veseliti, — rekel je Kolumb. — Přelita kri, zahteva krvi. Se že vračajo. Pozor, gospoda ! Začelo se je streljanje. Mavri so se razpršili in iz daljave skušali pobiti potnike, katere je pa dobro varovala skala. Ko so mavri to viděli, so se zopet vkupe zbrali in začeli ročni boj. Potniki so z meči odbijali njih jagatane. Kolumbu se je posrečilo prodreti jednega napadovalca, kar je zaslišal vzdih v španščini in zaslišal je hro-penje umirajočega v hrupu bitve. Ko se je ozrl, videl je strašen prizor. Luna je osvetlevala raztegneno Ferdinandovo truplo, plavajoče v krvi... — Vse je Nkončano ! Rešite se ... gospa !... rekel je umirajoči. — 0, gospod Ferdinand! — zastokala je gospa Beatrisa. . Smrtno ranjeni pa že ni ničesa slišal. — Kaj nam je storiti? — zaklical je Dijego, ki je neprestano na levo in desno mahal s svojim mečem. — Poguba gospoda Ferdinanda — naša lastna po- guba, gospod Kolumb. ■ — Ne zgubimo poguma v poslednjem trenutku, gospod Dijego. Če je nam dano poginiti, bodemo se bili in umrli kot možaki. Še jedno sredstvo imamo: z orožjem v rokah se prebiti skozi tolpo vragov ... Kdo naj pripravi konje ... Potem pa na moje znamenje skočite na konje in hitro proderite, jaz bodem pa prikrival umikanje. Potrebne priprave so bile kmalu gotove. Ker Ferdinandovega trupla niso hoteli pustiti sovražnikom, so je tudi privezali konju na hrbet. — Jeli vse gotovo, gospoda? — vprašal je Kolumb, ki je vedno Mavre odbijal. — Vse, gospod, odgovoril je neki sluga. — Gospod Dijego, posadite na konja gospo Bea-triso!. .. Tako! Sedaj še jedenkrát ustrelimo, potem / 339 pa vas ohrani Gospod Bog! zaklical Kolumb. • i Najprej !... je glasno prav na vrh, kjer je bil precej širok raven prostor, Zaslišalo se je pet strelov, ki so že pomanjšano nekaj korakov dolg. Ko je zagledal očeta, je deček kakor mačka se druhalj zmešali in nazaj odrinili. Še jedno trenotje, spustil po rebru skale k reki in přišedši do crne vođe in Mavri so bili pripravljeni zopet planiti na potnike, Gvadalkvivira, je hitro jo zaplaval. a poslednji so globoko zasadili ostroge v konje in In stoječ na skali je Kolumb gledal, dokler se ni prestrašene živali so z bolestním razgetanjem čile naprej. sko- deček zgubil v temi. Ko se je povrnil na ta kraj vrha ki bil obrnen proti skali, je videl, da lezejo Mavri Mohamedanci so se nehote jim umaknili na obe drug za drugim na skalo mečem v roki je jim strani. Porabivši ta trenotek je Kolumb z mečem hotel zabraniti prihod na vrh, a je bilo že prepozno. planil nanje in tako preprečil, da niso potnikom mogli Kacih dvanajst roparjev je bilo že na skali, za njimi zagraditi pota. Ko so mavri se dobro zavedli, kaj se so pa lezli drugi, kakor kače. Je zgodilo in Kolumba porinili na njegovo prejšnje Nam ne uideš, pes » so veselo klicali na- mesto, so Beatrisini in njenih tovarišev konji še z padovalci. Streljajte, bra tje ! največjo hitrostjo dirjali po cesti. Razleglo se je kacih deset samokresnih strelov. Roparji so v divji kletvi samo gledali za plenom, To trenotje je Kolumb, ki je stal prav na kraju skale ki se je jim izmuznil. Nekateri so skočili na konje in se spustil doli čez strmi rebro .. . Ko so Mavri prišli na kraj, gledali so strmino % jo udrli za potniki, večina je pa okrožila Kolumba, ki je zasel svoje novo mesto pod skalo. Ti bodeš poplačal sam žanje, pes! jezil se je vodja druhali. temi Smrt tebi. besedami je Maver skočil na Kolumba in zamahnil proti njemu s kindžalom. Kolumb se je spretno izognil udarcu, da je le malo ranil njegovo roko. in to trenotje je zasadil roparju svoj meč v v podnožju skale, in niso ničesa videli in ničesa sli-šali. Samo valovi Gvadalkvivira so tajinstveno bučali, kot bi se veselili, da so požrli novo žrtvo . ;. (Dalje sledi.) ; • J r i : i^Kaii him iMiSnsnSHBH «îsmm Novice. grlo. Kri je curkoma brizgala .. . Maver je brez moči mwvwmw izpustil puško in hropeč pal na zemljo ... Nekaj minut so roparji stali kakor okameneli, ko so videli smrt svojega voditelja. Potem so se pa zopet zavedli in přijeli za orožje. Petelini na puškah so zapokali, kindžali in jatagani zablenketali in divji krik se je razlegal proti Kolumbu: Obcni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda (Dalje.) Pri X. skupčini v Kranju, kjer je bila naša družba od njeni desetletnici sijajno vsprejela in počeščena, v družbino vodstvo poklicani vsi istopivši Člani so bili Kar so razni udje cloveškemu telesu, to so družbi njene podružnice. Alah! imenu Alahovem umaknite se 0d laûske skuPôiûe ieJ íe prirastla čila nova mladíka z zapo- nazaj f zaklical je neki Maver, ki je skočil naprej. redno 132. To je ženska podružnica v Velikih LašiČah. Pasji kristijan je ubil našega voditelja .. . Ga Gotovo je še dokaj krajev, ki bi lahko pristopili v naš društveni krog. Srečneji kot v prirastku podružnic pa smo bili hočemo kar s krogljami odpraviti v pekel? Ziv nam v pomnožitvi pokroviteljev, katerih je od lanske skupštine pri- mora priti v roke in z mučno smrtjo poplačati svoje hudodelstvo. rastlo 20. Do avgusta šteje družba 104 moške podružnice Da, da mučimo ga! rjovela je tolpa. Ko- lumb je gledal smrti v obraz, a trdo je sklenil, da se živ ne uda v roke sovražnike. Nakrat se je oglasil družbi najizdatnejši darovi. Za tako vzgledno požrtvovalnost, z 8200 člani in 28 ženskih podružnic s 3000 družbenicami. skupaj toraj 11 200 društvenikov. In s sično hvaležnostjo tu zopet beležimo to okolnost, da so ženske podružnice tudi v přetekli dobi obdržale svoje prvenstvo, da so od njih prihajali otročji glas nad njegovo glavo Oče, Dijego ! .. . Si ti? Mari nisi pobegnil z drugimi ? .. . Ne, skril sem se tu na višini. Na skali je kateri ni najti primera v slovenski povestnici. Vam izreka danes, čč. družbenice, družbino vodstvo najtoplejšo pohvalo in zahvalo ter si usoja še pristaviti preiskreno prošnjo, da bla-govolite vstrajati v tem domorodnem delovanju in pridobivati vedno več somišljenih za pravično slovensko stvar. Družbina pravila odkazujejo podružnicam širen delokrog v dobavo de- strlina, na katero se lahko pride s kočijine strehe . .. marnih sredstev. Kot najprikladnejše so se skazale one veselice, Oče, pojdi k meni !. .. Mavri ne pridejo semkaj, zadaj za skalo teče globoka reka! Reka? ... Za Boga, Dijego skoči doli in pla- nudijo društvenikom pouk in zabavo.. Posebno Živahno so se gibale naše koroške podružnice, so večinoma zborovale po večkrat. Njih shodi so obče najbolje obiskani; tu se zbere na stotine naroda, ki željno posluša koristne nauke ter se vaj na drugi breg ! . . . Ti dobro plavaš .. . Jaz pojdem vnema v ljubezni do svojega roda in jezika. Zato je družbino vodstvo rado pospeševalo take shode ter žanje pošiljalo tudi za teboj ! Oče! • ' : " f Sin moj, ubogaj ! je strogo zaklical Kolumb, ki je naprej skočil na streho kočije gospe Beatrise, raznih tudi posebne govornike. Častite rojake opozarjamo, da osobito v takih krajih, kjer ni društev, skličujejo podružnicne shode, na katerih se narodu poleg zabave s primernimi govori iz potem na štrlino, katero je našel deček in naposled pouka. strok narodnogospodarskega življenja nudi koristnega 340 Obišěim v duhu društvene šolske zavode! Najstarejše goslovljujoča roka odpre vrata Bogu posvećenim redovnieam 1 Zabavišče in otroški vrtec v Celji pod vodstvem šolskih je: sester. Upisanih bilo 95 otrok in mladeži slovenski, kateri se ne privošči, da kaj redno zahajali s vrtec, kateii je bil nastanjen v hiši so z malimi izjemami v duhu svoje ljubeče matere, se vzgajala Pashiaffe, v bodočem šolskem letu pa se preselil v hišo gosp. Sorglechnerja. To zabavišče daje zanesljiv naraščaj ondotni iz- tudi v duhu svoje cerkve katoliške ! Želeti je, da se pri blagoslovj po naravi svojega naroda, in Velikovške družbine vrstni dekliški šoli šolskih sester 2 Vkljub velikim oviram vender srečno ustanovljeni otroški vrtec v Mariboru pod vod kih sester je presegel vsa naša pričakovanj stvom jasno osvedočil, kako potreben je bil tak zavod za živelj v Mariboru in ki številneji, nego hočejo prijatelj priznati. Število obiskujočih otrok je letos poškočilo na 70. dosti naraščaja za bodočo slovensko ljudsko šolo zadnje leto v šolskih zavodih njem v mestu samem Ker se pri sv. Jakoba v Trstu izvršila bistvena sprememba se kobu moralo radi pomankanja prostorov opustiti zabavišče pri sv. Ja Osnovna šola se je morala razdeliti. Ko so je začetkom šolskega leta oglasilo za in razred toliko deckov in deklic, da tudi dva razreda nieta mogla mešana ostati, ločile so se deklice popolnoma od dečkov ter se je ustanovila samo stojna dekliška šola To spremembo odstvo naznanilo c. kr namestništv v Trstu kot deželnemu šolskemu oblastvu katero )o vzelo na znanje. Tako ima naša družba zdaj : Petraz redno deško šolo pri sv. Jakobu Upisanih je bilo 241 dečkov Da starost ter tudi za stalnost učiteljstvo na tem zavodu vsaj deloma preskrblj za bilo v tekcčem letu pri banki Slaviji" zazarovano za slučaj doživetja in smrti. Zavaroval mne V. plačujejo učne moči, 2/ 3 po naša družba Dvoraz UJJ.IV /g J/1UVU|V|V v^^v ~ « i / O -L ---- redna dekliška ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu je nastala vsled ločitve učencev po polu Dne 30. septembra so njeno vodstvo prevzele čč šolske sestre in matice Mariborske sanih je bilo 124 učtnk Rrdi pomankanja učnih sob Upi-bil na deški šoli v in du poludneven pouk. Ker je treba dekliško šolo čim prej razširiti v štirirazrednico in šol skim sestrám oskrbeti v smislu njihovih redovnih pravil pri merno stanovanje morala bo družba še dokaj žrtvovati ustreže higijeničnim in pedagogičnim zahtevam vrtec v Roj se ki da otroški V otroški vrt na stopil na mesto onega koncem prijavilo 65 otrok Belvederju pa 42 otrok, julija 1895 na Greti opuščenega zabavišča. 7. Ako prestopimo na Goriško. imamo ondi otroški vrt v Pevmi pri Gorici, ki ie zgajal 51 otrok Otroški vrt v Ločniku pa žal vsled otroke, tako da jih je letos vstrajalo ojih obljub naša družba izdatno podpira. Otroški vrt v Podgori pri Gorici, ki vzgaja vsa leta naj- laške agitacij zgublj amo 15 Vsled večj število otrok Leto s jih ondi zahajalo 84 Ako se društvo „Slogau ne pobrinilo za slovensko mladež, pcgre goriški SloveDci svojih učnih zavodov Sama Sloga tudi ne zmagovala ogromnih stroškov če jej naša družba ne preskočila na pomoč Le tako se vzdižuj 10 Otroški vrt društva „Sloge v Gorici v ulici sv. Klare z 72 otroci 11 Otroški v ulici Barzellini z 83 goj^nci 12 Najvažniša šole snidejo društveni zastopniki iz vseh naših dežela kajti pa je slovenska ljudska petrazrednica v Gorici z 8mi oddelki se bila že rada znebila a vkljub razsodbi državnega in 505 učenci. Tega bremena «Slog s odiše in ž njo naša družba ko da olo še ni , izmis ustanov mestni magistrat v Gorici dolžan osnovati slo- se je še zmiraj toliko zaprek, da javna i in da morajo borni Slovenci še zmiraj šola, žrtvovati tisočake za svojo šolo, ko bi jih drugod ki po oni šolski dom zopet spričuje vsemu svetu da tudi mal narod z zjedinjenimi močmi veliko stori in vse neprijatelske nakane osramoti. Kolikor se sedaj soditi more, izvrši se to blagoslo trebovali 13 Otroški pod Kostanjevico pri Gor otrok 14 zbiral A zdaj pridemo do tebe v ti svojih prostorih 61 tužni Gorotan! Najbolj si potreben, a najzadnji dobiš to, po Čemur hrepeni tvoj v nedelj dne Vsi ti zavodi tem Vas obvesti blagajništvo septembra kaj pa da stanejo veliko denarj A o tajništveno navdušenost na- vadno skuša ohladiti. s tresnimi številkami Ozrite se zdaj še jedenkrát po teh naštetih zavodih oglejte si teh blizu 1500 otrok, ki se vzgajajo v njih in vpra šajte se potem: čegava bi bila ta mladež skrbela naša družba? ako Ali teh otrok zanjo ne njih roditelj in ž njimi tudi ter jih ne omila laška Sirena in nemška Lorelei abila v svoj tolmun, da jih za vselej zagrnejo ita lijanstva in germanstva valovi. častiti vsem vam ljubezen do rodne zemlje narekava da se te dopustiti ne sme. In uprev naša družba kaže v de janji kako treba preprecevati sovražne nakane Ona ne go vori samo, ampak deluje za Boga, za cesarja, za narod. Kakor mladež v šoli, tako vzgaja priprosti ljudih pri shodih in zbo rovanjih v svestobi do Boga in vladarja, v ljubezni do cerkve jih ima do teh in domovine, kličoč mu v spomin dolžnosti, in do samega sebe. Tako je v nekem pomenu naša družba prava vzgojevalnica za naše ljudstvo. Temu priča so razne patrijotične, narodne slavnosti v šolskih cerkvene, dinastične zavodih, kakor pri družbinih shodih, kar 30 itak naši častniki v posamnih slučajih in nam danes ni treba ponavljati opisav (Dalj sledi.) Cesarjev rojstni dan se je kakor običaj pra znoval tudi letos najslovesneie po celi širni Avstriji. Zvesto udani narodi so ta dan pošiljaii goreče prošnje k Vsemogoč nemu Tudi da nam obrani! predobrega vladarja še mnogo let sikdar lojalni slovenski rod se spominjati spominskih dnij pravičnega cesarja ima še poseben povod zagotovil bodočnost je molil za Njegovo daljno zdravj mu je ob 661etnici Nj. Veličanstva iskrena in žitje V Ljublj cerkvi praz . ka novali so lepi praznik z veliko sv mašo v stol w tere so se udeležili vsi dostojanstveniki. Strel topov z Grada naznanjal glavne dele sv. maše. Popoludne predsednik povabil vse dostojanstvenike na obed gosp deželni gov Ljublj; lepo pri katerem apitnico na cesarja. Vojaštvo, kolikor ga je v je praznovalo cesarjev rojstni dan sv. mašo na dvo rišču nove vojašnice Spominska plošča umetnikoma Janezu in Ju-riju Subicu. Prerano umrlima slavnima slifcarjema bratoma Janezu in Juriju Subicu, katerih prvi počiva v Kaiserslauternn drugi pa v Lipsiji, odkrili bodov dne 8. septembra t. 1. v rojstnem domu v Poljanali nad Škofjoloko spominsko pločo. Ploča se vzida v notranji zid farne cerkve. Ploča je lepo delo. Brezdvomno se bo tem ... , , Povodom zbralo v prijaznih Poljanah urnetnikov ' * PrijateljeV *>reraû0 Umrl Nakus v 92 dne 13 avgusta v Vipavi srce, dolgih deset let si čakal, da dobiš na Planini pri Vipavi letu svoje starosti. Pokojnik je preč svojo slovensko ljudsko šolo v Velikovcu Volj je bila pri ostanke . Jožef let služboval so položili tudi njegove zemske v m večnemu počitku Slike Simona Gregorčiča v korist družbe sv. Ci- vseh rodoljubih pač dobra, a okoliščine so bile močnejše, da ni bilo mogoče prej izvršiti te plemenite nakane.^ Krasno po- rila in Metoda in sicer jeklorezne so dale napraviti li ti j s k e slopje družba mej Velikovcem in Rupertom stoji že doděláno in čaka V se lastnica naša Slovenke. Prodajajo jih po 20 kr. v gori označeni trenutka, ko bia- Res hvalevredna misel. namen. 341 — Zlato poroko je dne 18. t m. slavil vodja avstrijske konservativne stranke grof Karol Hohenwart. Častital mu je pri tej priložnosti konservativni klub. — Prof. Lendovšeka spomenik odkrijejo koroški rodoljubi dne 9 septembra t. 1. — Odlikovanje. Cesar je podělil dekanu v Semiču preč. g. Antonu Alešu zlati zaslužni križec s krono. — Kmetijsko kemijsko poskuševališče na Kranjskem se ustanovi. Poljedelstvo ministerstvo je na nasvet deželnega zbora kranjskega obljubilo podporo na ta namen. — Slavnost gasilnih društev v Novem městu dne 15. in 16. t. m. je izpala sijajno. K 201etnici novo- meškega gasilnega društva dne 15. avgusta so došli gasilci iz vse Kranjske. Vlak je pripeljal nad 500 gostov. Novo-meščani so lepo sprejeli udeležnike. Poslopja so bila vsa v zastavah in v piedvečer razsvetljena. Pri koncertu na Tuč-kovem vrtu so se vrstili godba, petje, tamburanje. Zbor zaveze gasilnih društev kranjskih dne 16. avg. je bil tudi jako dobro obiskan Dasi bi pri nekaterih gasilnih društvih radi še nemškutarili, vendar je lepa slavnost imela zgolj naroden značaj. — Pevska slavnost v Brežicah se je jako obnesla. Izpala je izborno. Udeležba je bila ogromna tako s slovenske in hrvatske strani. Vrli Sokoli so telovadili, krepki pevci pa peli dovršeno pod vodstvom skladatelja Vilharja. Slovensko-pevsko društvo na Ptuju sme s ponosom gledati na lepo završeno slavnost — Slovenska višja dekliška šola v Ljubljani otvori se s 1. novembrom t. 1. Deželni šolski svet je že odobril dotični statut te šole. — Obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani, ki je bila doslej združena z višjo realko, bodo reorganizovali. Odbor te šole se marljivo posvetuje o reorganizaciji. — Kolesarji dobe v Ljubljani svoje dirkališče. Travnik mej južno železniško progo in ono potjo Latermanovega drevoreda, ki vodi v Siško ob Marije Terezije cesti pridno zasipljejo. Na poletje 1898. hocej'o dirkališče izrociti svojemu namenu. Klub slov. biciklistov „Ljubljana", ki gradi dirkališče, stekel si bo s tem za olepšavo mesta lepe zasluge, a ker ne zmore sam zgradbenih stroškov, nabira v ta namtn prostovoljnih prispevkov — Vinarji, kakoršne smo dobili s kronsko veljavo. se Medalje bolj pogrešajo, vsled česar se je blagajnicam naročilo, da jih v večji meri izdajejo mej ljudstvo. — Ustřelila se je 181etna poštna upraviteljica Marija Hrastnik v Trojanah. — Strela je ubila pri sv. Barbari nad Škofjo Loko na travniku se mudečega hlapca Lorenca Bernarda. Njegovega tovariša je strela le omamila. — Pal je z voza in se ubil v Zapužab pri Drav-Ijah gostač Franc Reklanc doma pri Trzinu, vozeč se dne 15. t. m, iz božje poti v Dravljah domov. — Novo rusko mesto. Na Murmonskem obrežju na severu misli Rusija osnovati novo mesto. Norveškega inŽe-nerja Olsena so najeli, da zgradi najprej pristanišče, drugo leto bodo zgradili več lesenih hiš. Novo mesto se bode imenovalo Jekaterinograd. — Vlak v nevarnosti. Te dni je bil vlak, ki je vozil iz Angersa v Montreuil na Francoskem v veliki nevarnosti. Vlak je nekaj časa vozil naprej in nazaj, zdaj hitro, ^daj počasi, naposled se je pa ustavil na neki majhni postaji. <5ez 20 minut so se ljudje ujunacili in iz lokomotive izvlekli strojevodjo in kurjača, ki sta ležala pijana Potniki so srečni, da se jim ni druzega zgodilo, kakor da so se bili nekoliko prestrašili. — Hud potres imeli so v Nonnu pri Reichenhallu. Župna cerkev je preoj poškodovana. Ljudje so bežali iz hiš. — Srečen zakon. Iz Elfsborga na Svedskem javljajo, da taaa živeta mož in žena, ki sta poročena že 73 let. Mož je 96 let star in žena 92. Ko sta se poročila, bila je ona stara 19 let in on 23. Živela sta vedno v miru in slogi. Ne občutita nikakoršnih telesnih slabosti, izvzemši slabotnosti vsled starosti in sta povsem bistrega uma. — Drzen slepar. Dne 3. t. m přišel je v zalogo dvokoles tvrdke Giacomo Grrassi v Trstu, eleganten mladenič. Rekel je, da se zove Arturo Leoni. Najel si je za tri dni dvokolo, vredno 150 gld , v jamstvo pa je izročil Grrassiju menico, glaseco na 75 gld. 50 nč , podpisano z imenom dr. Julij Kugy v Trstu Minolo je pa par tednov, a ni bilo videti ne gospodiča, še manj pa biciklja Minolo soboto sreôal je Grrassi svojega ptička na Corsu. Sledil mu je nekaj časa; potem zazrži dva policiska agenta, dal ga je prijeti. Elegantni gospodič bil je z početka silno razžalien, slednjič pa je přiznal da je bila dotična menica ponarejena, da je dvokolo zastavil 30 gld v Dussichevi zastavljalnici, listek pa je prodal za 13 gld. vratarju zastavljalnice. Pri njem so našli še jedno ponarejeno menico, akceptant dr Kugy, glaseco za 147 gld. Slepar je slednjič tudi přiznal, da se zove Jurij Panagulis, 19 let star, rodom iz Trsta, toda grški podanik. Umevno je, da so ga deli pod ključ — Sneg avgusta meseca. V klimatiškem zdravišču Cauteret v iztočnih Pirenijah (Francoska) padlo je dne 12. t. m. snega okolo 50 cm. na debelo. Umevno je, da so bili mnogoštevilni tam bivajoči letoviščniki zelo neprijetno iznenađeni. Mnogo izmed njih je zginilo pred „zimo v avgustu". — Nesreča v goráh. V Kûtzbûchlu je neki turist pal 2000 metrov globoko in je bil seveda mrtev. Njegovo truplo se je tako razbilo, da ga ni bilo mogoče več spoznati. — Zima v Avstraliji. Kakor je znano imajo v Avstra-liji tedaj zimo, kadar je pri nas poletje. Letos je ondu zima posebno huda Več ljudij je zmrznilo V več krajih je palo tako na debelo snega, da so vlaki ustavljeni. Pal je sneg v Sidneyu, kjer ga niso videli od 1836 leta. — Kotel razletel. V Peterburgu se je razletel v nekej železni livarni parni kotel. Deset delavcev je ubilo in dvanajst těžko ranil. — Nezgoda. V Celju je pal trinpolletni sin odvetni-škega koncipijenta Oton Petz v neko gramozno jamo in se ubil. V — Bivšega ministra zaprli. V Barceloni na Spanj-skem so zaprli Estebanesa, ki je prejšnji minister za Časa republike. Estebanes je bil iztiran in Francije in je poslednji čas živel v Parizu. Zadnje dni se je pa brez dovoljenja po-vrnil na Špansko. On pravi, da zaradi tega, da vodi izdajo nekega literarnega vojaškega delà. Spanska oblastva so pa so-dila, da je hotel podkuriti vstajo. — Zaprli so v Zemunu nekega milanskega borznega n ešetarja, ki je bil poneveril 400.000 lir in jo pobegnil. — Boji mej volki in psi. Na razstavi v Novgoroàu prirejajo boje mej volki in psi. Na borišče se spusti nekaj volkov in več psov. Začno se klati mej seboj mej silnim lajanjem in tuljenjem. Kri teče in večina psov in vdkov se smrtno poškoduje, nepoŠkodovan ne ostane noben. Ljudini baje ti boji tako ugajajo, kakor Spnncem boji z biki. — Rusko-kitajski list. V Vladivostoku na skrajnem aziskem vzhodu začel bode izhajati nov list v rušóini in ki-tajščini. — Zgorel slavolok. V Vršecu na Ogerskem je začel goreti slavolok, ko se je pripeljal novi škof Zmejanović. Toliko je gotovo, da je bil nalašč zažgan. Ne ve se pa, če je to kdo storil, ker novi škof ljudem ni nič prav po volji, ali pa za to, ker je bil olepšan z ogerskimi zastavami. — Arton — oproščen. Prizivno sodišče je i prostilo francoskega sleparja Artona, ki je bil nedavno obsojen v šest-letno ječo. 312 Střela v postelji. St Petra na Krasu pišejo dne 15. t. m. : Te dni udarila je střela v hišo posestnika Frana Krmelja. Ubila je na postelji spečo 661etno Krmeljevo v soprogo Střela je tudi vžgala poslopje, toda posrečilo se je priporoča lokalizovati požar Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani zjutraj Ponesrečen poskus samomora, Minole sobotě videl paznik na državni železnici v Trstu Josip Blazič priletnega rnoža, ki je jako razburjen hodil ob železniški progi. Ko se je bližal vlak, vrgel se je mož bliskoma preko proge. Toda paznik Blazič je přiskočil, ga potegnil v stran in ga tako řešil gotove smerti. Izročil ga je stražarju, odpeljal na policijski komisarijat. Tam so spoznali v ga rž gld. ajda gld. leča gld. 10 Tržne cene. V Ljubljani dne 12. avg 1896. Pšenica gld. 7*80 kr kr à0 kr., kr. kr., ječmen gld. 5 50 kr., oves gld. 7- kr., proso gld. kr., grah gld. kr.. turšica gld. 5 kr., íižol gld. kanditatu za drugi svet" 651etnega zidarja Ivana Sancina, (Tse cene veljajo za 100 kgr.) bil mož zelo razburjeu, poslali stanujočega v Škendju. Ker so ga v bolnišnico na opazovanje. Nenadna smrt. 551etni dninar Josip Sulič iz Gorice šel je minole sobotě popoludne po ulici Cecilia v Trstu. Ne-nadoma mu je prišlo slabo. Ljudje so pozvali zdravnika iz zdravniške postaje, je ukazal prenesti obolenega v bolniš nico. Med potjo tja pa je siromak umrl. Prebogato obdarovan. katerega oběh rokah Sarajevu živi deček, narava obdarovala prebogato. Ima namreč na in na desni nogi po šest prstov. Leva noga normalna. Deček je jako bistrega uma, 11 let star, zove Vazo Mocevié ter se uči krojaštva. Zanimiva je tudi okolnost, da ima njegov brat-dvojček samo na jedni roki 6 prstov, v tem ko je vse drugo normalno na njem. Nepoboljšljiv grešnik. Na Pruskem živi neki Zoll, 741etni starec, ki je pribil skoro 64 let svojega živ- ljenja v zaporu Leta 1832. bil je, lOleten deček, prvikrat zapít Potem je sledila kažen kaženi, kajti komaj ko přišel iz ječe, že so ga zasačili pri kakšnem kaznjivem početju in ga zopet spravili pod ključ. Do leta 1841. bil je Zoll sedel v ječi ali je dobil tu pa tam par let prisilnega delà, 34 let sem, t. j. od 1862. L pa do dandanes bil je po raznih kaz- natanko dva meseca, koja je bil na svobodi izvzemši nilnicah, med kaznimi. Komaj je teden dni temu, kar je přišel po prestani kazni iz kaznilnice in so ga zasačili pri nasilni tatvini in ga zopet zaprli. To pot pa bržkone ne pride, već živ iz kaznilnice, kajti gotovih mu je najmanj 15 let. Nepoboljšljivi grešnik pa je slaboten in nadušljiv. Loterijske srećke. V Linču dne 15. avg. t. 1. : 65, 43, 35, 45, 12. V Trstu dne 15. avg. t. 1.: 23, 81, 45, 44, 54. . 67. V Pragi dne 19. avg, t. 1 3. 16, 30 71 NOVO! Prenarejene zvezdne ure NOVO! Hadfad Watch Company j \ Y »m.» HI <4. O H imajo nalog vse švicarske ure odstraniti. Prenarejena ura, katera ima povsem novo urno sestavo, je, kar se tiče natanč-nosti neďosežna. Prenarejena ura bo v umetnem ciseli-ranem inmasivnem façon - pokiovom ^ razposlana Façon I zlato je nova zlato-barvna tvarina, američanske iz-najdba, in ta zlata barva ni samo zu- nanja am pak slioz in skoz« TVfobčutljira proti kisliimn», kakor pravo zlato« iV I % n \ jffil: # Cena samo gld. prenarejene ure so vsled posebne zlite kovine tako pravim zlatim uram podobne, jih še veščaki ne morejo razločiti, tudi ne zavoljo njih umet-nega delà. Mi pre-vzamemo za prena- Cena samo Notranje delo prena- rejene ure tako lc V v U «4 H rejene ure Hart- ford Watch Comp. popolno poroštvo, da nikoli ne zgube pravo zlato barvo. Cena z 3 façon zlato-pokrovi (odskočni pokrov, sa- vonete) samo 5 gld. » S ri i > \ \ ••«M*1 at ■MM« I < fino in natancno, vsakemu, kedor želi dobro uro imeti, najtopleje priporo-čamo. Vsaki uri bode priloženo 3 letno pismeno poroštvo. Vsak-do ima pravico v teku 8 dni svoj denar na-zaj zahtevati, ako ma naša prenarejena ura dopade. Cena façonzlatmi pokrovi le 5 gld. *-y V ť- UTojti 25 kr. (IVO riwrr) v*#bin» 400 gr m V SrV l 4 1 Vkl ž'&'A •VI. K.V. • I7i > » v > . I I jráf / O iSíí petatll xrni i ffl M btbrtiner'' Ma.'z-XaffeBFaùriken i.- %reim!k V0PPOYA m prim ed ie kot bob o zd kavi c a. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih po-narejenih izdelkov je treba paziti nu ízvirne zavoje z imenom: Kafhreiner Prosimo naše prenarejene ure od Hadfad Watsch Comp. enakim, toda ničvrednim izdelkom premeniti. Vsaka ura ima vtisnjeno tvrdko Hadfad Watsch Comp. Razpošilja proti poštnem povzetji tvrdka ure Anton Bruder Dunaj II. Praterstrasse 16. uram pripadajoče faconzlate verižice sportfaçon Svarilo. Neka dunajska tvrdka ponareja naša oznanila zvezdne ure mi ponuja navadne Goldin ure, katere prodajamo. Vsaka ura naj se vrne. katera nima napis „Hadfad Watsch & Comp" na kazalu delu, ali naj na nas obr notranje m mu njegovi pravici pomagamo Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.